KATOLJSK CERKVEN LJST, „Danieau izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za eelo leto 4 gl. 60 kr.. za pol leta 2 gl. 40 kr.. za .'etert leta 1 gl. 30 kr. V tiskarnici sprejemana za eelo leto 4 gl.. za pol leta 2 gl., za eetert leta 1 gl., ako zadene na ta ala slavne prednosti, rodovitnosti in moči. ki dajo življenje. Ona ni. sušeč se pod poniževaluim protektoratom vladne tace, izgubila neprecenljivega daru katoli?tva, in se vsled tega ni pogreznila v močvirje narodnosti, ni se kristalizovala v šabloni svetnega samoderžavja (absolutizma), da bi bila celo pri naj boljših razmerah popolnoma brez smisla zunaj teritorialnih predelov domovine, ki jo je storila v robinjo. Ona v simbolu ne obsoja sama sebe vsak dan — popolnoma, ko izpoveduje vero v Cerkev — katoliško. Ona ni oderveuela na veke v zunanji obliki obrednosti brez življenja. Ona ni postala nekak kerščansk budizem, zaključivši se v brez-ploano obzorje slepega formalizma, izguhivši vsak vpljiv na človeško voljo. Ona i i praktično dovedla zakramenta sv. pokore do najmanjšega pomena miniuia), oropavši ga dveh poglavitnih znakov: razume, spovedi in zadostila. Tako tudi ni pripeljala do prazne formalnosti največjega zakramenta kerščanstvu. Tudi niso bili njeni duhovui neme priče nagnjusnih dejanj iL despotizma če se je prav javljal na prestolu samem. Ona se ne množi v razkolih, in ni dala j)rav!ce despotu svojevoljno pretergati vso vnanjo obliko cerkvenega vstrojstva iu brez najmanjšega protesta vsak trenutek z migljejem peresa rušiti osnovne stavke iz morale in kanoniškega prava." —-- „Naj častnejši in naj učenejši gerki. spozuavši svojo zmoto, so dobrovoljno jo odvergli in se vermli v naročje katoliškega edinstva. Nasprotnih djanj nam zgodovina ne pripoveduje." II. dokazuje svojo terditev: Po krivici dolže ^erki katol. Cerkev, da bi bila simbol pokazila s tem, da(. je vrinila vanj besedico Filioque. — Dokaz je kaKor pervi temeljito in nerazrušljivo logično izpeljan — in kakor pei. precej spominja na Perrone-ja. Dasi pisatelj sam teg£v ne pove, vendar je precej jasno, da mu je pri ved- nostnem dokazovanji tega učenjaka delo bilo pervi in poglavitnejši vir. (Cf. Prael. theol. Viennae 1842 IV. tract. de Triu. cap. V. str. 318—344.) Slovenci imamo tudi jako temeljit sostave* prav o tem vprašanji v krasni, pa od mladine veliko premalo brani in čislani knjigi: Zlati vek, 1863 v sostavku : Verski razločki med staro-versko ali pravoslavno in edino pravo rimsko katoliško cerkvijo, spisal dr. A. Čebašek (str. 156—165.) — — Naš avtor prehaja k drugemu delu svoje knjige: o pervaštvu io nezmotljivosti rimskega papeža. V pri-četku razlaga te dve dogmi v 11 točkah jako umljivo in poljudno. Po tem pa ima nekak splošen vvod k dokazovanju samemu. Po večjem bodi tu versta njegovih misli: Cerkev mora biti nezmotljiva, t. j. absolutna, sicer bi bila nesmisel. Bogoslovne resnice so namreč občne, generalne: kdor ktero izmed njih zanika, ruši osnovne zakone socijalne družbe. Cerkev je višja oblast, — prav po primeru verhovne političue oblasti. — od ktere druge izvirajo, ki gospoduje, sama pa ni gospo-dovana. sodi, sama pa ni sojena; v tem smislu mora tedaj biti nezmotljiva, da je apelacija proti njenim ukrepom nemogoča. Zato pa potrebuje orgaua te oblasti, mora biti monarhičua. mora imeti glavo Iu čemu še cerkveui zbori? Vprašijte raje gerške cesarje, ki so iz lastne inicijative zbirali s prisiljenim papeževim privoljenjem Škote v cerkvene zbore.--Vsaka cerkev pa, ki se je ločila od Kat., se preoberne takoj v protestanško cerkev. — — Rusko duhovstvo ima simpatije s pro-lestanti. In vender bi moralo biti protestauštvo prav tako izključeno z Nevskih. kakor s .Tiberskih bregov. Vse odcepline, če se med seboj še tako sovražijo, se vedno spajajo proti svojemu splošnemu sovražniku — edinstvu. — Ruski pesnik izraža mnenje vseh svoje-vercev v besedah: ,.1 Rima vrag vsegda inne budet' drugom !M Car Peter I je izdal katekizem, v kterem se je učil od Najvišjega (!!) mesta poterjeu dogmatičeu nauk ruskega carstva. Leta 1752 so ga prestavili v angleščino iu anglikanska duhovščina ga je z navdušenjem pozdravila. Angl. izdanje ima v predgovoru med drugim te-le besede: ,X tem katekizmu diše genij velikega moža, po kterega ukazu ie bil sostavlien. Car je premagal dva sovražnika večja kot sta Tatar in Šved, uimreč praznoverje in nevednost. Nadejam se, da pripomore ta prevod k zedinjenju ruskih in angl. škofov in da to zedinjenje zmore poraziti zlodejske in kervo-ločne namere rimske cerkve. Kakor mi, zanikajo vice in razven tega je naš rojak Kembridški doktor bog. Kovelj natančno dokazal, v koliko se loči presnovljenje (transsubstantiatio) Latincev od tajne večerje Gerkov. Iverski nadškof (Lib. hist. VI. s. 1. p. 168) javno priznava, da že sedaj večina ruskega duhovenstva veruje v kalvinizem. In neki pravoslavni, ruski nadškof novejše dobe brez šale navaja protestanta Biugima za pričo, češ. da se je ta izrekel: ruska vera je pravoverna. — Za dokaz pervaštva rimsk. papeža navaja iz sv. pisma že znana mesta. Tudi nezmotljivost dokazuje po splošno običajuem načinu. Le dokaz iz liturgičnih ruskih knjig, ktere v cerkvenem jeziku navaja in povsod tudi naznauja mesto, kjer jih je dobil, je prezanimiv, da bi ga vsaj v važuejših delih tu ne podal. (V imenovanem sostavku rVerski razločki" na str. 176 iu 177 je po Schlosserju nekaj takih stavkov prevedenih na slovenski jezik.) Sv. Petra ogovarja ruska cerkev tako-le: rPreslavni apostol Peter, k tebi kličemo: radui se po Kristusu naj pervi osnovalec sv. Cerkve med apostoli! Predsednik apostolskega zbora!" „Sv. verhovni apostol Peter, pervi prestolnik apostolski, terdna skala v spričevanji vere, po Kristusu nepremakljivi osnovalec cerkve, Pastir vesoljne Kristusove čede, ključar nebeškega carstva, lovec ki rešuješ iz globine nevedno i, vsem, kakor si prejel od Boga oblast vezati in razvezati." „Verhovni osuovatelj apostolov, Rima pervi škof si bil, da, Peter uterjevalec Cerkve." Iz Janeza Zlatousta pa terle besede: Peter glavar apostolov, potrebni svetovalec kristjanov;--škofijski Pastir vseh apastolov, osuovatelj cerkve.--Uterdil si Kristusove zakone, glavar apostolov,--nepremakljivi osuovatelj dogem." Sv. Klemenu iz I. veka kliče ruska Cerkev: „Oče, učenec Petra glavarja si bil; na njegovi skali si sozidal kakor častuo skalo preslavno samega sebe; na skalo vere stopivši si, o mučeuik, neukloujeu ostal v poskušnjah sovražnikov. Nepremakljiva terd-ujava Cerkve, božanstveni stolp vere. V resnici krepki Klemen s Petrom. Drugi Mojzes, o Klemen, — odšle te častimo kot zakonodajalca in učitelja vsi, ki verujemo. — Novi Peter, Petrovega prestola naslednik si se pokazal. Ko je umeri Peter in za ujim škof Lin, in potem škof Klet, je Klemen v Rimu vodil ladijo Cerkve Kristusove." Sv. Silvestru iz 4. veka: Oče svetnik Silvester, vernike si razsvetlil in raz-gnal temo krivoverstva. Sveto si vodil sveti zbor. Kot glavar sv. zbora si se pokazal, in ukrasil si prestol glavarja učencev. Krivoverstva zvijačo, o Silvester, si odgnal; čedo si napasel. Iz tvojih ust se je izlival blagoslov božjega Duha; zato te je Bog posvetil v duhovnika svojim ljudem, o blaženi oče. Kot božan-stveni glavar svetih očetov si sv. uauk vterdil in krivovercem usta zamašil." Sv. Leonu iz 5. stoletja: „Kako te imenujemo, od Boga navdihnjeni? Ali glavo pravoverne Kristusove Cerkve? Ali oznano-valca in terdnega osnovalca resnice, verhovnega starašino častnega zbora; gotovo pravilo nauka? Ti branik pravovernosti, naslednik si bil verhovnega prestola Petrovega. — Častnega Petra naslednik iu obo-gativši se z njegovim načeluištvom si zamašil usta krivovercem. Nestorijevo brezumnost in norost si uničil. Resnični Patrijarh, po pravici predsednik patrijarhov." Sv. Martinu iz 7. stoletja poje: Kako te seu^j, o Martin, proglašamo? Kot pre-8lavnega branitelja pravovernega nauka, kot nezmotnega glavarja svetih zakonov, najresuiČnejšega razkrivatelja laži, govornika božanstvenih besedi. Kot svetilnik, ki ima besedo življenja, ki izhaja od Zapada in se javlja na Vzhodu.----Sv. Martin, sklical si zbor in vterdil si cerkveni nauk. Po zboru si zavergel Pira, Sergija, Theodora, Cira in tem podobne.--Kot lev si, oče, krepko in silno napadel na brezzakonje (hudobnost); Thedora, Cira, Sergija in Pira in teh enakoinišljence si odločil od sv. Kristusove Cerkve in si ukrasil božan-stveui Petrov prestol io na nepremakljivi skali si se Cerkev braneč s tem proslavil." Iz VIII. in IX. stoletja : Ruska Cerkev pripoveduje, da je bil angelj božji poslan k sv. Gregoriju: »Gospod je rekel, da bodi Pervoprestolnik njegove Cerkve in naslednik sv. verhovnega apostola Petra." Tudi poslanico papeža Gregorija Leonu Izavrijcu je aprejela v svoje liturgične knjige; papež ondi govori: „mi, ki imamo oblast in gospostvo sv. apostola Petra." Prav tako je v ruski liturgiji pismo Theodorja Studita Leonu III, koder se jasno izraža pervaštvo rimskih papežev (vide: Migne T. XCIX. p. 1018 in 1019). — O sv. Celestinu poje ruska Cerkev, da je on govoril in delal po apostoljskih tradicijah, kot se spodobi nadduhov8kemu pervoprestolniku. in da je premagal zlobnega Nestorija s tem, da je v pismih razkril njegove bogokletne terditve. O papežu Agapitu, da je patrijarha Anthima v Konstantinopolu s prestola pregnal: „Mina je bil postavljen za patrijarha Carigrajskega od Agapita, rimskega papeža. On tedaj pride v Carigrad, da bi vredil neke cerkvene preiskave in obsodi krivoverca Anthima in prežene s prestola. In za malo je bil postavljen drug papež; in čez nekaj časa tudi ta pride v Konstantin-grad. In še enkrat se ponavlja, da je ta papež s prestola pregnal Anthima in druzega na prestol posadil."--- Glede na tako jasne izjave ruskih cerkvenih knjig, moramo pač zaklicati: Oči imajo in ne vidijo. Zmota je v resnici polna protislovij; sama se obsoja. — Naš pisatelj v nadaljnem dokazovanji razjasnuje pojem nezmotljivosti, kaj je in kaj ni, pobija pa tudi ugovore proti njemu, kakor se tudi pri nas pobijajo. Zanimiv je konec njegovega spisa, koder govori o koristih zedinjenja obeh cerkva, dokazuje pa tudi, da je le ta pet razumna in mogoča, da namreč gerško-ruska cerkev sprejme dogme, ki jih ima katoliška, ona pa še ne. rTedaj bodi ta beseda miru in sprave — poslednja. Posebej bodi izvedena le še glavna za ta spis edina bistvena posledica namreč to: ako je usojeno, da se veliko dejanje (zedinjenja) zverši, si težko, ogromno odgovornost na svojo vest nakladajo vsi. ki se ne sramujejo z namenom ovirati določb Božje Previdnosti, ali vsaj zavlekajo spolnitev njeno; in nasproti, da je vsakoršno mogoče, iskreno sodelovanje v dosego blaženega namena, naravnost sveta dolžnost, ne samo vernega kristjana, marveč tudi vsakega deržavljana. ki je z nesebičnim prepričanjem vdan svoji domovini." — Temu pristavljam, da je to sveta dolžnost tudi vsakemu Slovanu, ktero mu nalaga draga mu narodnost in še dražja mu vera. Bog pa daj svoj blagoslov! Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. (Pogled nazaj na veliki teden.) Veliki teden so se pri vgodnem vremenu ginljive slovesnosti obhajale v lepem redu. V stoljnici so se premilostni gospod knez in škof dr. Misija vsak dan molitev in opravil vdeleževali, včliki četertek maševali, duhovne in verne obhajali. svete olja posvetili, Najsvetejše v božji grob prenesli, revežem noge umivali; naslednji dan opravila velikega petka overšili; veliko saboto ob 4 popoldne imeli častitljivo vstajenje in procesijo po velikim tergu med navadnimi velikimi slovesnostmi; veliko nedeljo po veliki sv. pontifikalni maši pa so slovesno dali papežev blagoslov za popolnoma odpustke, kakor se godi ta dan po škofijskih cerkvah. Tudi po druzih cerkvah so se veršile slovesnosti prav ginljivo in med velikim vdeleževanjem ljudstva, veči del vernega, pa tudi vmes nekterih, ki naj bi bili doma ostali, n. pr. tacih, ki niso odkriti, ko procesija memo gre, ali ki pred sv. Rešnjim Telesom ne pokleknejo, ali se celo še ne odkrijejo (kakoršnih poslednjih je prav malo in ti niso sami prišli, ampak njih oče in trinog satan jih je prignal kakor svoje sužnje, da poštenim vernikom žalost in spotikljej delajo. Ce je namreč kdo kerst zatajil, ali če je Dahomejic, Troglodit, ali jud; naj bi ostal doma in se ne mešal med poštene vernike). Poslednje dni velikega tedna je prebivalstvo na trume hodilo molit k Božjim grobom in cerkve so bile kar napolnovane, posebno o večerih. Mora se priznati, da veliki teden se dremajoča vera pri mnozih zbudi iu poživi. Upati se sme. da saj veči del teh obiskovalcev Božjih grobov je tacih, ki so velikonočuo sv. Obhaiilo opravili, ali kteri ga niso, da ga bodo v teh tednih, kar je še časa za velikonočno spoved. Njih lastna vest jih mora k temu priganjati, da vstanejo iz groba svojih grehov. Spreobernjenie grešnika, kakor terdijo naj uče-nejši cerkveni učeniki, je veliko veči čudež, kakor pa obujenje od mertvih; zakaj k obujenju od smerti je potrebna le samo volja Vsegamogočnega, k spreober-njenju pa zraven milosti Božje mora pristopiti še prostovoljna sodelavnost človeka; toda kolikor veči je delo 8preobernjenja, toliko veči dolžnost veže grešnika, da resno poskerbi sam za-se in doverši to veliko d;anje in reši svojo dušo. Iz Ljubljane. (lostoletnica od brsta sv. Avguština in neki slovanski Avguštini.) V dan 24. aprila leto« bode 15sto Ičt, odkar je bil keršen veliki sv. Avguštin. Cerkev, ki je ta dan velikrat še v velikem teduu, ali ima sicer še velikonočne spomine, je ta god postavila na 5. dan majnika, ter ga je tako približala prazniku njegove matere sv. Mouike (4. majnika), ktere solze so ga pridobile Cerkvi in zveličanju. Bil je Avguštin ena izmed naj pervih zmožnosti, kar jih je imel svet od začetka do današnjih časov. Dal se je bil nesrečno pogrezniti v pregrehe, v dvome (skepticizem), v slaboverstvo in v tem revnem stanu je ostal več let. Toda bil je Avguštin preveč bistroumen, skušen in učen, da bi bil hotel ostati v tolikem breznu. Veliko pa je treba k spreobernjenju: „pervesi difficile corriguntur — spačeni se težko poboljšajo"; brez preobilne molitve svoje matere bi najberže te milosti ne bil dosegel, dasiravno je okove bridko čutil. Dospevši do 32. leta v silnih notranjih očitanjih, stiskah in dušnih bolečinah, je živo čutil, da mu je serce prazno in nesrečno; začel je resno sam sebe premišljevati, in spreobernil se je z milostjo Božjo, in s tem spreobernjenjem je dosegel tisto srečo, ktero je iskal toliko časa in je ni mogel najti. Neki pisavec pravi, da za sv. P^lom je bilo Avguštinov« spreober-njenje naj veči pridobitek. ki ga je kdaj dosegla sv. Cerkev. Ali ni tedaj vredno, da si to petuaisto stoletnico, odkar je bil sv. Avguštin keršeu. globoko v spomin in v serce vtisnemo? Posebno dandanes je to potrebno, ko imajo matere, tudi slovenske, toliko Avguštinov na Dunaju, v Gradcu in tudi že v Ljubljani in druzih manjših mestih in vaseh! In če njih zmožnost ni tolika kakor pri nekdanjem Avguštinu, pa mnozih pregreha ni manjša, kakor pri unem, njih duša pa gotovo ui manjše cene. Toraj jokajte katoliške matere s sv. Moniko in prizadevajte si. da jih s svojimi solzami in molitvami iz brezna rešite! Ker se dandanes posebno tudi vera pogreša pri mnozih „avguštinih". naj postavimo tukaj še nektere, zlasti slovanske „Avguštine.w ktere je milost tako dolgo iskala in jim pritiskala, da jih je iz krive vere za pravo pridobila. Tako je n. pr.: Demetrij Galicin (Gallitzin), sin ruskega posianca v Holandiji, ki je bil odgojen v gerško-razkolni veri. Na svojih popotvanjih v Ameriki je spoznaval katoliško vero in se prepričal njene resnice; od tistih dob pa ni prašal za jezo svojega očeta, ne za velike časti in službe, ki so mu bile poprej odperte; temveč 1. 17(J5 je v Baltimoru prestopil v katoliško Cerkev. Postal je rnašnik in se je do čistega daroval spreobračaoju prebivalcev v Silvaniji. Še poprej, 1. 1717, se je spreobernil Miroslav Avgust, PoljsKi kralj. Princ Peter Galicin, rojen v Petrogradu, se je odpovedal gerško-razkolni veri, kakor tudi svojim posestvom, plemstvu in svojim nadam pri cesarji, kar mu je car zato pograbil in ga tano kaznoval 1. 1817. Princ in princesinja Gagarin 1. 1844; knez je po svojem spreobernjenji pristopil k oo. jezuitom. Vladimir Pečerin, Rus in profesor gerške literature na petrograški univerzi; spreobernil se je v 19. stoletji v Belgiji, je stopil v red nedemtoristov in bil je potem pridigar io misijonar na Angleškem. Knezinja pl. Šuvalova (Schuwaloff), soproga grofa pl. Dietrichstein*a, v 19. stoletji. Selinski, jud in doktor medicine na Poljskem, 1. 1840. Zenaida pl. Volkonska, 1. 1840. Ko je zvedil car Nikolaj, da se je spreobernila, je zdajci poslal gerško-razkoluega duhovna, da naj jo pregovori k prestopu nazaj v razkolstvo. Ko pa je bilo delo zastonj, so jo oplenili vsega posestva in knezinja se je podala v Rim. Juri Zoega. eden naj slavniših stanuarjev prešnjega stoletja, rojen v Jutlandu na Danskem; učenjak v vsih znanskih strokah, 1. 1783. Knez Dolgoruki, iz Rusije, v 19. stoletji. Aleksander I, ruski car, prastric sedanjega cara. Akoravno je njegovo spreobernjenje terda tajnost, se vender ume ceniti kot gotovo, priča je knez Hohenlohe. Albert Kuchler, slaven danski umetnik in protestant, v 19. stoletji; 1. 1851 je stopil v frančiškanski red. Nariškinova, ruska koeginja, iz bližnje carove sorodoviue, 1. 1852. Kliukowstrom, švedski stotnik, se je spreobernil h katoliški Cerk7i v 19. stoletji; bil je zarad tega pregnan iz Švedije in je prišel v Avstrijo, kjer sta njegova sinova Jožef in Maksimilijan pristopila v red oo. jezuitov. Pervi je nedavno umeri; oba sta znana tudi v Ljubljani, kjer sta manj ali delj časa pridigala, zlasti P. Maks, iu se je pri znamenitih in učenih govorih stoljna cerkev napolnovala. To je gotovo nekaj zalih pirhov za Veliko noč, kteri utegnejo tudi marsikterim piruharjem biti všeč. Imamo pa še silno število druzih. Taki učeni možje so gotovo veliko študirali, pa tudi molili za razsvitljenje, predno so po tolikih borbah in zgubah prestopili v katoliško Cerkev, in kdo bo dvomil, da so si tudi o „vse-vedočem iu vsemogočnem Bogu in o človeški prosti volji" pridobili jasniše pojme, kot jih imajo kak: nepoklicani, kterim bi se zljubilo Boga samega učiti, koga in kako naj bi bil vstvaril ali ne vstvaril! Vera je dar Božji in čeznatorna luč, ktero Bog deli ponižnim ser-cem; v ošabno dušo pa modrost (spoznanje Božje) ne pride: in animam malignam non introibit sapientia. Duhovne vaje za ude Vincencijeve družbe v Marijanišču. kakor je bilo napovedano, in katerih so se tudi drugi vdeležili, so se pričele cvetno nedeljo zvečer, končale pa so se s skupnim sv. obhajilom in z zahvalno pesmijo v sredo dopoldne Vodil je te vaje neumorno delavni preč. g. prof. dr. Fr. Lampe. vodja v Marijanišču. Manjka nam izrazov, da bi dostojno popisali vtise premilih. pretresljivih in tolažilmh govorov, s Katerimi je popolnega prepričanja navdani govornik vnemal poslušalce, posebno pa serca sobratov, udov Vincencijeve družbe. Kazal je na križanega Zveličarja, ki nam v toliki obilnosti ponuja milosti, katerih nam se je le treba poslužiti: — na Križanega, kateri naj bo vedno naše vodilo. Oziraje se na mnogokrat težavni stan delavnega uda Vincencijeve družbe, je udom s polnim zaupanjem zagotavljal, da poklic v to družbo je nekako znamenje izvoljenja. Neizbrisljive so besede prečast. govornika za ude te družbe in za vse poslušalce, kateri so večkrat bili do solz ginjeni — Za čast Božjo in blagor ubozih goreči milosgsp. prošt dr. Anton Jarc, glavni predsednik, so imeli vsaki dan sv. mašo in vselej zvečer so dali blagoslov s pre-svetim Rešnjim Telesom. Bog plačaj 8toterno obema gospodoma trud in delo. Pridite in glejte! je rečeno. Tako pravimo tudi mi: pridite in pristopite v Vincencijevo družbo, in prepričali se bodete, kako tolaživno je delovanje v tej družbi že v življenji, veliko veča tolažba bo pa za ude v smertni uri, kakor sveti Vincencij Pavljanski sam zagotavlja. P—r. Iz Kanala je prečast. gospod dekan F r. V i d i c naznanil odboru Goriškemu za papeževo zlato mašo, da bode njegova duhovnija poslala na Vatikansko razstavo eno rudečo kazulo s štolo, z naramnikom, velum-om, in več manjši cerkvene oprave. Taka misel je prav dobra, Ker s tem se bode misijonom prav veliko pomagalo. Sej ravno zadnjič n. pr. smo poročali, da v mestu Asuvanu na Egiptovskem ima duhoven za vse barve eno samo pisano mašno opravo. Iz Bočna na Tirolskem. Pri sv. Ani na P revo rji*) (aa spodnjem Štajerskem) je na stranskem altarju B. D. Marije, tudi podoba (štatuva)sv. Notburge. — Ko sem, majhen deček, s stariši hodil k službi božji, me je v cerkvi posebno zanimala svetnica s serpom v roki. Vprašal sem torej: „Kako je pa ime svetnici, ki na Marijnem altarju stoji in serp v roki derži?" Priden mladenič — Miha Kolenc — ki je rad prebiral življenje svetnikov, me je podučil: „To je sv. Notburga," in mi je tudi povedal, zakaj da se tako obrazuje. Svetnica s serpom v roki, mi je pa vselej bila znamenita, in če-ščenje do nje mi je ostalo do današnjega dne v sercu. — Leta 1881 sem na Tirolsko prišel in zbudila se mi je serčna želja, obiskati sv. ostanke vedno mi spoštovane svetuice; — pa še le 25. junija leta 1885 se mi je ta želja spolnila. Ob 5 zjutraj bral sem v Švacu v frančiškanski cerkvi sv. mašo in o l/2S sedel sem v vlak ter se peljal do perve postaje, ki se imenuje Jenbach. Tam sem stopil se svojima dvema duhovnima tovarišema z železnice, potem smo pa počasi v breg korakali, — namreč v Eben, kjer počivajo kosti sv. Notburge. Bil je prav lep poleten, in torej tudi prav topel dan; pa ne vročina, ne precej sterma pot nam ni mogla veselja kaliti, saj smo šli k sv. Notb urgi na božjo pot. Občudovali smo lepo insko dolino (lunthal), ki se je pred nami razprostira, in dospevši že precej visoko, začeli smo sv. križev pot moliti. Tirolci si namreč radi postavijo — posebno ob stermih potih *) Edine prav je pisati ,.Prevorje," ne pa „Preborje," kakor nekteri hočejo. „Prevorje" stoji na farnem pečatu, „Prevorjeu piše lavantinski šematizem. Ko sem jaz začel v šolo hoditi, smo tudi pisali „Prevorje,'( a naenkrat nam je bilo od g. učitelja zapovedano pisati „Preborje," pa ne vem zakaj. Ko so bile občine „Lopatica" in „Straška gorica" združene v eno občino, je dal tedajni okrajni glavar Josek na novi občinski pečat tiskati „Praevorje4'. Imamo torej trojno pisavo: cerkev piše: „Prevorje,'< šola: „Preborje", občinski nrad pa kmalu „Prevorje," kmalu „Preborje'4 in na svojem pečatu ima celo ,.Praevoije(>; a meni se dozdeva, da je edino pravo, ako ostanemo pri najstareji pisavi, ki jo je zmiraj cerkev rabila, namreč „Prevorjeu. Pisatelj. -— tako imenovani poljski križev pot — Feld-k r e u z w e g. Postavijo namreč ob potih čisto priproste stebre, na ktere pribijejo tablice sv. križevega pota. Da se zamorejo sv. odpustki zadobiti, so ti štacijoni od pooblaščenega duhovna blagoslovljeni. — Više in više *mo šli, kar zapazimo cerkvico sv. Notburge. Kako neizmerno nas je ta pogled razveselil! Še nekoliko postaj križevega pota, in bili smo v Ebnu, kjer nas je prijazni dušni pastir preč. g. Jernej Oberhammer, ki je ravno v svojem lepem vertu cvetlice zalival, že od daleč pozdravil in kaj prijazno sprejel. Ohladivši se nekoliko, gremo v svetišče. Svet strah me je obšel, ko stopim v cerkev; nikdar ne pozabim velikega vtisa, ki ga mi je napravila sv. Notburga v sercu. Na velikem altarju stoji, v desnici ima serp in pšenično klasje, z levico pa derži svetilnico in predpasnik, v kterem ima hrano za uboge. Na pasu visijo ključi. Sveta tihota je vladala v svetišču, naša serca so pa bila pri Jezusu v tabernakeljnu in pa pri sv. Notburgi na altarju. Zahvalil sem se za preveliko milost in srečo, da mi je bilo dano osebno počastiti svetnico, viditi nje sv. koščice. ktere podoba mi je že v mladosti bila tako ljuba in draga. Priporočil sem se ji, priporočil sem ji vse svoje mi drage, priporočil ji faro prevorsko, priporočil ji ves slovenski narod, ker znano je. 'da so jo Slovenci že davno radi častili, se ji priporočali, in sicer ne zastonj; temveč bili so uslišani; pa o tem pozneje več. — Preč. g. kurat nas je povabil na obed, kar smo, seveda, hvaležuo sprejeli. Pred obedom smo še šli na farovžko streho, 8 ktere je prav lep razgled. Ravno pred farovžem je njiva, na kteri se je bil zgodil čudež s serpom sv. Notburge. Tisto leto je bila na njivi rež vsejana; prav za prav na polovici njive, a druga polovica je bila travnik. Kazali so mi tudi hišo, v kteri je sv. Notburga služila ko dekla. Pri priprostem obedu smo se kaj dobro kratkočasili, hitro so nam tekle ure. Popoldne smo se zopet vernili v Švac in drugi dan sem šel nazaj v Hali, kjer sem tisto leto bival. Dan 25. junija 1. 1885 mi pa ostane vedno v blagem spominu. Sv. Notburga se je rodila leta 1265 v malem mestecu Ratenburgu na Tirolskem. Živela je 18 let ^(1265—1283) pri svojih stariših v Rattenburgu; 7 let (1283 — 1290) ko hišinja (Haushalterin) v gradu Rotten-burgu; 3 leta (1290—1293) ko dekla pri nekem kmetu v Ebnu; iu potem zopet 20 let (1293—1313) ko hišinja v gradu Rottenburgu. Po tem načertu sem bil namenjen kratko popisati življenje sv. Notburge, a ker se za to nezmožnega čutim, opozorim Slovence na knjigo „Življenje svetnikov in svetnic božjih", ki jo je izdala družba sv. Mohora. V tej knjigi je 13 sept. popisano tudi življenje sv. Notburge. Omenil sem že, da so tudi Slovenci sv. Notburgo častili; o tem torej nekoliko verstic. Slovenci častijo sv. Notburgo. Sv. Notburgo so že v njenem življenju nekteri častili ko svetnico; po njeni smerti pa je njeno češčenje postalo splošno. Pervi so seveda bili njeni rojaki Tirolci; a kmalu se jo češčenje sv. Notburge razširilo tudi čez meje tirolske. Ne bom našteval, kako so Tirolci, Solnograjci in Bavarci že v 14. stoletju Notburgo ko svetnico častili; ampak preskočim hitro v drugo polovico 17. stoletja. Jožef Wolf, ki je 1. 1862 življenje sv. Notburge popisal, ■) pravi, potem ko je ') Kurze Geschichte der hI. Dienstmagd Nothburga durch 600 Jahre (1265—1862). Von Priester Joseph Wolf. Briien & Lieoz 1862. popisal, kako so v 14. 15. 16. stoletju in v pervi polovici 17. stoletja sv. Notburgo častili, kakor sledi: „Leta 1651 so v Stilfesu pri Stercingu, in 1. 1696 pri sv. Andreju poleg Brixna kapelice sv. Notburgi na čast postavili. Celo na Kranjskem ob Bistrici sozidali so v Groblju (Ebensfeld) vfari Mengeški cerkvico sv. Notburgi v čast. ') V „Acta Sanctorum* (Bol-landisten) Tomus IV. die 14. sept. pag. 748 je pisano: „.... in Carniolam progredimur. Magnus est Sanctae nostrae cultus in omnibus huiusce provinciae); at nullibi major, quam in Ebensfeld, qui locus subjectus est paroeciae Mannspurgensi haud procul a Savo tiuvio." Na strani 751 imenovane knjige „Aha Ls" se začne zgodovina sv. Notburge v Ebensfeldu. „Dilucida historia de origine et progressu cultus S. Notburgae Tvrolensis ancillae in ecclesia filiali Ss. Hermagorae et Fortunati in Ebensfeld prope pontem fluvii Feistriz, sub paroecia Mannspurgensi, cum annexa relatioue de quibusdam praeclaris ac declaratis beneficiis." (Konec nasl.) Iz Splieta. (Nikolaj Bjankovič.) (Konec.) Bilo pa je v Makarski zarad dolzega bivanja turkov v onem kraju vse okuženo, sprideno in popačeno. Koliko je toraj pregoreči škof Bjankovič imel dela, truda in prizadevanja, da je ljudstvo v red spravil, to popisovati bilo bi odveč. Po cele dni je spovedoval, kerščanski nauk razlagal, v pridigah ljudstvo učil in imel z l ud-stvom opraviti, in ni bilo redko, da po ves ljubi dan ni nič vžil, po cele noči očesa ne zatisnil. Z močjo in ljubeznjivostjo svoje zgovornosti je vse navdušil, ne le zgubljenih na pravo pot pripravljal, ampaK tudi mnoge razkolnike in turke Kristusu pridobil. Imeli so ga tudi turki za svetnika in večkrat so ga prosili, da je njih bolnike obiskal, o suši ali živalskih nadlogah so njive in polja blagoslovili in njih zaupanje ni bilo osramoteiio. Pri turških gosposkah je Oil torej Bjankovič v toliki časti, da so mu dajali naj veči predpravice, da je smel povsod po Turčiji hoditi in vse storiti, Kar je teknilo v Božjo čast. Prekanjeni sovražnik človeškega rodu je torej v svoji razdraženosti obudil zoper pobožnega škofa marsi-ktere preganjanja in obrekovanja; Bjankovič pa je vse prenašal junaško in z radovoljnostjo. Bil je n. pr. zatožen pri turškem poglavarji žaljenega veličanstva in le z očitnim čudežem je odšel smertni kazni, ker v znamnje, da je zatoženec nedolžen, je krivičnega toživca nagla smert zadela. Tudi marsikteri hudodelni kristjani so ga ne le obrekovali, temveč mu tudi po življenji stregli. Spom«na vredno je to-le: Podal se je neki dan v vas Podbrelo, kjer je bil sozidal cerkev Marije D. v spomin zmage kristjanov zoper Turka. Zvedil pa je, da ga tam čaka šest oboroženih človekov, naj bi ga med svetim opravilom umorili. On pa se v zaupanji v božjo pomoč in pri svoji dobri vesti ni ustrašil, šel je v cerkev, jih je tam pričakal, in jih nagovoril s tako gorečim obrazom in ognjenimi očmi, da jih je strah spreletel in so zdajci proč bežali. Pri toliki obilnosti misijonskega dela je pa to zelo obžaloval, da se mu je pri poduku ljudstva pogrešalo spretnih pomočnikov. V ta nam je v Rim poslal tri nadovite mladenče, ki so imenovani: Firmius, Lauretus in Ragusius, ki so biili tam odgojeni v naukih in pobožnosti ter so se po doveršenih šolah domu vernili. In ni se bil pri njih okanil. Izprosil si je tudi iz Rima dva prav čversta in pobožna jezusovca, ki sta mu pomagala ljudstvo k veri in čednosti vnemati. ') „Ja sogar in Krain an der Feistritz erhob aicb auf Ebensfeld in der Pfarrei Mannsburg eine St. Nothbargenkirche." Jot. Wolf. pag. 43. Čudovita je poslednjič njegova dobrodelnost do ubozih, ko je večkrat naj dražji škofovske reči zastavljal. da jim je pomagal, sam pa je v naj veči tesnobi živel. Če je bolezen ali celo kuga vstala, je Nikolaj Bjankovič čisto pozabil sam sebe in je hitel bolnim na pomoč. Po takem svetem življenji v naj lepših delih in čednostih je Bjankovič 10. vel. serpana 1730 v 85. letu starosti svoj tek sklenil. (Majhen posnetek iz: Svnopsis vitae Nicol. Bjankovič, Ep. Makariensis.) Splietski višji pastir iše podpiranja te prošnje tudi pri druzih škofijah, zlasti jugoslovenskih. Zadeva je silo imenitna, ki bode poživila vero in nravnost med Jugoslovenci, ob enem pa v novo pokazala, kako dobri so sv. Oče slovanskim narodom. In služabnik Božji Nikolo Bjankovič re bo opustil pri Bogu prositi za slovanske narode, zlasti v sedanjih hudih časih. Pribežališe grešnikov. O sv. Pavlu po zimi pred nekaj leti zbolel je v nekem tcrgu premožen tergovec. Znan je bil daleč na okoli; njegov denar je storil, da je slovelo tudi njegovo ime. Toda, kedor ima visoko hišo in žepe polne srebra, tak se tudi rad visoko derži in njegovo serce je večkrat polno napuha. Po vsem tak je bil naš tergovec. Mislil si je. le on je kaj. in drugi — nič ne; pred njegovim denarjem, je menil, se mora vsakdo odkriti. Z vero je tudi prišel na boben, za cerkev ni veliko maral, za župnika tudi ne. Od kar mu je bila umerla žena, so ljudje marsikaj pripovedovali o njegovem življenji. Zdaj pa je bil ta mož bolan — za smert bolan. V njegovi hiši sti služili dve dekli, prav pošteni ženski, ki sti bili zvesto vdani svojemu gospodarju, akoravno je živel tako nekerščansko. Ko sti ti dve zvedili od zdravnika, da utegne gospodar umreti, takoj teče ena v farovž ter pove župniku, da je bolezen nevarna. Silno se je bala, da bi tergovec ne umeri brez svetih zakramentov, ker je bilo sploh znano, kako je z njegovo dušo. Duhoven, ne mudeč se, poda se na pot, da bi otel ubogo dušo večnega pogubljenja. Ko zagleda bolnik domačega župnika, ga ostro popraša, čemu ie prišel. „Ne bodite hudi, pravi g. župnik, zvedel sem, da ste boloi, in bolnike obiskavati — saj veste, je sveta dolžnost vsakemu duhovnu." Bolnik je molčal. G. župnik napelje govor na to in uno, na prav vsakdanje reči. popraša o njegovi bolezni — nazadnje ga opomni, ali bi ne hotel morda prejeti ss. zakramentov in se tako pripraviti za večnost. Tergovec je postal nevoljen. „Ne mučite me s takim govorjenjem." in prav gerde in zaničljive besede je govoril. Župnik je sprevidel, da se ne da ničesar opraviti, žalosten je zapustil bolnika. Odhajajoč je rekel deklama; Za zdaj ne moremo nič storiti — k večemu morda se na priprošnjo B. D. Marije omehča terdovratno serce. Molite tedaj pridno!" Pošteni dekli sti storili, kakor je naročil g. duhovni pastir. Vsak dan sti si pri sv. maši spominjali duše svojega bolnega gospodarja, in zvečer sti pokleknili v svoji sobici pred podobo Matere Božje, kjer je gorela luč, in sti dolgo in goreče molili. Priteklo je pet dni. Neko jutro prav zgodaj — bila je še tema, je nekdo terkal na vrata duhovske hiše. Tergovčeva dekla je klicala g. župnika, da naj gre urno obhajat bolnika — sam želi gospoda in hoče prejeti ss. zakramente. Gospodu se je ta sprememba zdela neverjetna. „Saj noče ničesar slišati od sv. popotnice," pravi dekli. „Ne, ne! Sam vas željno pričakuje in sam me je poslal semkaj, da naj grem po gospoda," „Kaj ga je tako ganilo?" nadaljuje župnik. Ne vem, ne vem! Prosim, le hitro pridite! Gospod se urno opravi iu gre. Bilo je vse res> kakor je povedala dekla. Bolnik bil je ves potert,. skesan — in roke je dvigal proti sv. zakramentom. Župnik se je čudil, kako je to mogoče. nNocoj sem imel strašno noč, pravi bolnik, hotel sem vas, gospod žnpnik, že prej poklicati, ali bil sem se vas buditi." „Zakaj to? Duhoven ne odlaša, bodi noč, ali dan; on se ne sme ustrašiti nobene reči — tudi smerti ne* — Pa kaj vam je bilo po noči?" »Poslušajte," govori z derhtečim glasom onemogli mož na postelji, „še včeraj sem imel terden sklep, ne sprejeti sv. popotnice, in da grem brez 88. zakramentov 8 tega sveta. Moje življenje je žalostno. Poželjivost moja zapeljala me je v hude pregrehe. Zgubil sem vero in strah pred Bogom in sodbo Božjo. Tacih misli sem bil še sinoči. Okoli jednajste ure sem zaspal. Tedaj sem videl — prav v resuici videl, sanjalo se mi ni — Mater Božjo, ki je imela Jezusa v naročji. Nad mojo posteljo je stala, svareč mi je požugala in pogledala tako hudo, da me je pretresel mraz. Še celo otročiček je zerl v me, kakor bi me hotel opominjati. — Zbudil sem se, bilo me je strah — pred očmi sem imel podobo Matere Božje... še zdaj jo vidim, ne morem si je izbiti iz glave." »Zahvalite se usmiljenemu Bogu, pravi g. župnik, ki vam je v zadnjih trenutkih podal svojo roko, da vas reši smerti. — Gorje vam, če bi ne poslušali tega glasu, ki je iz nebes prišel. Iz tega lahko sprevidite, kako serčno vas ljubi Marija, ona je pribežališe grešnikov, pomoč kristjanov. Zahvalite se pa tudi svojima poštenima deklama, ki sti tako goreče molili za vašo dušo. — Zdaj pa opraviva sv. opravilo! Bolnik se je skesano spovedal in z veliko pobož-nostjo prejel sv. zakramente. Drugi dan je pri farni cerkvi zvonilo merliču. Umeri je bil tergovec. Ljudje so rekli: „Bog mu daj nebesa! Čuden človek je bil sicer — ali na smertni postelji se je spokoril." Razgled po svetu. Dunaj. V saboto, 2. mal. serpana, so presvitli cesar med velikimi slovesnostmi novemu kardinalu Vanutelli-u posadili na glavo kardinalski beret, kardinalski klobuk. Godilo se je to vv cesarski dvorni, cerkvi med sv. mašo. Papežev poslanec^ msr! Tarnassi, nalaš poslan od sv. Očeta, je prinesel iz Rima kardinalski kloDuk in dotično pismo (breve), ki se je slovesno bralo pred tem opravilom. BriCujoč je bil kardinal nadškof Gangelbauer in veliko število druzih visokih gospodov duhovskega in deželskega stanu. Poslanec papežev je imel latinski govor, potem se je na ukaz Nj. ap. veličanstva: ^Legatur" bralo papeževo pismo, poslanec papežev je/podal nato (Njihovemu veličanstvu kardinalski klobuk, ki so ga klečečemu Vanutelli-u ^posadili na glavo. Te-Deum je zveršil cerkveno opravilo. Nizozemsko. Prostost katoliške Cerkve se v tej deželi današnje dni lepše razodeva, kot marsikodi drugej. Na shodu katoličanov v Lill-u na Francoskem je govornik župnik Brouvers takole popisoval stanje ondotnih katoličanov: »Mesto Amsterdam ima 80000 katoličanov in zida sadanjo dobo 5 novih cerkev. Ravno tam je bila nedavno vtemeljena univerza; ondotni katoliški študentje so pod vodstvom oo. jezuitov. Zupan, se ve, da protestant, je bil undan pri večerni veselici, v kteri so gojenci jezuitov zastopali naj bolj ultramontanske nazore; župan je nad tem glasno kazal zadovoljnost, kajti, rekel je. dandanes je treba »mož z načeli" (Manner von PrinctpTen). " O priliki, ko je bilo razpisano darilo za poezijo, je protestanška akademija odbila darilo nekega poeti-škega dela, ker poet, opevajoč »zedinjeno" Italijo, ni naznanjal spodobnega spoštovanja do papeža. Katoliški škofje v vsi prostosti dajejo vredbe in velevaio, kakor se jim koristno vidi za vpravo po ško-fijah. Vincencijeva družba je vradno priznana. Cerkveno premoženje se vravnava po pravilih, ktere naredi škof in postava poterdi. Katoliška vera se ne le zveršuje brez zaderžkov, temveč pod vladino brambo, po kasarnah in po ječah. Darovi za sv. Očeta po razmeri katoliškega prebivalstva dosegajo čez mero velik znesek. Ko se je ravnalo za brambo svetnega gospostva papeževega, se je 3000 mladih Nizozemcev podalo za vojake v Rim, zastopat svojo deželo. Ni se ohladilo to navdušenje." — To je pošteno katoliško živlienje, če tudi med protestanti, to je prostost. Kako mlačno in zanikamo, pa tudi kako sužnjo in zavirano je dostikrat katoliško življenje po tako imenovanih »katoliških" deželah! Naj kdo pogleda laži-svobodo pod francoskim ali mladolaškim framasonstvom, naj pogleda v marsiktere »katoliške* šole: naj pogleda, s kolikim kerčenjem Prus povračuje Cerkvi njene pravice, dasiravno je tako veliko število katol. podložnikov itd. Kina. Stan apostoljskega vikarijata Čan-tonga na severu. Po številu oa 1. 1885-1886 šteie ta vikarijat kacih 20 milijonov uuš. Med temi je 17,016 domačih katoličanov, 2,000 protestantov, do 5 milijonov moha-medanov, 4,796 katehumenov (ki se pripravljajo na sv. kerst), čez 1,000 letnih keršanskih keršencev, 297 ker-šenih odrašenih, keršenih umirajočih otročičev 13,751, letnih spoved čez 10.000, spoved letnih iz pobožnosti, čez 15,000 itd. Cerkev in podružnic je 160, 1 duhovsko semenišče, 2613 šol, 27 bogoslovcev v semenišči, doma-činskih katehistov 44. Evropejskih patrov misijonarjev 14; domačinskih mašnikov 11 patrov. (Acta Ord. Min.) I. Bratovske zadeve molitvenega apostoljstva. Posebni nameni molitvenega apostoljstva za mesec april. (Od papeža Leona XIII odločen in blagoslovljen.) Zlata masa sv. Očeta. (Konec.) Častiti bralec, misli si očeta, starega moža, ki ima obilo otrok. Omagal je, ker prišla so leta in kruha si ne more več sam zaslužiti. Kdo ga tedaj preživi? Njegovi otroci, če so pošteni in pridni, mu priskerbe, česar potrebuje. Sej je zanje delal, dokler je mogel — zdaj mu vračajo njegove dobrote. In mi kakor otroci katoliške Cerkve znašamo skupaj svoje darove za skupnega svojega očeta — papeža: vsako leto nabiramo vbogajme za sv. Očeta — tako imenovani Petrov uovčič. Kedar je pa kak poseben praznik, kaj prav nenavadnega , takrat skušajo otroci svojemu očetu kaj več dati. Zlata maša papeževa je po vsaki ceni kaj posebnega; zato pa glejmo, da bo dar, ktereg* bomo dali letos, večji in krasnejši, kakor sicer. — V lepše pro-slavljenje papeževega zlatomašništva se bo v Rimu vstanovila večna maša za sv. Očeta. Deuar za to mašo se bo nabiral po vsem kerščanstvu. Gotovo tudi vi ne bote zastali, tem manj. ker papež se bodo v dan svoje petdesetletnice pri sv. daritvi spominjali vseh onih, ki bodo kaj darovali. Nikar tedaj ne mislite, da bo zaveržen ta denar — pri tej molitvi so tako bogate obresti, da boljše svojih novcev ne morete naložiti. O nenavadnih slovesnostih, o godu, o rojstnem dnevu, pošljejo otroci svojemu očetu kako darilo, s kterim mu posebno ustrežejo. Kaj bomo mi poslali sv. Očetu? — Verniki so vže zgodaj začeli za to skerbeti. V Rimu se bo priredila vatikanska razstava — vatikanska za to, ker bo v Vatikanu, v tisti palači, kjer papež stanujejo. Kaj se bo pa vidilo na tisti razstavi? Razne lepe reči: kelihi, monštrance, svetilniki, cerkvena oblačila i. t. d. — in vse to bodo darovali vernisi sv. Očetu. Tako bodo pokazali, da jih v resnici ljubijo; pokazali pa tudi ob enem, da katoliška Cerkev še vedno goji umetnosti, kakor je to storila nekdaj, ko so si papeži za povzdigo omike toliko zaslug pridobili. S to razstavo bo vsakemu dana prilika, da po svoje pokaže ljubezen, celo tistim, ki nimajo nobeuega premoženja, kakor ženskam in redovnicam po samostanih, ki bodo narejale cerkvena oblačila. Otroci, ki imajo res radi svojega očeta, o njegovem godu prihite od daleč skupaj, da se pod eno streho vesele s svojim očetom in mu osebno poveio svoja voščila. Tudi o petdesetletnici papeževi bodo nekteri šli v daljni Rim, da se tam osebuo poklonijo sv. Očetu. Kogar žene tjekaj ljubezen do Rima in papeža, bode imel zaaj lepo priložuost. Kajti napravila se bodo velika romanja na grobove sv. aposteljnov in v slavno mesto papežev. Otroci pa, ki ne morejo iti domu k svojemu očetu, pišejo pisma, da tako razkrijejo svoja otrošna čutila. Ravno tako bodo tisti, ki v Rim ne morejo, sv. Očetu pisali. Vse družbe vsake škofije bodo napisale svoja čestitanja, in naznanile svojo vdanost — in vse te častitke se bodo vredile, od škofij sKupaj zvezale v posebno knjigo, Ki se bo potem izročila papežu. Da se ta načert dostojno izverši, skerbe v Avstriji in Nemčiji posebej v ta namen voljeni odlični možje. Udje molitvenega apostoljstva se bodo teh pripravljanj udeleževali, kolikor bo kteremu mogoče. Vsem pa je mogoče, da molijo. Molimo torej, da Bog podeli sv. Očetu to milost, da res učakajo onega veselega dne; drugič, da obilo blagoslovi trud onih mož, ki se za tc stvar tolikanj prizadevajo. In če presv. Serce Jezusovo poverne vsako dobro delo, ktero se stori kteremu njegovih naj manjših, koliko bolj bo Jezus poplačal — ljubezen, ki se skazuje njegovemu namestniku na zemlji. — II. Bratovske zadeve N. lj. Gtospč presv. Jezusov. Serea. V Molitev priporočeni: Na miloatljive priprošnje N. lj. G. preav. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora iu Fortunata, naših angeljev varhov iu vsih naših patronov Beg dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore io samomore, odpad in brezverstvo, prešestvanje iu vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Neka bolna za pomoč. — Sin in hči priporočata svojega pijančevanju zelo vdanega očeia v gorečo molitev udom bratovščine N. lj. Gospe presv. Serca, naj bi Marija prečista Devica na njih prošnjo pri Bogu sprosiia, da bi opustil to gerdo strast. — Mati priporoča svojega nepokornega sina dijaka, da bi na priprošnje Naše lj. Gospe, sv. Jožefa, sv. Alojzija in svojega patrona od Zveličarja v presv. Rešnj. Telesu dosegel omečenje serca in poboljšanje. Zahvala in prošnja. Priporočila sem se že enkrat v bratovsko molitev Naše i)ube Gospe, in sem bila tudi uslišana ter rešena iz smertne nevarnosti, za kar naznanjam priserčno zahvalo. Torej se zopet obernem s ponižno prošnjo do Marije in prosim tudi vse ude. naj bi se me spominjali v molitvah, da bi mi Bog na priprošnjo Marije, sv. Jožefa, sv. Antona, sv. Frančiška in sv. Deodata dodelil ljubo zdravje, ako je Njegova sveta volja. M. P—k. Listek za raznoterosti. + lelje. V kapucinskem samostanu je velikonočno nedeljo zvečer /a vodenico umeri čast. P. Dijonizij Šemrov. Rojeu je bil 4. kim. 1838, v Logatcu na Kranjskem; posvečen 1871. R. I. P. Novo mašo je v frančiškanski cerkvi M. D. velikonočni ponedeljek imel č. P. Anton Alač, bogoslovec 4. leta. ki z drugimi rojaki vred d«»veršuje bogoslovske lauke v Ljubljani. Dobil je bil. kakor smo že drugi pot omenili, v praznik oznanjenja M. D. subdijakonat, naslednjo nedeljo dijakonat iu v god M. D. 7 žalosti pa mašništvu. Pridigar mu je č. P. Jožef, ki je pojasnoval obilno duhov^ko delavnost. Bog poterdi novoposvečenca, da bi prav veliko in koristno delal v Božjo čast in v zveličanje duš, kar je tako zelo potrebno — še zlasti dandanašnji. V bratovščino N. lj. pristopilo je tekoče četert-letje. t. j. od 1. januvarija do konca marca t. 1.: 792 novih udov. Vseh udov šteje do zdaj Ljubljanska podružnica za slovenske dežele 129.521 udov. V Ljubljani 12. aprila 1SS7. M. Kolar, tajnik. .Mariborski pastirski list. ravnokar na svitlo dan, naznanja iu veleva, kako naj se ondotua škofija vde-leži zlate maše sv. (»četa. Prestrašili! V Dolini na Štaj., kakor piše gospodar.* je kočarica M. Sluga undan pustila ova mala otročiča, v koči in je šla na delo. Ko pa se je vernila, ni našla ne hoče in ne »trok; vse je bilo zgorelo. — huzite vendar na otroke in na ogeni! <. J. Pavlic, kaplan v Galiciji, je prestavljen v Bezelisko. Vrane in kavke se včasi v velikih jatah pripode v kaki krai in tu se ne sliši druzega, kakor .krak, krak"* iu „kav, kav, kav!" Tako k rak a nje in kavka nje je tudi po mestih, kjer se zbirajo fantje k novačenju, in pravijo, da narveča pok veka rada najgerše v*ka! Ni čudo, ako se taki divjaki, siti žganja, po Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — kmetih tolikrat stepo, pobijajo, potem pa ječe napoU nujejo. Letos še ni dosti zna • da bi se kfij_jtoaebna zapisovali v družbo treznosti. Lk&ti bi bil(r po va»ki oeei treba pomočka, da bi se mlado ponočnjaško ljudstvo kaj olikalo in ukrotilo. Iz Kopra, 5 mal. travna. Jutri nastopijo velikonočne počitnice na. uftteljišču. Vjaedeljo, ponedeljek in daoea smo Jmeli . d u hoxne ya je (eksercicije) in danes skujjjLO.av. Obhajilo za Veliko noč. — Ta je hvale vredno, spoštljivo *a slavno vodstvo in gg. pripravnike. Iz tacih naprav smemo pričakovati dobrih učiteljev. V..* - Požar. Na Godešič-u, podružnici Reteški pri Škofji Loki,, so imeli urežalostno Veliko noč, kakor piše čast. gosp župnik Stanislav Sranc. Silovit požar je velikonočno nedeljo popoldne od ene naprej v dobri uri upepelil 27 hiš. vsih poslopji skupaj pa je pogorelo 60 in med njimi tudi podružna cerkev sv. Nikolaja. Ogenj se je zarad velike burje tako naglo razširjal, da nekteri niso rešili nič, razun komaj še lastno življenje. Pogorelo je tedaj ljudem vse, obleka, brana, klaja za živino itd. Ce tudi so nekteri zavarovani za male zneske, so vender zdaj v veiiki sili in pomanjkanji. Zato prosijo usmiljenja od dobrih rok. Usmili se jih Bog in dobri ljudje! Dobrotni darovi. Za študentovsko kuhinjo: Č. g. župnik Mat. Jereb 2 gld. — Čast. g. župnik Mih. Horvat 1 velik križavec. — Čast. g. Fr. Dolinar, župnik v pokoju, 3 gld. — Č* g. župnik Jan. Ažman 5 gld. — Prijatelj mladine z G. 5 gld.; drugi enako 2 gld. — Čast. gosp. kapi. J. P. 5 gld. Za sv. Detinstvo: Od sv. Lenarta po čast. g. Prim. Peterlin-u 7 gld. — Čast. g. Gregorij Jakelj, župnik v Rudniku. 37 gld. — Čast. g. Janez Ažman, župnik na Doljem. 11 gld. Za sv. Očeta: Č. g. Fr. Dolinar, župnik v pokoju. 27 gld. Za cerkev Jezusovega presv. Serca: 2 gld. iz Spodnje Idrije. Za varhe Božjega groba v Jeruzalemu: Iz Zagradca 5 gld. — Iz Zatičine 3 gid. 15 kr. — Iz Smarija 3 gld. 14 kr. — Spodnja Idrija 5 gld. 50 kr. — Senožeška fara 2 gld. 80 kr. — Preč. gosp. Ant. Aleš iz Semiča 8 gld. — Iz Št. Janža 3 gld. na Dol. — Žirovski farani 4 gld. 60 kr. — S Ko\ora 2 gld. po čast. g. župniku L. Krištofiču. — Z Gorjan 2 gld. Za oprava ubožnih cerkev naše škofije: S Sel pri Šumbregu 32 gld. 35 kr. — Z Berda 12 gld. 60 kr. — Iz Fužin na Gorenjskem 3 gld. — Iz Košane 11 gld. 20 kr — Iz Kamne gorice 30 gld. 50 kr. — Iz Lašič 15 gia. — S Čeruuč 21 gld. — Z Brezovca pri Ljubljani 40 gld. — lz Kokre 7 gld. 90 kr. — Žalina po č. g. L. Urbaniju 31 gld. — Od sv. Križa pri Lit. po č. g. župn. J. Maroltu 20 gld. — Č. g. župn. Mat. Jereb iz Javorji 4 gld. — Z Zaplane 22 gld. — Iz Želimelj 11 gld. 14 kr. — Iz Šent-Jakoba ob Savi 21 gld. — Z Rake 30 gld. 70 kr. — Iz Šent-Jurja pri Šmariji 31 gld. 50 kr. — S Šmartnega pri Litiji 23 gld. 20 kr. — Po čč. gg. Uršulinarcah 13 gld. — Od sv. Katarine pri Ljubljani 15 gld. 7u kr. — Iz Ribnice 25 gld. 45 kr. — 5 Prečine 15 gld. — Z Zgornjega Tuhinja 17 gld. — Od sv. Križa pri Turnu 20 gld. — S černega verha nad Idrijo 20 gld. — Z Bohinjske Bele 8 gld. Tiskarji in založniki: Jožel Blaznikovi nasledniki v Ljubljani