Splošne vesti. ZA PRAVICO POROCENIH UClTELJIC NA DEŽELI! Listi so prinesli vest, da se je finančni minister izrekel za to. da ostane za sedaj pri njegovem načrtu in naj dobivajo za enkrat polne draginjske doklade vsaj učiteljice v mestih. Službujem v neposredni bližini mesta. Na trg imam deset minut. Dobivam vse potrebš5ine iz mesta, ker v naših trgovinah ne dobim vsega, ali pa je cena pri nekaterih prSdmetih — višja! Zato pa imam polo- vico draginjskih doklad III. razreda, ker je moj mož tudi učitelj in ker stoji šolsko poslopje izven mestne meje. Delo imam isto, d.a ne re5em večje. ker je deca v predmestju s tovarnami navadno še bolj razposajena in slabše vzgojena od one v mest-i. Za prazno stanovanje z dvema sobama plačujem 70 Din mesecno; torej tudi nič manj kakor v mestu. Tovarišice pa. ki so nameščene v mestu, hodijo na isti trg, v iste trgovine in v isto »Zadrugo«, naj dobivajo po mnenju gospoda ministra cele draginjske doklade II. razreda — v še večjih mestih celo I. razreda. Ne zavidam jih, povdarjam pa, da tlači nas podeželanke. ravno tako življenska peza, da iraamo isto izobrazbo in i s t o d e 1 o!! Če imajo res »le nekoliko razpoložljivih sredstev«, naj nas vse poročene učiteljice z a 5 a s n o enako uvrstijo recimo v III. draginjski razred s celimi dokladami in to tudi one, ki imajo trgovca, advokata, ban5nika ali celo —• verižnika ter živijo v mestih II. ali I. razreda. Na ta na5in bi se zaenkrat odstranila vsaj delno krivica! Mislim, da bi bile gospe tovarišice poro5ene z netovariši, ki so navadno gmotno bolje situirarte, le mailo prizadtete, nam pa_ bi bilo zelo pomagano!! Pozneje pa, ko bodo »sredstva na razpolago«, naj bi se še s tem prizadetim — krivica poprav i 1 a! Vsa društva pa pozivam, da naj sklepajo v tem zmislu resolucije ter jih pošljejo naši organizaciji. Ne mirujmo da ne bomo — mogo5e že v kratkem — zopet presenečene. Podeželanka. — Izplačilo razlike od oktobra. Iz Beograda poročajo, da o izplačilu razlike od oktobra naprej še vedno ni nikake odlo5be. Merodajni krogi se izgovarjajo, da še niso dobili ppdatkov o efektu izpla5ila novih poviškov, pri černer se posebno izgovarjajo na Split in Sarajevo. Zavla5evanje izplaSila je vsekakor velika krivica za uradništvo, ker ima uradništvo zakonito pravico do izplaSila razlike tned starimi in novimi plačami od 1. oktobra 1923 do 1. maja 1924. o 5emer ni nikakega dvoma. Izgovor glede kreditov drži malo, ker so bili stomilijoTiski krediti odobreni za izpla5ilo novih pla5 za oktober, november in december. Pozivamo vse vplivne kroge, da smatrajo izplačilo teh razlik kot zelo nujno in napno vse sile, da se to izvede v zrnislu zakona. — Draginjske doklade za upokojence. Naši upokojenci trpe pomanjkanje, komisija za ureditev nove draginjske uredbe za upokojence pa z neverjetno indolenco zavla5uje \o delo. Krediti so že dovoljeni in bi morali biti že zdavna izplaSani, vendar izplačila ni in ni. Ob dvanajsti uri kli5emo vladnim krogom in strankam: rešite upokojence moralne in materialne bede in dajte jim, kar jim pripada! Prevedite že' kronske upokojence na dinarske penzije. ker je velika socialna krivica. da se to že ni zgodilo. — Reaktiviranje učitdiev. Povodom posameznih učiteljskih prošenj za reaktiviranje ie glavni prosvetni savet odredil, da se v vsakem posameznem sluSaju izda poseben odlok. Naeelno je ugotovljeno, da se lahko reaktivirajo samo učitelji(-ice) izpod 32 let učiteljske službe, pri katerih je službovanje ocenjeno odlično in kateri se lahko izkažejo z uradnim zdravniškim spri5evalom, da so za učiteljsko službo še popolnoma sposobni. K novemu zdravniškemu sprieevalu je vedno priložiti ono zdravniško spriSevalo. s katerim je bil prosilec upokojen. — Diploma tov. Janka Žirovnika, ki mu je bila izro5ena ob priliki zborovanja Učiteljskega društva za Ijubljansko okolico, je izložena v knjigarni U5iteljske tiskarne v Ljubljani. v Frančiškanski ulici št. 6. Diploma je delo našega tov. slikarja Frana Zupana. — Okrajnim učiteljskim društvora naznanjamo, da je pristopilo naše poverjeništvo že predlansko l.eto k Zvezi kulturnih društev v imenu vseh naših okrajnih društev kot ustanovni 5lan. — UČitelji gobarji. Neko veliko eksportno društvo v Srbiji želi nastaviti za 5as od julija do oktobra t. 1. 4 potovalne inštruktorje, ki bi prirejali tečaje v raznih srbskih selih o pravilni nabiratvi, sušenju, hranjenju in pakovanju gob, in sicer le »j u r č k o v«. Dotičniki morajo biti torej prav dobri poznavalci takih gob in imeti v tem tudi že gotovo prakso. Na'stavljeni instruktorji dobe 1000 Din mesečne pla5e ter vse prosto, t. j. dobro hrano, preno5iš5e in voznino. VeŠ5i morajo biti srbščine ali hrvaš5ine vsaj kolikor poduk zahteva. Natančnejša pojasnila daje tvrdka Viktor Rohrmann v Ljubljani, Poljanski nasip. Dotičriik se mora zavezati. da ostane vsaj 2 meseca v tej službi. — Izjava. V poslednjem 5asu se je v Sloveniji kritikarstvo jako razpaslo. Zanimivo pri vsem tem je to, da se baš ljudje, ki se na umetnost najmanj razumejo, silno radi postavljajo v pozo kritika in grmeS blebečejo med svet o vsakovrstnih knjigah svojo pohvalo ali grajo. kakor pa5 prija njihovemu izkvarjenemu okusu. O objektivnosti pri teh Ijudeh seveda ni govora. Takemu kritikastu, ki si je s podpisom J. L. (Jože LavrenSič?) v 4. številki letošnje »Mladike« privoš5il za zadnje klevetanje mojo mladinsko knjigo »Ej prijatelj5ki« to-le: Jaz prav nič ne potrebujem ne pohvale ne graje podpisanega J. L., kajti izkvarjen okus ne odlo5a. Odloča zdrav nepokvarjen okus, kar je pri mladinskih knjigah brez dvoma okus otroka, in ta je merodajen in ta bo vedel prav oeeniti, da l],sem »uspel« ali ne. — Kritika je potrebna, toda pravi5na kritika — to je davno že povedal Emil Zola. — Zvonimir Kosem. Beograd. v juniju 1924. — Člane stanovsko - političnega odseka in one tovariše, na katere sem se obrnil v zadevi »s ra e r n i c z a poslovanje naše1 organizacije« nujno prosim, da mi pošljejo takoj svoje konkretne predloge in resolucije k referatu. da si že sedaj pripravimo delo v odseku. — R. D.. načelnik stan. - pol. odseka. — Razstava. Dne 21. t. m. ob 10. uri otvorita svojo kolektivno razstavo v umetniškem Jakopieevem paviljonu akadenii5nj slikar Franjo Sterle, vodja tukajšnje umetniške šole »Probuda« in akad. kipar Alojzij Repič, profesor na tehniški visoki šoli. Sterle razstavi slike-portrete, Repič pa dela iz kiparstva. Razstava ostane do 10. julija odprta vsak dan od 9.—13. in 15.—18. ure. — Vstopnina bode 10 Din. dijaki in vojaki plačajo-2 Din. dijaki v spremstvu svojih učiteljev samo 1 Din. — Okrajna učiteljska konierenca v LjubHani se je vršila 12. t. m. v Mestnem domu. Konierenci je predsedoval okrajni šolski nadzornik tov. M. Hočevar, ki je imenoval za svojega namestnika tov. J. Levca. Ob 7. uri zjutraj je bila otvorjena konferenca s teoretičnim predavanjem o telesni vzgoji od tov. Smoleta, kateremu je sledil praktieni nastop pod vodstvom tov. Herbsta in tov. Petriceve. Iz5rpno in temeljito je bilo poročilo okrajnega šolskega nadzornika Ho5evarja, ki se je sukalo v smeri in duhu najmodernejših načel pouka in vzgoje ini fee ni otesnevalo- samo na vzgojo v šoli, temveč na delovni princip, ki nas spaja s praktičnim življenjem. Poročilo bi zaslužilo, da ne zapade v pozabljivost v arhivu. Referat »Sveto služimo. sveti domovini«, je obdelala tov. Mehletova in žela zasluženo priznanje. Dolgovezna odločba za število redov v izpri5evalih je bila veliko izčrpavanje potrpežljivost i. — Tovariše sošolce, abiturijente učiteljišča leta 1904., ki so v Ljubljani, vabim in prosim, v sporazumu z več podeželskimi tovariši sošolci. da določijo ldkal in 5as za5etkom avgusta t. 1. v Ljubljani. da se gotovo snidemo. Pri tem sestanku bomo tudi določili event. izlet, ki ga priredimo. Tovarištvo in staro prijateljstvo nas navaja k temu sestanku. Dvajset let se nismo videli in zdaj se nam nudi najugodnejša prilika. da pridemo vsaj ob dvajsetletnici skupaj. — Brezovar. — Popravek. V zadnji številki stno opazili, da je v brzojavkah, ki so bile odposlane na proslavo odkritja spominske plosSe Davorinu Trstenjaku, pomotoma izostalo ime tov. Ivana Glinška. nadučitelja v Rogaški Slatini. kar tem potom popravljamo. — V »Ltetek« zadnje številke so se vrinile nekatere napake, ki so jih citateljl že gotovo sami popravili. Tako je n. pr. v rokopisu »podeželsko« učiteljstvo in ne »pedagoško«, »razumu« in ne »logrosu«, »z rigoroznostjo« in ne »s sigurnostjo«. — Zahvala. Sokolsko društvo Gorenja vas-Poljane se najtopleje zahvaijuje br. uoiteljem in sestram učiteljicam Kranjskega učiteljskega društva za dar našemu praporu,. 312 Din. nabranih po br. Jožetu Zupančiču, ob priliki društvenega zborovanja dne 4. junija v Kranju. Sr5na hvala. Zdravo! — Tovarišice in tovariši abiturijenti Ijubljanskega učiteljišča iz leta 1904.! Snidimo se ob koncu šolskega leta zopet enkrat po 20Ietih! Menim, da bi bilo najbolje 3. julija, t. j, Setrtek po sklepu šolskega leta. Lokal: hotel »Tivoli« ob 2. uri popoldne. — Javite svoj prihod na naslov: Marija Marok-Sedej. III. mest. dekl. osn. šola na Vrtači — Ljubljana. Štiridesetletnico mature in službovanja praznujemo tovariši, ki smo leta 1884. polagali zrelostni izpit. Bilo nas je — ako se ne motim — 32; od teh jih je umrlo 12. Prav lepo bode, ako se dne 5. julija — ravno na dan mature — sestanemo v Ljubljani. da si krepko prijateljsko stisnemo roke in malo pomenimo o preteklosti in bodocnosti. V ta namen predlagam. da se sestanemo imenovani dan ob 10. dopoldne pri »Novem svetu« na vrtu, kjer se pomenimo o kakem skupnem izletu. recimo k našemu Pepetu Reichu v Dol. Vsak naj do 1. julija naznani podpisatiemu po dopisnici, ako se udeleži sestanka in želi skupni obed. — Na svidenje! — Fran Mar o 11, učitelj v Ljubljani. — Na državnetn ženskem učiteljišču v Ljiibljani je vpisovanje v I. letnik v ponedeljek, dne 30. junija od 10.—12. ure. USenke. ki se vpišejo. naj prinesejo seboj krstni (rojstni) list in zadnje šolsko izpričevalo ali malega tečajnega izpita ali 4. razreda srednje ali meščanske šole. Podrobnosti so razvidne iz oglasa v veži šolskega poslopja. Prosvetni oddelek za Slovenijo dovoljuje onemu učiteljstvu, ki se udeleži pokrajinskega zieta Jugoslovanskega Sokolskega Saveza na V.idnv dan 28. t. m. v Saraievu, dopust od dne 25. junija št. 1924, dalje. (Odlok št. 9310, 18. junija 1924.)