GLAS !fiLXLVni - št. 25 - CENA 95 SIT Kranj, torek, 28. marca 1995 Smučarji z državnimi prvenstvi končujejo sezono Mladi Grosar ugnal reprezentante Konec tedna so skakalci, alpski smučarji in biatlonci končali letošnjo sezono. Smučarke so se na veleslalomu na Krvavcu pomerile za naslov veleslalomske prvakinje. Zanesljivo je slavila Špela Pretnar. Katja Koren pa je v soboto na Soriški planini zmagala v slalomu. Moški slalom so v nedeljo zaradi megle morali odpovedati, tako da bodo smučarji piko na i postavili šele ta teden. Sezono pa so končali tudi smučarji skakalci, ki so se od petka do nedelje za naslove prvakov merili v Planici. Za največje presenečenje je poskrbel Tržičan Jaka Grosar (na sliki), ki je po zmagi v alpskem pokalu osvojil še naslov državnega prvaka na Bloudkovi velikanki. Konec tedna pa so z nastopom na svetovnem vojaškem prvenstvu sezono zaključili tudi naši biatlonci. Ponovno je bila najbolj zadovoljna Tržičanka Andreja Grašič, ki je osvojila srebro na 15-kilometrski progi in šesto mesto na 10 kilometrov. Ob prihodu domov, so za biatlonce v Križah (na sliki) pripravili prisrčen sprejem. • V. Stanovnik, sliki: LJeras Gorenjska ^ Banka * W d.d. K TATI I Banka d posluhom Vlada v nedeljo ponoči sprejela predlog letošnjega proračuna Proračun 510,4 milijarde tolarjev Ljubljana, 27. marca - V nedeljo popoldan in pozno zvečer je slovenska vlada nadaljevala v četrtek prekinjeno obravnavo letošnjega proračuna in končno dosegla njegovo uskladitev. To ni bila niti najmanj lahka naloga, saj so zahteve ministrstev zdaleč presegala možni skupni obseg, veliko pa se je v tem letu nad Slovenijo zgrnilo tudi obveznosti iz preteklosti. Zmanjšati proračun od prvotno zahtevanih in pričakovanih 675 milijard tolarjev na 510 milijard, kolikor naj bi bila po ocenah še znosna obremenitev, ni bilo lahko delo, saj je znano, da posamezne vladne stranke "stoje" za svojimi ministri, in je to najpomembnejše dejanje seveda tudi prvorazredno politično vprašanje. Ze kar nekaj mesecev so potekala bolj ali manj skrita pogajanja in usklajevanja, ki so prvotne zahteve že nekoliko oklestile, vendar je prav najtežje delo čakalo na odločitve v vladi. Priprava z možnimi okviri usklajenega predloga proračuna pa še ne pomeni konec procedure, saj mora sedaj proračun v razpravo v parlament, tako da ocenjujejo, da ne bo dokončno sprejet prej kot v treh mesecih, torej na začetku poletja. Več o tem na 2. strani. • Š. Ž. stavno sodišče je ^ločilo: ?ai»oprispevek Je zakonit Us^!>lnenda» 27. marca - 0Pku Sodišče Je v P°st" in > ua OCeno ustavnosti *ačefo °nitosti' ki 8a Je Oj'? na pobudo Pavla Kom ln Magde Rous iz sklen de' odločil°. da Pevlca° Uvedbi samopris-^oči,, k denarju na ob-Kom« *raJevne skupnosti UW, nda ni v neskladju z slay° m zakonom. tavrm° od,0čitvijo je Us-sklcn Sodlšče {udi ukinilo se rw? decernbra lani, da ka Pobiranje samoprispev- °dlo«t Sno« do končne »ocitve, ustavi. • A. Ž. Lansko poslovanje tržiške občine v Zupan zahteva revizijo proračuna Zaključni račun za leto 1994 je občinski svet potrdil, vendar je župan postavil zahtevo po reviziji Tržič, 27. marca - Če bo obveljal predlog tržiškega župana Pavla Ruparja, naj bi težave z debelimi zapisniki sej rešili s snemanjem na video kasete, bo delo tamkajšnjih svetnikov na ogled morda tudi širšemu krogu ljudi. Čisto drugačen ogled pa čaka Tržičane zaradi županove odločitve, naj pride delat revizijo lanskega poslovanja občinske uprave državna agencija za plačilni promet! Računovodski izpisi zaključnega računa proračuna za leto 1994 sicer niso naleteli na kritike, saj prikazujejo celo za nekaj manj kot 10 milijonov tolarjev ostanka prihodkov. Svetniki pa so Eogrešali predvsem besedni omentar k številkam, kar je bilo v preteklosti vedno v navadi. Od nekdanje načelnice oddelka za finance so izvedeli le, da po poravnavi vseh obveznosti ne ostaja nič denarja, občina pa se je zadolžila za dobrih 21 milijonov SIT. Kot je napovedal župan, bo ob reviziji zahteval od prejšnjih funkcionarjev vsa potrebna pojasnila. Več na 4. strani! • S. Saje Hitreje do pokojnine Kranj, 27. marca - Upokojencem, ki pokojnino prejemajo prek Gorenjske banke, ne bo več potrebno čakati v vrsti na odrezek. Gorenjska banka se je uspela dogovoriti z ZPIZ-om o poenostavitvi izplačevanja pokojnin, zato upokojencem ne bo več treba vsakega prvega v mesecu čakati pred bančnim okencem na odrezek, kjer je bila gneča običajno zelo velika. Ze pri izplačilu marčevskih pokojnin (31. marca oziroma 1 aprila) bodo namreč lahko odrezek dobili na najbližjem bančnem okencu, kjer bodo hkrati dvignili gotovino, položili na račun in podobno. KLUB »II« ?&°,£120-624.00 SIT K. ,S87«00 SIT mesečno! 5ii_064/ 22 10 40 DANES JE • SE • NI • CE KLUBSKI ČASOPIS - PRILOGA GORENJSKEGA GLASA 2 stran 17 Od vsega začetka sem želel biti vratar mednarodna prireditev 34. SLOVENSKI SEJEM KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA KRANJ, 7. - 14.4.1995 %PdE 2A PPUE. VRT IN GOZD j ^EHRANA, BLAGO ŠIROKE PORABE •LOVSKA " OPREMA, OPTIKA ugodna prodaja nARo. KURILNEGA OLJA °CILA: skladišče Medvode tel.: 061/611-340, 611-341 ^-^___B.S. Radovljica tel.:064/715-242 _ OD RATEČ DO RODIN stran 13 Če je Šef v redu, je tudi postaja snažna in prijazna Triič - Ravnatelji in predstavniki slovenskih splošno izbraževalnih knjižnic so se konec minulega tedna v Tržiču zbrali na seji skupščine Zveze splošno izobraževalnih knjižnic Slovenije, da bi opozorili na vse slabši položaj knjižničarstva. V kratkem se namreč utegne zgoditi, da bodo novonastale občine začele ustanavljati svoje knjižnice, za osrednjo knjižnico pa denarja ne bo več dovolj, če jo bo financirala le "njena" občina. Ker se občine med seboj le težko dogovarjajo o finančnem sodelovanju, se utegne podreti leta skrbno dograjevana mreža splošno izobraževalnih knjižnic in njena vloga informacijskega centra. Več o tem na 8. strani. - L.M., foto: Gorazd Sinik 27,1 % POPUST, UGODNI KREDITI PODJETNIKI IN OBRTNIKI PRIHRANITE 50% provizije (=52 SIT) PRI VSAKEM IZDANEM VIRMANU Digital Logic d.,,. RAČUNALNIKI IN PROGRAM! tei.310-220 SLOVENIJA IN SVET Obiski med koroškimi Slovenci Pretekli teden si bodo koroški Slovenci verjetno zapomnili po izredno veliki pozornosti slovenskih političnih veljakov. V torek je bilo srečanje delegacij Narodnega sveta koroških Slovencev in Liberalne demokracije Slovenije, v petek je bila v Celovcu na obisku pri Enotni listi in Narodnem svetu delegacija SDSS z Janezom Janšo na čelu, v nedeljo pa se je mudil na avstrijskem Koroškem, natančneje na obisku Slovenskega kulturnega društva Globasnica, tudi naš zunanji minister. Tam je bil namreč začetek Globaškega kulturnega tedna, srečal pa se je tudi s političnimi in kulturnimi predstavniki obmejne občine rliberg ter se udeležil otvoritvene slovesnosti posvečene vsem žrtvam nacističnega nasilja. • Š. Ž. Dom Petra Uzarja Tržič objavlja prosta delovna mesta 1. DELOVNI TERAPEVT 2. GOSPODINJA Splošni pogoji: državljanstvo Republike Slovenije, znanje slovenskega jezika. Posebni pogoji: pod 1: višja šola za delovne terapevte, strokovni izpit, lahko tudi pripravnik pod 2: srednja šola za gostinske tehnike, lahko tudi kuhar ali natakar s pripravljenostjo za nadaljnje izobraževanje Za obe delovni mesti bomo delovno razmerje sklenili za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite ali Grinesite osebno v 15 dneh po objavi na naslov: Dom Petra zarja Tržič, Ročevnica 58. O izbili bomo kandidate obvestili v 15 dneh po izbiri. ALPETOUR ALPETOUR - PODJETJE ZA MEDNARODNI IN DOMAČI TRANSPORT, p.o. ŠKOFJA LOKA, KAPUCINSKI TRG 8 vabi k sodelovanju interesente z VISOKO ALI VIŠJO ŠOLO z možnostjo opravljanja pripravništva in kasnejše sklenitve delovnega razmerja, za delo na področju špedicije in mednarodnega transporta. Zaželeno znanje nemškega ali angleškega jezika. Pisne ponudbe z dokazili, naj kandidati pošljejo v 8 dneh od objave na naslov: ALPETOUR -Podjetje za mednarodni in domači transport, Škofja Loka, Kapucinski trg 8 - kadrovski oddelek. NAGRADNA IGRA Hišna številka prinaša družinsko sreio Tudi tokrat se splača natančno prelistati Gorenjski glas in v njem poiskati dva podatka, ki sta tako, kot nad tem tekstom piše nagradna igra". Podatka vključujeta:!.: neko gorenjsko naselje (in ulico v njem, če je v naselju uveden ulični sistem) ; 2.: Številko. Oboje skupaj sestavlja hišno številko, ki je tokrat srečna hišna številka In drulini, Id na tej številki stanuje, prinaša nagrado v vrednosti 20.000 tolarjev. Hišna številka je izbrana naključno z ločenima ireboma in lahko pomeni npr. večdružinski stanovanjski blok (ali celo stolpnico), lahko je v naselju ali ulici več enakih začetnih hišnih številk z dodatki (a; b; c ...). Zato nagradna igra, ki poteka enkrat tedensko v torkovem Gorenjskem glasu, vključuje tudi hitrost: tisti, ki prvi najde svojo hišno številko, objavljeno po navedenih pravilih, in vrvi pokliče uredništvo Gorenjskega glasa, telefon 064/ 223 - ///, prejme nagrado. Igra traja do jutri, srede, do 14. ure - dvajsettisoč tolarjev vredno nagrado pa prejme prvi, ki nas s srečne hišne številke pokliče. V petek preberite, kako je bilo v tem krogu nagradne igre Gorenjskega glasa "S hišno številko vsak teden ena srečna družina". Začelo se je 30. zasedanje državnega zbora Za TAM v parlamentu še niso našli rešitev Po težavnem usklajevanju ponovno obsežnega dnevnega reda, so poslanci začeli razpravo o zakonu o sanaciji TAM-a, ki naj bi ga sprejeli po hitrem postopku. Vlada pripravila predlog proračuna. Ljubljana, 27. marca - Po kar enajstih dneh dela se je zaključilo februarsko zasedanje državnega zbora in v četrtek začelo marčevsko zasedanje, ki z več kot štiridesetimi točkami dnevnega red zagotovo ne bo nič krajše. Vmes pa so sklicali še izredno sejo, da bi potrdili že dolgo odlašani pristop Slovenije k Alpski konvenciji. Da poslancem slovenskega parlamenta manjka delovne vneme po težavnem začetku 30. zasedanja državnega zbora res ne bi mogli trditi, saj so se vse četrtkovo dopoldne prepirali o tem, kakšen naj bo dnevni red te seje. K predlaganim 46 točkam dnevnega reda, ki so jih dobili z vabilom na sejo, so dodali vrsto novih, med njimi tudi "jaro kačo slovenskega parlamenta" zakon o igrah na srečo, ter razpravo v varnosti Slovenije oziroma vračanju nekdanjih oficirjev JA v Slovenijo s stališča zagotavljanja varnosti in obrambe države. Dogajalo pa se je tudi obratno: dva zakona - o zagotavljanju sredstev za spodbujanje tehnološkega razvoja Slovenije do leta 2000 in o najnižji in najvišji dejanski plači so z dnevnega reda z večino gla- sov izločili, neuspešen pa je bil tudi predlog, da bi razpravljali o problematiki de-ložacij iz vojaških stanovanj ter moratoriju nad tem. Tudi do predlaganih hitrih postopkov za nekatere zakone so bili poslanci kritični, kar velja tudi za zakon o sanaciji mariborskega TAM-a in od njega odvisnih podjetij oz. družb, čeprav je več ali manj vsem jasno, da bi sprejemanje tega zakona po dolgotrajnem rednem postopku ne imelo posebnega smisla. Pri tem so poslanci opozicije očitali vladi, da je hitri postopek le sredstvo za prikrivanje krivcev za nastale razmere, večina pa je menila, da je mogoče agonijo preseči le s hitrim ukrepanjem. Prav zakon o sanaciji mariborskega TAM-a, od njega soodvisnih podjetij in ljubljanske Avtomontaže je bil brez zaključka predmet razprave ves petek. Pravi plaz očitkov, replik in dvogovorov je sprožil poslanec LDS Janez Kopač, ki je vladnemu predlogu nasprotoval, in menil, da je vlada pri pripravi tega predloga izgubila kompas. Zavzel se je za stečaj TAM-a kot za Slovenijo najcenejše rešitve, na Vlada uskladila predlog državnega proračuna Zadnja razprava o obsegu in namenih državnega proračuna je zahtevala sejo vlade kar v dveh delih. \ četrtek so se člani vlade iz treh vladnih strank sicer vsi strinjali s tem, da letošnji državni proračun ne sme preseči vrednosti 510 milijard tolarjev, kako pa to doseči, in predvsem, kateremu ministrstvu oziroma področju vzeti, o tem pa v četrtek še niso dosegli soglasja. Skupn* zahtevki ministrstev so namreč po prvih usklajevanjih $e vedno skupno pričakovali 650 milijardni proračun-Slovenska vlada je usklajevanje nadaljevala še na seji v nedeljo popoldan in ponoči. Po uradnem sporočilu n&l bi končno dosegli soglasje o tem, da naj bi izdatki proračuna znašali 510,4 milijarde tolarjev, medtem k°. načrtujejo prihodke v višini 521,7 milijarde. Predvidel presežek 11,3 milijarde ne bo zadoščal za odplačilo 4* milijard dolgov doma in v tujini, zato bo potrebno za t° ponovno zadolževanje. Javna poraba bo po predlogu vlade tako dosegla 46,2 odstotka bruto domačega proizvoda, kar je za dober odstotek manj kot v lansketfl letu, stvarno (če odštejemo inflacijo) pa naj bi b» proračun za 2,1 odstotka večji kot lani. Skupaj s sredsM za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (okoli 300 milijard tolarjev) in za zdravstveno varstvo (okoli milijard tolarjev), po zagotovili vlade skupna javrU* poraba ne bo presegla tisoč milijard Odstopi, zapleti in interpelacija Tudi o kadrovskih vprašanjih bo na marčevskem zasedanju očitno še padlo kar precej vročih besed. Znano je, da novi ljubljanski župan dr. Dimitrij Rupel še ni odložil svoje poslanske dolžnosti, pač pa je zaradi preobremenjenosti zaprosil za razrešitev s funkcije predsednika odbora za kulturo, šolstvo in šport. Tudi v zvezi z predsednikovanjem odboru državnega zbora za mednarodne odnose, na katerega po sklepu komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske in administrativne zadeve sprejetem z minimalno večino kandidira nekdanji zunanji minister Lojze Peterle, še ni vse jasno, saj sta dve stranki (ZLSD in SNS) ugotovili, da komisija ni delala po poslovniku. V zvezi s tem se tudi širijo neuradne vesti, da namerava zaradi preobremenjenosti odstopiti predsednik KVIAZ poslanec LDS Tone Andrelič. Največ pozornosti pa bo verjetno v prihodnjih dneh namenjene interpelaciji o delu in odgovornosti pravO' sodne ministrice 'Mete Zupančič, ki sta jo vložili SLS in SDSS, in ji očitata v primeru mariborskega odvetnika Sergija Vladimira Majhna kršenje z ustavo in zakonom zagotovljenih pravic, ter zanemarjanja dolžnosti, ker da ni pripravila ustrezne zakonodaje za gospodarske prestopke. Ni težko uganiti, da bodo razpletanja teh kadrovskih vprašanj medsebojno soodvisna, predmet medstrankarskih pogajanj in računov. V LDS so se že postavili na strank pravosodne ministrice, kakšno pa bo stališče premiera v tem primeru, pa še ni znano. "pogorišču" pa naj se oblikujejo za perspektivne programe nove družbe. V zelo emocionalni razpravi so padali očitki vse povprek: o ščitenju "mafije", ki da je TAM pripeljala v sedanji položaj, o enačenju nekaterih poslancev s težavnim položajem industrije v Mariboru, medtem ko je minister za gospodarstvo dr. Maks Tajnikar zavrnil očitke o te1"' da je predlagana sanacij3 nasprotju s dolgoročnejšo g# podarsko politiko v Slovei# Opozoril je na širše poslej stečaja TAM-a, zlasti op<# cijskim poslancem pa ^ amandmaji vlade v zadnj6^ trenutku ne vlivajo posebn^ zaupanja. Z razpravo o TA**#' u bodo nadaljevali v torek-S. Žargi SLOVENIJA IN SVET Naši parlamentarci na konferenco v Madri^ Od ponedeljka do sobote bo v Madridu potekala jC konferenca Interparlamentarne unije svetovnega zdrU^l parlamentarcev, ki se je bo udeležila tudi delegacija B**Jj državnega zbora, ki jo bo_ vodil predsedujoči odbor3 ^ mednarodne odnose Borut Pahor, v delegaciji pa b°sta!o$(i uniforme oblečenih >g»j M ki so s črnimi baretKj „j prav takimi pasovi in > delovali bolj vojaSK" p> športno. Prireditev je P p p la brez dovoljenj, Sašo *JanJ« je za to okrivil nj*^ komuniste, ki se po JJJjjjv mnenju še danes P°z£j. na pravno državo. (S^KSKOTEB GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Uredniika poUtft^eodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisne« sveta: Ivan Bizjak / DIJJm in glavni urednik Marko Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelnvčan i^K^^Tv^TKZ^^r stoian Saje. »»» it Z^i^^^.li^^^^^^Čh ?Bk Cas°P,sov » revij Ljubliana / Uredništvo, naročnine,Oglasno trženje: Zoisova 1, ftanj, telefo^O^2^ teleta« M4/B2-M7/ MaUioglasi: telefon: 0M«23^ - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivnih; uradne ure- vsak dan od 7 do 15. ure / Časop*'*iltu. ob torkih m petkih. Naročnina: nmesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 1401 DEM Oglasne storitve: po <*" Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 95,00 SIT. Aktualni intervju: Dr. RADO BOHINC, minister za znanost in tehnologijo Slovenska pamet ne beži več na tuje Osebno za majhno državo je pomembno, da znanost podpira nacionalne cilje, in da odigra svojo razvojno vlogo kot P°memben del duhovne ustvarjalnosti, pravi minister za znanost in tehnologijo dr. Rado Bohinc, po rodu Gorenjec, rojen v Trbojah. . & morda motim, če trdim, J?'** zadnji dve leti, ko ste vi 'Pester, govori o znanosti 'liko več, kot se je prej, in 7a Je to področje tudi v mnosti bolj zaznavno? "Upam, da je tako. Trudi-0 se, da bi znanost več Pomenila v slovenski razvoj-n! Politiki in življenju nas-pl°h. Vendar ni dovolj, da se 0 nas več sliši. Znanost kot PQrnemben del duhovne ust-^jalnosti in uporaba človeš-*In potencialov mora biti usmerjena v podporo nacio-na'nim ciljem, kar je za Majhno državo še posebej Pomembno. Eden od teh ?"jev je gotovo gospodarski jn tehnološki napredek, kjer |e vloga znanosti velika in v :° so usmerjena naša prizade-vanja." briavni zbor je sprejel ^lonalni raziskovalni pro-Kateri so njegovi hist-Ve»' cilji? Slo ^anj smo zapisali, da v !'ovenijj v naslednjih desetih l,n zaposlimo v raziskoval- no r razvojni dejavnosti 5000 ^iskovalcev in razvojnikov, J*1 ^h vsaj 3000 z doktora-j:.11? znanosti. Danes je sledn-ohzu 2000. Zastavili smo si .Zahtevnejšo nalogo, da bo 2*r°g 10.000 strokovnjakov d P°slenih na razvojnem ^ v gospodarstvu. Danes loorf vil°ten giblJe neka^ nad razv • skratka, gradimo na tilt^U človeških zmogljivos-' Kl nas usmerjajo v tehno- loški razvoj. Naslednji cilj je mednarodna primerljivost kakovosti naše znanosti z merili, ki veljajo v svetu, uglednost in kakovost znanstvenikov pa s tem, koliko se v svetu citirajo in objavljajo njihova dela, v kolikšni meri so vabljeni tudi v mednarodne raziskovalne projekte oziroma raziskovalne skupine. Kakovosti sledi uporabnost in prenos znanja, kjer je mogoče uporabiti celo vrsto institucij, kot so tehnološki centri, tehnološki parki, centri za prenos znanja na univerzah in na raznih institutih, kjer so stičišča med industrijo in znanstveno raziskovalno srenjo. Pomemben cilj je vzpostavitev informacijskih pogojev za sodelovanje naših raziskovalcev med seboj, raziskovalcev in razvojnikov v podjetjih, predvsem pa razis- kovalcev v mednarodnem znanstvenem in tehnološkem sodelovanju. Zato smo sprejeli tudi program vključevanja Slovenije v evropski projekt Evropa kot globalna informacijska družba. Razen elementov kakovosti, prenosa znanja in osnovne infrastrukture za komunikacije smo v nacionalni program vključili tudi načelo policentrizma. Znanost se namreč ne more razvijati samo v obeh univerzitetnih središčih, ampak tudi v okoljih z veliko koncentracijo gospodarstva in industrije, kjer se morajo vzpostaviti središča znanja. K policentrizmu spodbujamo tudi institucije kot na primer Inštitut Jožei Štefan, da ustanavlja svoje enote po Sloveniji." Zadeva znanstveno raziskovalni policentrizem tudi Gorenjsko? "Skupaj z ministrstvom za gospodarske dejavnosti smo v Kranju finančno podprli Pod-jetniško-poslovni center, ki je podpora prenosu znanja. Druga naša podpora pa je veljala Fakulteti za organizacijske vede v Kranju, kjer smo sofinancirali začetek gradnje fakultetne stavbe, zlasti za prostore za raziskovalno dejavnost na področju informatike in organizacijskega ter kadrovskega menedž-menta, kar je v programu šole. V Kranju je več kakovostnih razvojnih oz. tehno- ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE OBMOČNA ENOTA KRANJ VKLJUČITEV V OBVEZNO ZAVAROVANJE we ste eden izmed številnih tujcev, ki bivate v Sloveniji in ste brez zdravstvenega zavarovanja, si preberite naslednje vrstice. nale^oh'*' Vam želimo možnosti vključitve v narnen w 2no zdravstveno zavarovanje. V ta Ovani- viSS P°nujamo naslednje oblike zavar- Nlavedftn £ ' voz B- voz c in voz s-pravice i ODlike zavarovanj vključujejo vse ^ravstv del Pravic 'Z našega obveznega Zakona m1693 zavarovanja v skladu z določili in potni" tls9 Da vključena zdravila, pripomočki Ve|ja za * ki v casu zdravljenja. Zavarovanje ne Pa t7,H avarovance in zavarovalne pogodbe, Pogodb« za njihove družinske člane. Pravice iz na obrrvU- e zavarovanci uveljavljajo samo na !V s,°vanije, razen v primeru napo-0bve7no~2dravljenje v tujino po predpisih iz Pole*na9a zevarovanja. očljiva turi?d, °?'J. zavarovanj VOZ je pripor- nična in terciarna dejavnost v okviru standarda. Zobozdravstvo ni vključeno. Zavarovalna doba traja tri leta, letna premija znaša 95.040 tolarjev. obvUna zdravljenje v tujino po predpisih iz Poi^5ne9a zavarovanja. ^ne od oblik zav *dra\/«*,tudi vključitev v naše prostovoljno eno zavarovanje. Kombinacija obeh stroiOVanJ ^oz PZZ) daje možnost kritja nih *t°V do P°,ne cer,e standardnih zdravstve-ookih ev' opravljenih po standardnih post-1 s standardnimi materiali. Ob*"*" ZdraS? skoraJ vse pravice iz obveznega vice h .enega zavarovanja. Izključene so pra-in rw° u ,a stroškov za zdravila, pripomočkov leto u* str°skov. Zavarovalna doba traja eno • 'sina premija pa znaša 132.000 tolarjev. cinsifjT16 so naslednje pravice: nujna medi-jenjp inp0m°č. nujni reševalni prevozi, zdravl-deiaLL medicinska pomoč na domu, osnovna wvr,ost, specialistično-ambulantna, bolniš- VOZ "C" Pravice iz tega zavarovanja so: zavarovanje zob in ustne votline, zobnoprotetične storitve in nadomestke. Zavarovalna doba traja tri leta, letna premija znaša 13.320 tolarjev. VOZ "S" Vključene so naslednje pravice: nujna medicinska pomoč, nujni reševalni prevozi, specialistično-ambulantna, bolnišnična in terciarna dejavnost v okviru standarda. Zobozdravstvo ni vključeno. To zavarovanje je namenjeno tujcem, ki bivajo v Sloveniji organizirano, zaradi sodelovanja na prireditvah (kulturnih, športnih,...), ali kot študenti v času opravljanja študentske prakse. Zavarovalna doba traja od 10 dni do največ 6 mesecev, premija pa med 9.800 in 86.000 tolarjev, odvisno od časa trajanja zavarovanja. S predstavitvijo zavarovanj VOZ zaključujemo serijo naših prispevkov o dodatnih oblikah prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Zahvaljujemo se za vašo pozornost. Za vse podrobne informacije se lahko zglasite na naših izpostavah na Jesenicah, v Kranju, Radovljici, škof ji Loki in Tržiču. Za vas poslujemo vska dan (od 8. do 12. ure, ob sredah tudi od 14. do 16. ure) Zdravje je sreča, bolezen, nesrečo zavarujemo mi! loških centrov v industriji npr. v Savi v več Iskrah, katerih projekte sofinancira naše ministrstvo." Denarja za znanost ni bilo nikdar dovolj. Je raziskovalni program, sprejet v državnem zboru, finančno podprt? "Nacionalni raziskovalni program je tudi glede denarja zelo smel. Do leta 2000 bi vsako leto proračunska sredstva naraščala za 10 odstotkov, če bodo proračunske možnosti dovoljevale. Po 12,5-odstotno realni letni stopnji pa naj bi naraščala sredstva gospodarstva za raziskovanje in razvoj. S tem bi delež znanstvenoraziskovalnega denarja s sedanjega 1,4 odstotka družbenega proizvoda do leta 2000 dvignili na 2,5 odstotka, kar je evropsko povprečje. Državni zbor je s tem sprejel del vizije slovenskega razvoja. To je zame prava strategija, tudi identifikacija sebe kot naroda in njegovih potencialov. Gre za več kot le nacionalni raziskovalni program. Gre za razvoj Slovenije. Sprejem programa je izraz visoke stopnje odgovornosti in zrelosti glede prihodnosti." Nevarno varčevanje pri znanju Bodo letos obveznosti do programa uresničene glede na strogo omejevan proračun in na zahteve po njegovem krčenju? Tudi vsota za vaše ministrstvo naj bi bila zmanjšana? "Letos je obveznost iz programa res v konfliktu s stvarnostjo. Napovedi niso ohrabrujoče. V dosedanjih razpravah o letošnjem proračunu se znanost odriva zaradi pragmatičnih, včasih bolj aktualno političnih razlogov in potreb druge vrste. Želim, da bi se razprava iz aktualis-tičnega, dnevnopolitičnega ocenjevanja prenesla na strateško raven. Ali se bo to zgodilo ali ne je drugo vprašanje, vendar bi bila takšna odločitev za slovensko razvojno strategijo edino pravilna." Državni zbor danes ni sprejel na dnevni red predlog zakona o tehnološkem tolarju, ki so ga predlagali poslanci Združene liste. Je to za znanost in raziskovanje pesimistični obet* "Še vedno upam, da se bodo stvari zavrtele v pravo smer, takšno, ki je za Slovenijo dobra. Kolikor sem seznanjeni, je državni zbor glede zakona o tehnološkem tolarju zavrnil hitri postopek, je pa soglašal, da ga da vlada v proceduro hkrati s predlogom proračuna, saj je smotrno o finančnem zakonu razpravljati v okviru proračunske razprave. Odločitve državnega zbora ne razumem kot odklonilne. Soglašam, da je treba imeti na eni mizi vse razvojne opcije in finance, ki jih te opcije terjajo. Dosedanja proračunska razprava kaže, da bodo vsi namenski tolarji obravnavani kot notranja proračunska tematika in njen del je tudi predlagani tehnološki tolar. Prepričan sem, da je predlog tega zakona za Slovenijo koristen." Koliko denarja namenja proračun resorju, ki ga vo- dite in kolikšna vsota omogoča normalno uresničevanje nalog? "Leta 1994 je državni proračun namenil znanosti in tehnologiji 13,8 milijarde tolarjev ali 2,69 odstotka pro-računa. Za letos je ministrstvo pri predlogu upoštevalo nacionalni raziskovalni program z 10-odstotnim realnim povečanjem sredstev in vračunano 15-odstotno deflacijo, kar znese 16,8 milijarde tolarjev. Za zdaj pa se nam obeta le nekaj manj kot 14,8 milijarde tolarjev, kar je nominalno le za 6 odstotkov več, realno pa za 10 odstotkov manj." Slovenska znanost je spoštovana Se Slovenija še sooča z "begom možgan"? Kakšen položaj imajo mladi raziskovalci? "V Sloveniji poteka že deset let projekt Mladi raziskovalci. Vanj je bilo vključe-nih čez 3000 mladih raziskovalcev, današnjih magistrov in doktorjev znanosti. Ze nekaj let nazaj financiramo povprečno okrog 1000 raziskovalcev letno. Zadnja tri leta je povprečni letni izplen okrog 200 novih doktorjev znanosti letno. To število je zelo ugodno. Če želimo s takimi rezultati nadaljevati, moramo mladim raziskovalcem izboljšati položaj in valorizirati njihove prejemke vsaj tako kot plače v državni upravi. Popolnoma se zavedam odgovornosti do tega problema in nevarnosti, da tem ljudem prekipi in enostavno odidejo. Za letos sem odločen standard teh ljudi zboljšati. Čimveč teh ljudi naj bi se zaposlilo v gospodarstvu, kjer je sedaj zaposlenih le 51 doktorjev znanosti od okrog 1800, kolikor jih je v Sloveniji po zadnjih statističnih podatkih zaposlenih v raziskovalno razvojni dejavnosti. To pomeni, da ostajajo ljudje v glavnem na institucijah, kjer so začeli svojo kariero. Že lani smo se odločili, da imajo lahko mladi strokovnjaki tudi v podjetju status mladega raziskovalca in ne le v znanstvenih in raziskovalnih ustanovah. S tem želimo omiliti ta veliki razkorak med gospodarstvom in znanstvenimi ustanovami. Sprašujete o begu možganov. Podatki kažejo, da večjega bega ni bilo niti leta 1990, ko se je v vseh državah vzhodne Evrope to množično dogajalo, danes pa je tega še manj. Slovenska znanost je močno internacionalizirana m vključena v evropske in svetovne projekte. Vsak raziskovalec ima možnost, da vsaj nekaj časa preživi v raziskovalnih skupinah na tujem. Slovenija je odprla vrata svetovnih in evropskih institucij. To je posledica kakovosti slovenske znanosti in interesa za sodelovanje z njo. V slovenski znanosti pri spremembi političnega sistema in organizacije družbe ni prišlo do zloma. Vse se nam je dobro in mirno izšlo, kar je zasluga ljudi, ki so te stvari vodili pred nami. Naša naloga pa je vzpostaviti sistem, primerljiv z Evropo. Pri nas smo znanost podržavili in centralizirali. Upravna in finančna oblast je v centru. Jože Košnjek, foto: G.Šinik GORENJSKA OD PETKA DO TORKA 18 INTERVENCIJ Pri vlečni službi na AMZS ta konec tedna k sreči niso imeli pretirano veliko dela, tako so opravili 13 vlek poškodovanih vozil, 5-krat pa so nudili pomoč na kraju okvare. GASILCI Kranjski gasilci so v teh dneh iz dvigala na Tuga Vidmarja 4 rešili kar 8 odraslih oseb in enega otroka, ki so v dvigalu obtičali zaradi prevelike obremenitve, saj za to vrsto dvigal velja predpis, da se lahko peljejo le štirje (hkrati seveda). Pogasili so tudi dva požara, eneda v Stražišču, kjer se je stanovanjski hiši vžgal dimnik in enega v gozdu na Poti za krajem na Planini. Prejeli so tudi klic na pomoč naradi domnevnega požara na Polici, vendar se je nato izkazalo, da je le sosed zaskrbljenih oseb kuril na dvorišču, dim a se je valil v sosednjo hišo. a žalost so morali priskočiti na pomoč tudi pri prometni nesreči, ki se je v petek zgodila v Podtaboru, koder so iz osebnega avtomobila reševali obrambnega ministra Jelka Kacina. Gasilci Gasilskega društva Križe so pogasili manjši travniški požar, jeseniški gasilci pa so imeli gasilsko stražo v železarni, pogasili goreči dimnik na Starži 2 in travnik za gasilskim domom. KJE STE, JESENICE? Odkar smo v Gorenjskem glasu uvedli tole rubriko, se še ni zgodilo, da se v eni izmed dveh gorenjskih porodnišnic ne bi rodilo nič otrok. Tokrat se je to zgodilo in sicer na Jesenicah. V kranjski porodnišnici pa se je rodilo 15 otrok, od tega 10 deklic in 5 dečkov. Najtežji je bil deček s 3.750 grami, najlažja pa deklica z 2.500 grami. URGENCA V Splošni bolnišnici Jesenice so imeli ponovno največ dela kirurgi, saj so v teh dneh pomagali kar 126 pomoči potrebnim ljudem. Na internem oddelku so pomagali 33, na peditriji 18, in na ginekološke oddelku 20 bolnicam. SNEG IN DEŽ Včerai je po gorenjskih smučiščih v glavnem deževalo, vendar pa smo glede na napovedi vremenoslovcev prepričani, da je do danes že začelo snežiti in da dež in toplo vreme nista pretirano skrajšala smučarske sezone. Na Krvavcu imajo še 190 cm snega, v Kranjski Gori do 80 cm, na Voglu okrog 3 metre, na Starem vrhu in na Soriški planini okrog 2 metra na Zelenici pa je od 70 do 220 centimetrov snega. "Ležeči" ali stoječi policaji? Preddvor, 27. marca - Stanovalci blokov v Preddvoru se jezijo, ker voz-niki po cesti mimo njihovih bivališč preveč pritiskajo na plin. Zato so predlagali, naj bi na tem odseku ceste proti Beli namestili "ležeče policaje", umetne asfaltne grbine, ki bi prehitre šoferje prisilile k razumnejši vožnji. Občinski svetniki so se na seji Čudili, kako da "že ležeče luknje, ki jih je ta cesta polna, ne upočasnijo voznikov. Sicer pa drži prepričanje, naj zoper vozniško divjanje raje ukrepajo kar stoječi policisti. IZ GORENJSKIH OBČIN Kaj bi vprašali svojega župana? Ceste in turistična taksa Tokrat so štirje ljudje dali štiri različne odgovore. Tako kot skoraj povsod je potrebno urediti ceste, nekaj nejasnosti je s turistično takso, sicer pa bi bilo za dobro turizma treba še precej postoriti. Miro Kosmač: "Župana bi vprašal, kdaj bo dograjena kranjsko- forska dvorana. Prav tako o po mojem mnenju potrebno precej naporov za popravilo vseh cest, saj jih je večina v zelo slabem stanju. Prav zato bi verjetno tudi pri nas potrebovali komunalno bazo." Martin Knap: "Mislim, da je turistična taksa v Kranjski gori se vedno precej velik problem posebej za goste, ki sem pridejo le ob koncih tedna. V Kranjski Gori je vsaj dvajset počitniških domov, tja pride precej ljudi na dopust, vprašanje pa je, koliko kraj dobi od njih. Občutek imam, da se po počitniških domovih ne pobira turistična taksa, zato bi prosil župana, da o tem pove kaj več ter ob morebitnem nepobiranju le te tudi posreduje." Janez Medja: "V Kranjski Gori je še veliko problemov. Županu bi predvsem predlagal, da bi nova občina storila kaj več za turizem." Ana I Kocjan: "Zanima me, kdaj se bo uredila pot na Gmajnico. Sedaj je pešpot v zares groznem stanju. Trenutno niti ni splužena, če bi bila bolj urejena bi bila to lepa sprehajalna pot." • Uroš Š\, foto Lea J. ^064/22-11-33.,, Občinski svet Preddvor o zaključnem računu stare kranjske občine Ne pokopljimo mrliča brez obdukcije Preddvor, 27. marca - V vseh novih občinah, naslednicah nekdanje kranjske občine, tačas potekajo razprave o lanskem zaključnem računu proračuna nekdanje kranjske občine, obravnavajo pa tudi poslovanje njenega Sklada stavbnih zemljišč, ki je bil konec leta 1994 ukinjen. V Preddvoru so pri pokopu mrliča, kakor se je izrazil član skupne komisije petih občin za delitveno bilanco Borut Gradišar, nadvse previdni. Ne bodo ga pustili pokopati, dokler ne bo narejena obdukcija, če nadaljujemo z njegovim slikovitim besednjakom. Ko so razpravljali o Skladu stavbnih zemljišč, je Borut Gradišar menil, da bi ob morebitnih dvomih o poslovanju sklada lahko vložili zahtevo za revizijo pri Agenciji za plačilni promet. Pre-ddvorski svetniki so ugotavljali, da so sporne zlasti tiste skladove obveznosti, ki so bile sklenjene pred koncem minulega leta, za katere pa je predsednik sklada Tadej Markič na občinskem svetu v Cerkljah nekaj dni prej dejal, da jih bo pokrila mestna občina Kranj. Markič se seje v Preddvoru ni udeležil, kar so mu svetniki zamerili, saj so mu na prejšnji naslovili nekaj vprašanj, na katera doslej še ni odgovoril. Jože Javornik s finančne službe bivše kranjske občine jim je predlagal, naj zaključni račun sklada čimprej sprejmejo, saj bo tako sklad s soglasjem vseh novih občin lahko ukinjen. Denar od stavbnih zemljišč sicer priteka novim občinam, razdeliti pa je treba tudi ostanek. Svetniki so izražali pomisleke nad tem, da bi na hitro dopustili, da se sklad ukine, saj se zavedajo, da je to premoženje tudi stvar delitvene bilance pokojne kranjske občine. Tudi sogovornika, ki bi mu naslavljali sporna vprašanja, potem več ne bo. Zato so tokrat raje previdno sklenili, da z dokončno odločitvijo še počakajo, dokler ne dobijo odgovorov na svoja vprašanja in vseh potrebnih dokumentov (menda tudi zaključnega računa sklada še niso dobili v roke). Ko bo to opravljeno, se bodo sestali še na eni izredni seji. Ko je bila beseda o sprejetju odloka o zaključnem računu proračuna kranjske občine iz leta 1994, so preddvorski svetniki slišali, da je proračun lani "prigospodaril " kar 51 milijonov presežka. Ta se po posebnem ključu (vplačani dohodnini ) deli med posamezne občine. Po njem Preddvoru pripada 4,38 odstotkov deleža ali v denarju nekaj več kot 2,2 milijona tolarjev. Ta ključ pa ne velja za vse f»ostavke, saj je odstotek de-itve pri stanovanjskih sredstvih ^kupnine, najemnine) precej nižji. Že v Cerkljah smo slišali, da tako ne gre in naj tudi v tem primeru velja ključ vplačane dohodnine, češ da smo v preteklosti vsi vlagali v stanovanjska sredstva. Tudi Preddvorčani so enakega mnenja, ob različnih merilih delitve pa imajo vtis, da so prilagojena koristim mestne občine Kranj. Štiri nove (majhne) občine bodo pri tem verjetno soglasnega mnenja, ne vedo pa, kako se bodo odločili v mestni občini. Zaradi tega so tudi tehtali, ali ne bi sprejetja sklepov o odloku proračuna odložili ali bi jih sprejeli pod pogojem, da se merila za delitev ostanka poenotijo. Naposled so se tako kot pri skladu stavbnih zemljišč odločili za enotedenski razmislek. Na naslednji izredni seji (tudi ta je bila takšna) bodo sklepali o zaključnem računu, medtem pa bodo z ostalimi občinami uskladili pripombe. Tudi tega mrliča namreč nočejo pokopati brez obdukcije. D. Z. Žlebir Seja jeseniškega občinskega sveta Jesenice, 27. marca - V četrtek, 30. marca, bo ob 17. uri 4. seja občinskega sveta Jesenice, na kateri bodo razpravljali o osnutku statuta občine Jesenice, o osnutku odloka o gospodarskih javnih službah v jeseniški občini, o osnutku odloka o ustanovitvi Direkcije javnih služb občine Jesenice ter o poročilu o skladu stavbnih zemljišč. Svetniki se bodo odločali tudi o sofinanciranju srnetars-kega vozila, o kriterijih za delitev pristojnosti glede denacionalizacije nepremičnin med jeseniško in kranjskogorsko občino, ugotavljali delež med občinama glede veterinarstva in se odločali o višini sejnin. • D.S. Z zasedanja občinskega sveta v Tržiču Občina bo prodala zemljo na Ljubelju Spremembe se obetajo pri dokumentiranju bodočih odločitev svetnikov, lansko ravnanje občine z denarjem pa bodo prvič ocenili drugi. Tržič, 27. marca - Bolj kot te novosti bodo prebivalce verjetno zanimali nekateri nacrti, ki napovedujejo bogatejšo prihodnost v tržiški občini. Na Mlaki bodo po novi odločitvi gradili stanovanja za prodajo, novo stanovanjsko naselje je predvideno z zazidalnim načrtom Senično-Podovnca, premika pa se tudi pri pripravi raziskav za izgradnjo tržiške obvoznice. Občina bo prodala zemljišče na Ljubelju in kupila 3 stanovanja. Med manj pomembne novosti je sodil že sprejem dnevnega reda s 15 točkami, ki so jim na začetku seje dodali 4 točke in na koncu še eno, čeprav je svetnik ZLSD predlagal celo umik petih točk. Drugo novost je ob pregledu zapisnika 3. seje je napovedal župan s predlogom, naj bi pisanje debelih zapisnikov zamenjalo sme-manje sej z video kamero; po izračunu stroškov se bodo o tem odločali prihodnjič. Takrat naj bi vedeli tudi za imena novih članov občinskega sveta, podžupan Peter Belhar pa je odstopil od te dolžnosti in bo raje deloval kot svetnik. Svet je zatem sprejel sklep o organiziranju enot in služb ter poverjenikov civilne zaščite v občini Tržič, v odbor za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada pa je kot nova člana imenoval Andreja Žitnika in Jolando Stelzer. Tokrat je glasoval tudi o predlogu s prejšnje seje, da občina objavi razpis za letošnje kulturne potrebe. Prav tako se je strinjal s predlogom, naj odbor za Dovžanovo sotesko prouči možnosti za postavitev table s prevodi dveh plošč v nemškem jeziku na vhodu v {>redor in razlago pomena e-teh. Med drugim je imenoval 5-članski nadzorni odbor občine Tržič in sprejel predlog za sestavo 5-članske občinske komisije za preučitev povojnih pobojev, pravno dvomljivih pro-cesov in drugih nepravilnosti. Potrdil je še program letošnjih javnih del in se dogovoril za rokovnik sprejemanja statuta občine. Sprejemanje zaključnega računa proračuna občine in premoženjske bilance za leto 1994 se je začelo z županovo napovedjo, da bo zahteval pri državni agenciji za plačilni promet revizijo poslovanja v tržiški občini. Po razpravi glede računalniških gradiv brez komentarjev je svetnike obvestil, da bo zahteval podrobna pojasnila nekdanjih funkcionarjev v občinski upravi med revizijo. Svet je sprejel zaključni račun in županov predlog za revizijo poslovanja, kar se je zgodilo prvič po zamenjavi občinskega vodstva v Tržiču. Pomembnejše novosti v občini se obetajo po sprejemu odločitve za odprodajo 3740 kvadratnih metrov občinskega zemljišča Stanovanjski zadrugi Gorenjske in sklepu za spremembo odloka o zazidalnem načrtu Mlaka - Tržič. Tam bodo zgradili 40 do 41 stanovanj v 5 objektih; prvih 10 stanovanj bodo oddajali za neprofitne najemnine, vsa druga stanovanja pa naj bi prodali-Osnutek odloka o spremembah zazidalnega načrta bo po objavi javno razgrnjen v občini Tržič in prostorih KS Pristava; tam bodo organizirali tudi javno razpravo. Potrditev odloka o sprejetju zazidalnega načrta Senično -Podovnca pa bo v prihodnosti omogočila prebivalcem izgradnjo 18 novih stanovanjskih objektov. Svet je občmski upravi odobril porabo do 2 milijona tolarjev za pripravljalne raziskave o izve dbi prve faze tržiške obvoznice, o tej investiciji pa se bo odločal po preučitvi prometne študije in projekta obvoznice. V dodatnih točkah dnevnega reda se je odločil za prodajo okrog 850 kvadratnih metrov velikega funkcio-nalnega zemljišča Kompasovemu mejnemu turističnemu servisu za objekt na Ljubelju. Z denarjern od prodaje zemljišč bo občina kupila dve dvosobni stanovanji v tržiški stolpnici in stanovanje na Cerkveni 2, ki bo vseljivo po prenovi Putnikove hiše jeseni letos. Svet je še sprejel sklep za imenovanje komisije, ki bo pripravila strokovne predloge glede odškodnine krajanom KS Kovor zaradi odlagališča odpadkov, na koncu pa se je seznanil s poročilom o izvedbi razpisa za projekte prenove Mallvjeve hiše v Tržiču-S. Saje V osnovni šoli v Preddvoru predlagajo Zavodske otroke tudi v druge šole Preddvor, 27. marca - Florjan Bulovec, predsednik preddvorskega občinskega sveta in tudi predsednik sveta osnovne šole Matija Valjavec v Preddvoru, je na občinski seji predstavil stališče šole do Vzgojnega zavoda Preddvor. Slednji namreč prehaja na nov način dela, po katerem naj bi gojenci ne bili več združeni na eni sami lokaciji. Razporedili jih bodo namreč po več stanovanjskih enotah, kar ustreza sodobnejšemu nači- nu vzgoje. Kot je doslej znano, je zavod v Preddvoru kupil hišo, v kateri naj bi bila ena od stanovanjskih skupnosti, načrtujejo pa tudi preselitev v stanovanja izven Preddvora. Prva od zavodovih stanovanjskih skupnosti je bila lani odprta v Kranju. V preddvorski šoli, kjer se je šolalo že nekaj generacij zavodskih otrok, pozdravljajo rešitev, po katerih bi bile enote zavoda razpršene po več krajih, ne več združene le v Preddvoru. Tako se bodo namreč zavodski otroci šolali tudi v drugih šolah' ne več izključno v Pr6T ddvoru, kjer so bili doslej bodisi vključeni v redne šolske razrede, bodisi so >* njih sestavili posebne od' delke. Da bi stvar z vec Eredvidenimi lokacijami s olj držala, je šola na min»s' trstvo za šolstvo in šport tem naslovila tudi posebn zahtevo. a D. *• Naklo, 25. marca - Navijači hokejskih klubov z Jesenic in iz Ljubljane so v Naklem pripravili že tretjo tekmo v hokeju z metlami. Če so imeli doslej več sreče oboževalci Olimpije, se je tokrat obrnilo drugače. Na veselje številnih gledalcev ob košarkarskem igrišču so povedli navijači Jesenic že v prvi tretjini. Premoč so dokazali tudi v nadaljevanju in kljub toči golov z obeh strani končali tekmo z rezultatom 4:3 v svojo korist. Kot je pohvalil zmagovalno ekipo Aleš Kokalj, je bil tak rezultat zaslužen, obenem pa je napovedal osvojitev prehodnega pokala v trajno last. Vodja nasprotnikov Bojan Bajželj seveda ni hotel dajati izjav. Na polomljene metle in nekaj prask na obrazih so tekmovalci pozabili že med prijateljskimi pogovori ob pijači. Zmaga je tako ali tako ostala doma, saj so vsi hokejski navijači iz Naklega in okolice. Besedilo in slika: S. Saje ----. v Tržič, 27. marca - Tržiški župan Pavel RuPaTtL«& ponedeljek sprejel Lojzko Meglic iz Podljubelja, *» J'i0 13. svetovnih igrah gluhih na Finskem osvojila br0!Lgih kolajno v smuku, uspešno pa je nastopila tudi v a* ,e1fi panogah. Skupaj s tekmovalko iz Maribora in smucaji e iz Ljubljane je 23-letna grafičarka iz tržiške °°n ji priborila Sloveniji 2. mesto med 20 državami, f uK„veh je čestital za uspeh in ji v spomin izročil ^L^V monografijo Tržiča in zlato verižico. Dogodek so sP ^je jali tudi Lojzkini starši in njen sinček Aleksander. IZ GORENJSKIH OBČIN Blejski občinski svet BESEDO IMA ŽUPAN Krajevne skupnosti naj ostanejo Krajani se lahko na referendumu odločijo tudi za drugačno organiziranost Bled • Občinski svet občine Bled bo na seji v četrtek nadaljeval z obravnavanjem več kot sto členov dolgega osnutka statuta občine. Na Prvem delu seje, ki je bila 16. jnarca, jim je namreč uspelo "predelati" le nekaj več kot 30 c'enov, med drugim tudi določbe o občinskem prazniku in 0 vlogi krajevnih skupnosti. Osnutek dela statuta, ki so 8a svetniki že potrdili z glaso-Vanjem, določa, da krajevne skupnosti še naprej ostanejo Pravne osebe. Premoženje, s katerim upravljajo, je last ob-frne, razen tistega, ki so ga ustvarile z denarjem krajanov, v pravnem prometu nastopajo v imenu občine in za njen račun, v svojem imenu in za svoj račun pa le tedaj, kadar gre za denar, ki so ga zbrale same. Občani enega naselja ali več naselij skupaj se lahko z referendumom odločijo tudi za drugačno organiziranost. V razpravi je bilo slišati različna stališča. Svetnik Franci Kindlhofer (SDSS), ki je hkrati tudi predsednik komisije za pripravo statuta, je dejal, da bi krajanom s statutom morali dati možnost, da se sami odločijo, ali se bodo organizirali v krajevno skupnost, v vaško skupnost ali kako drugače. Dr. Borut Rus (LDS) se je zavzel za to, da bi krajevne skupnosti, ki so že doslej s svojim delom in sredstvi znale dobro oplemenititi občinski denar, ostale tudi v prihodnje. Župan Vinko Gole je podprl obstoj krajevnih skupnosti, dejal, da so veliko naredile. Problem Gorij je po njegovem mnenju v tem, da je krajevno vodstvo hotelo in še hoče svojo občino. Andrej Klinar (lista za gospodarsko ekološki razvoj) je menil, da bi bil velik korak naprej, če bi bil po novem finančni servis za vse krajevne skupnosti na občini. Jože Skumavec (SLS) se je sicer strinjal z obstojem krajevnih skupnosti, ne pa s tem, da bi še naprej operativno delale tako kot doslej, ko so naredile tudi precej napak. V urejanje cest, kanalizacije in drugih objektov v krajevnih skupnosti bi morali vključiti tudi strokovnjake. • CZ. Dileme o poklicnem gasilstvu po razdelitvi kranjske občine Ce gasijo na Storžiču, bodo šli tudi v Šenčur Posamezne akcije so razmeroma poceni, bolj drago je zagotavljanje stalne Pripravljenosti, ugotavljajo v vodstvu Gasilsko reševalne službe Kranj. Kranj, 28. marca - To je glavni razlog, da bo potrebno urediti skupno financiranje tega Javnega zavoda na območju občin, ki so nastale iz nekdanje kranjske občine. Zaenk rat se o tem vprašanju župani še niso dogovorili, kar pa ni vplivalo na delo Poklicnih gasilcev. Letos so gasili že v občinah Cerklje, Šenčur in Naklo, pomagali Pa so tudi drugod ob raznih nesrečah. Delo javnih zavodov, kar je tudi Gasilsko reševalna služba Kranj, po reorganizaciji °nčin zaenkrat ureja le 100. A člen zakona ? spremembah in dopolnitvah zakona o *°kalni samoupravi. Po njem je do novega a°govora več občin prepuščeno izvrševanje Jjstanoviteljskih pravic organom občine, v Materi je sedež zavoda, ob soglasju organov yseh občin na tem območju. 'Ustanoviteljske pravice se ne nanašajo samo na financiranje, ampak tudi na imeno-Vanje direktorja in članov sveta zavoda. V sedanjosti je najbolj pomembno prvo vpra-SanJe, saj zaenkrat zavodu zagotavlja denar mestna občina Kranj po dvanajstinah lanske-I3 proračuna. Delo zavoda ni ogroženo, eeprav Župani še niso dogovorjeni o skupnem financiranju. Zaposleni - med 49 delavci Je 44 poklicnih gasilcev - še naprej skrbijo za psenje na ozemlju vseh občin, ki so nastale *z Prejšnje kranjske občine. Pri reševanju na J-estah in ekoloških intervencijah že prej nismo poznali občinskih meja. ohV klicu na Pomoč a katerekoli gorenjske ■ člne se odzovemo, ne da bi spraševali, ali *r alccija finančno pokrita. V pojasnilo naj Povem, daSma naš zavod na leto povprečno £r°g 1000 intervencij, med katerimi jih je le Kfog 10 odstotkov zaradi požarov. Poklicna enota potrebuje le 25 sekund od alarma za start naših vozil. Tako smo lahko hitro na kraju nesreče v vseh sosednjih občinah. Manjša intervencija stane v povprečju do 30 tisočakov, zato glede na tak strošek ni moč odreči sodelovanja pri reševanju kjerkoli. Do velikih požarov ne pride v glavnem zato, ker gasilci uspešno pogasimo majhne ognje. To lahko zagotovimo, če so vedno na voljo ljudje in oprema. Prav financiranje stalne pripravljenosti pa ni poceni. Za naš zavod torej ne pride v poštev, da bi občinam zaračunaval posamezne akcije. Lahko bi se f)rimerilo, da neka občina ne bi imela v vsem etu niti enega reševanja in zato ne bi plačala ničesar. Edina sprejemljiva rešitev je, da občina Kranj kot ustanovitelj zavoda sklene dogovor z novimi občinami o združevanju sredstev, ki so potrebna za stalno pripravljenost na gašenje in reševanje," razmišlja o vplivih sprememb lokalne samouprave na delo gasilcev Janez Osojnik, direktor Gasilsko reševalne službe Kranj. Njihov zavod je v preteklosti število zaposlenih zmanjšal za deset ljudi, vendar nadaljnji posegi v tej smeri ne bi bili razumni zaradi dela v štirih izmenah. Večjo gotovost pri gašenju večjih požarov dajejo poklicnim gasilcem tudi prostovoljna društva. Dosedanja občinska gasilska zveza jih jc združevala več kot 40, v novi občini Kranj pa jih imajo še vedno 16. Kot med drugim razmišlja direktor Osojnik, bi morali s skupnim financiranjem rešiti tudi nadaljnje posodabljanje opreme. Tako naj bi novo opremo pet let uporabljali poklicni gasilci, zatem pa bi jo brezplačno dali v uporabo prostovoljnim društvom. • Stojan Saje am z odpadki na Gorenjskem JJfa odlagališče le ostanek odpadkov *bi?nJ ,2a ureditev skupnega odlagališča odpadkov je v sistemu ločenega Šk„;.Ja in Predelavi odpadkov. lS,.Loka' 27. marca -toki teden so se v ŠkotJ» ^renKvn".se.sta,i ŽUDani gim «k obc,n in med dn»-Pereče Vnava,i vedno bo,J 0dPadko?7SinJ-rOd,a8anja narodi .°d,oc,n so se za 'egiiski siuPne8a projekta bodo m* d.eponiJe' saJ se voli . °ra,e zaradi ne do-PoJh Jenin obstoječih de- ob*me V°. VkIHKl tudi dePonije ,maj° svoje loškiVam Je Povedal škofje-bil JUpan ^or Draksler, je srečanl g0stiteli hkratnega ki so Ja gorenjskih županov, naibni, drugim, kot eno skunn-i?0membnih in perečih Profil ?alo8- obravnavali mUnaWkSkuPne deponije ko-8o ilnih odpadkov. Odločili skunn- namreč, da naročijo KUPm projekt take deponije, pri čemer je predpogoj, da v vseh občinah uvedejo sistem ločenega zbiranja odpadkov ter dorečejo načine nadaljnje predelave ter odvoza tako zbranih odpadkov, na skupno gorenjsko deponijo pa naj bi se tako odlagali po količini močno skrčeni ostanki. Kje bo deponija, v tem trenutku Še ni znano, saj naj bi do tega prišli po temeljiti proučitvi možnosti v vseh občinah, računajo pa, da bodo za izdelavo projektov in urejevanje take deponije urejene po vseh najnovejših spoznanjih o potrebnem varstvu okolja, pridobili tudi sredstva iz državnega proračuna. Deponija naj bi bila do okolja popolnoma zaprt sistem, za njeno upravljanje pa bi bilo potrebno ustanoviti posebno javno komunalno službo. Odloke o ločenem zbiranju odpadkov naj bi v občinah pripravili v štirinajstih dneh. • Š.Ž. Poroke spet v Mengšu Mengeš, 26. marca - Po dolgih 21 letih je bila v soboto v prenovljeni poročni dvorani v Mengšu zopet poročna svečanost. Pod budnim očesom matičarke iz upravne enote Domžale je mengeški župan Janez Per poročil domačniko Ano Benda in njenega izvoljenca Janeza Keršnarja, sam obred pa je polepšala tudi priznana citrarka Tanja Zaje Zupan. Da se je lepše poročiti v Mengšu kot v Domžalah, kjer so se v teh letih poročali Mengšani, pa kažejo tudi nove "prijave" za april in maj. • I.K. Ivan Štular iz občine Naklo Več obiskov doma kot v pisarni Strahinj, 25. marca - mogoče. Ko bomo zabojnike Tudi nas je sprejel Ivan ponovno namestili na tem Štular kar doma, na kmeti- mestu, bomo zahtevali od ji v Strahinju, kjer nikoli ne prebivalcev, da upoštevajo manjka obiskovalcev. Ne- predpisan red. Kosovne od- kateri prihajajo zaradi raz- padke pa bomo pobirali na nih osebnih težav, drugi pa več krajih tudi med redno predvsem zaradi druženja z pomladansko akcijo čiščenja vedno gostoljub nim sokrajanom. Čeprav smo zaradi bolj resnega pogovora pregnali veselo družbo sosedov, ni bil župan prav nič nejevoljen. Rad je odgovoril na vprašanja in razmišljanja prebivalcev nakelske občine, ki pa jih resda ni bilo prav veliko. "Prebivalci so verjetno seznanjeni, da postavljamo šele temelje naše občine. Ko bodo na programu konkretnejše stvari, ki so povezane z Življenjem ljudi, bo najbrž tudi njihovih vprašanj več. Kot župan sem se doslej udeležil občnih zborov vseh društev, ki so me povabila. Zbranim sem pojasnil, kako naselja Naklo in okolice. Vprašanju, ali imajo krajani pravico do odškodnine zaradi škodljivih vplivov neke proizvodnje, lahko samo pritrdim. KS Naklo je že v preteklosti postavljala take zahteve Cestnemu podjetju Kranj zaradi asfaltne baze, vendar ni dosegla ničesar. Občina bo ta vprašanja proučila ponovno; če obstajajo zakonske možnosti za odškodnino oziroma rento, jih bomo izkoristili. Za primere onesnaževanja v Dupljah pričakujemo konkretnejše podatke. Če bodo pritožbe upravičene, bodo sledile prijave inšpekciji. Tam so tudi spraševali gredo stvari, oziroma kako glede urejanja pokopališča daleč smo prišli pri urejanju Tamkajšnja krajevna skup- formalnosti in oblikovanju občinske uprave," je Ivan Štular komentiral slab odziv za sodelovanje prebivalcev občine Naklo v naši anketi, potlej pa odgovoril na nekaj zastavljenih vprašanj. "Zaenkrat še nimam uradnih ur za obiske občanov v pisarni občine Naklo, vendar me lahko tam njadejo vsak torek med 8. in 10. uro. Verjetno bom uvedel urnik sprejemanja obiskovalcev od pač razdelila pristojnosti med aprila dalje; razmišljam o upravnimi enotami in obči-torku dopoldan in sredi nami, ki veljajo tudi za Kranj popoldan, o točni odločitvi oziroma Naklo. Ivan Štular pa bodo občani pravočasno je vseeno prepričan, da bo obveščeni. Doslej sem sprejel čutiti večji vpliv občine po nost si že nekaj časa prizadeva za pridobitev zemljišč, da bi lahko razširili pokopališče in zgradili mrliške vežice. Rezerviran je celo denar za te namene, vendar bo najprej treba dobiti vsa soglasja in pripraviti dokumentacijo. " Župan je na koncu spregovoril o razmišljanju prebivalca Podb rezi), češ da je potrebno vse stvari še vedno urejati v Kranju. Država je kar precej ljudi na svojem domu, kamor prihajajo zaradi raznih težav, na primer, pri pridobivanju dovoljenj. Pritožujejo se tudi nad nepravilnostmi, na primer, nad odlaganjem odpadkov na nedovoljenih mestih. Glede vprašanja o odlaganju kosovnih odpadkov bi odgovoril, da smo že lani namestili pri železniški post- oblikovanju občinske uprave in komisij, ki se bodo ukvarjale z vprašanji življenjskega pomena. Kot meni, ne bo dovolj le čakanje na poteze uprave in župana, ampak bo potrebno tudi sodelovanje prebivalcev. Zato pričakuje, da obiskovalci ne bodo prihajali v njegovo pisarno le tarnat in prosit, ampak bodo kdaj razkrili tudi predloge za aji v Naklem zabojnike za pametno rešitev določenih ločeno zbiranje stekla, kovin vprašanj. Sam si bo še naprej in papirja. Zadeva se ni prizadeval za delo v korist najbolje obnesla, ker so vseh, ne pa strankarsko obar- Ijudje metali v zabojnike vse vanih teženj. • S. Saje 50. obletnica na Poreznu Počastili spomin na težke boje Porezen, 26. marca - V nedeljo so na 20. po vrsti spominskem pohodu na Porezen počastili spomin na dogodke izpred 50. let, ko so na območju tega hriba v Škofjeloško Cerkniškem hribovju med 24. in 25. marcem 1945 potekali srditi boji med slovensko narodnoosvobodilno vojsko in okupatorjem. Slovesnost, ki se je je udeležil tudi predsednik države Milan Kučan, sta vodila Krcdsednica TD Cerkno Kati Filipič in predstavnik ZZB IOV Cerkno Pavle Makuc. Slavnostna govornika, ki sta osvetlila tedanje dogodke in pa njihov pomen v današnjem času sta bila župan občine Cerkno Janez Podobnik in borec Janko Urbane - Olga. Pri grobnici na vrhu Porezna so položili vence in prižgali Žaro, nastopil pa je tudi pevski zbor iz Cerknega. Slovesnosti se je, kljub temu*da je Porezen pokrit z debelo snežno odejo, udeležilo več kot 3000 pohodnikov, tako borcev kot mladih, kar je še posebej razveseljivo. Popoldne pa je bila žalna komemoracija tudi v vasi Jesenica, kjer so okupatorji zverinsko pobili 97 borcev, zajetih v bojih na Poreznu. Ob predstavnikih ZZB NOV Cerkno in Jesenice jc spregovoril tudi pesnik Ciril Zlobec. Vence so položili predstavniki 19. brigade Srečko Kosovel - gorenjsko vojno področje, inžinirskega bataljona 31. divizije, združenja italijanskih partizanov AMFI, občinskega odbora ZZB NOV Škofje Loke in drugih organizacij... • I.K. Zbor Turističnega društva Naklo, 28. marca • Turistično društvo Naklo vabi svoje članstvo na redni občni zbor, ki bo danes ob 19.30 v domu kulture v Naklem. Na srečanju bodo pregledali opravljene naloge v preteklosti in se dogovorili za letošnji program dela. Tako bodo* že v četrtek, 30. marca 1995, ob 20. uri pripravili v domu kulture predavanje z diapozitivi, med katerim bo domačin Tomo Križnar pripovedoval o zanimivostih s popotovanja po Kubi. Za 7. april ob 20. uri pa društvo načrtuje zabavno prireditev s kulturnim programom pod naslovom Pred vaško "štirno', ki bo tudi v kulturnem domu v Naklem. • S. S. Edina točka - statut Radovljica - Predsednik občinskega sveta Zvone Prezelj je za Četrtek sklical sejo sveta, za katero predlaga samo eno točko dnevnega reda -obravnavanje osnutka statuta občine. V predlogu, ki ga je pripravila komisija za pripravo statuta (predsednik je Bogomir Vnučec), med drugim piše, da krajani naselja, dela naselja ali več posameznih naselij lahko ustanovijo svojo krajevno skupnost. Odločitev o tem morajo sprejeti z referendumom, ki je veljaven, če se ga udeleži najmanj polovica volivcev z območja, ki se želi organizirati v krajevno skupnost. • CZ. Vabilo! Člane, simpatizerje in prijatelje vabimo na ustanovitev krajevnega odbora SDSS LESCE, ki bo jutri, v sredo, 29. marca 1995, ob 19. uri v dvorani družbenega centra KS Lesce. Po konstituiranju organov se bo pogovora o aktualnih dogodkih, v državi udeležil tudi poslanec v Državnem zboru Ivo Hvalica. Vljudno vabljeni! Za iniciativni krajevni odbor SDSS LESCE Aleš Bregar Predsednik občinskega odbora SDSS RADOVLJICA Zvone Prezelj Z glasbo do novega prenosnega inkubatorja Jeseniška agencija Jim je v soboto ob Materinskem dnevu priredila dobrodelni koncert, na katerem so se jeseniškemu občinstvu predstavili mladi jeseniški talenti. Izkupiček koncerta je namenjen Bolnici Jesenice, točneje Oddelku za ginekologijo in porodništvo za nakup prenosnega inkubatorja. Doslej se je na njihov Žiro račun prav v ta namen že steklo okrog 115.000 tolarjev, vse, ki ste še pripravljeni pomagati, prosijo, da svoje prispevke nakažete na Žiro račun bolnišnice številka 51530-603-31205. • U.Š. IZ GORENJSKIH OBČIN Seja občinskega sveta Naklo Naklo, 28. marca * Danes ob 19. uri se bo sestal občinski svet občine Naklo na 5. redni seji. Po pregledu zapisnika prejšnje seje se bodo svetniki seznanili s poročilom člana komisije za delitev premoženja nekdanje kranjske občine in poročilom nakelskega župana o aktualnih nalogah. Daljša bo verjetno obravnava poročila o zaključnem računu občine Kranj in premoženjske bilance ter sklada stavbnih zemljišč za leto 1994. Sledilo bo tolmačenje statutarne komisije o spre-raebah osnutka statuta občine. Svet se bo odločal tudi o financiranju političnih strank in pokritju stroškov za predvolilne kampanje. Nazadnje bo obravnaval priključitev vrtca RoŽle na kanalizacijo v Naklem. Predstavitev nove znamke Tržič, 28. marca • Tržiško podjetje Geoprof in Zavod za kulturo in izobraževanje Tržič pripravljata jutri, 29. marca 1995, ob 18. uri v dvorani paviljona NOB v Tržiču predstavitev nove poštne znamke. Na znamki, ki jo je grafično zasnoval in oblikoval Mirko Majer iz Tržiča, vsebinska predstavitev pa je delo prof. dr. Antona Ramovša, je upodobljen fosil iz Dovžanove soteske Karavankina schell-wieni. Predstavitev bo spremljala razstava Mirka Majerja pod naslovom Od risbe do poštne znamke z motivi iz Dovžanove soteske in predavanje profesorja Ramovša o paleonto-loškem bogastvu v tej soteski. • S. S. Dogovor dveh občin o prevozih otrok Preddvor, 27. marca - O bolečini Visočanov, ki imajo svoje Šolarje razdeljene med štiri osnovne šole (Olševek, Preddvor, Šenčur in Predoslje), smo že večkrat pisali. Kjer pa se otroci v šolo vozijo iz sosednje občine, nastopi še dodaten problem. Katera od občin bo namreč pokrila stroške prevozov v Šolo? V osnovni soli Preddvor so s sosednjo občino Šenčur že rešili vprašanje financiranja prevozov v olševsko šolo (ta je namreč v sosedni Šenčurski občini), treba pa se bo dogovoriti Še za tiste otroke, ki sc iz Hotemaž (občina Šenčur) vozijo v šolo v Preddvor. Gre zlasti za učence od petega razreda do konca osemletke, saj do četrtega razreda hodijo v šolo v Olševek. • D. Ž. Kranjski podžupan odstopa Kranj, 28. marca - Kranjski podžupan Janez Osojnik je na predsednika mestnega sveta Branka Grimsa pred dnevi naslovil odstopno izjavo.V ozadju odstopa Janeza Osojnika ni nikakršen protest proti čemurkoli Podžupan pojasnjuje, da vzrok njegovega odstopa niso nikakršne zamere proti komerkoli, pač pa noveliran zakon o lokalni samoupravi, ki med drugim ureja vprašanje nezdružljivosti funkcij člana občinskega sveta in podžupana. Janez Osojnik pravi, da se je odločil obdržati funkcijo člana mestnega sveta, torej hkrati ne more biti tudi podžupan. • H. J. Četrta seje občinskega sveta občine Škofja Loka Sedemurna mora v znamenju političnih strank Komisiji za pripravo statuta stranke skorajda niso dale pripomb, na seji občinskega sveta pa so svetniki, razen častnih izjem, na široko improvizirali. Škofja Loka, 27. marca -Kljub sklepu na začetku seje, da naj seje občinskega sveta ne trajajo več kot štiri ure, so škofjeloški svetniki na zadnji četrtkovi seji potrebovali dobrih pet ur za obrav točka, ob kateri naj bi sklepali o tem, in že uvodne reakcije so kazale na to, da se to ne bo gladko končalo. Drugi zaplet je bil z zapisnikom zadnje seje, ki je bil znatno bolj Škofja Loka vendarle mesto. Po glasovanju je bil dodatek sprejet, pri čemer ni jasno, ali se bodo nekatere mestne KS preoblikovale v četrtne skupnosti, ali pa naj uvedba četrti konstruktivne nezaupnice. Ob tem se samo vprašamo lahko, kakšna je politična in še katera razgledanost svetnikov, ki ne govorimo o terminološki zmedi, ki je ob tem. In še en "logični biser": župan se lahko povsem samostojno odloČi, poznajo tega postopka, ki ga ali bo funkcijo opravljal pro-predpisuje slovenska ustava, in fesionalno, ah ne, vendar mora jedrnat od prejšnjega, po pomeni kar ukinitev te ravni je bil na ravni države tudi že to potrditi občinski svet! Ra- navo osnutka občinskega mnenju mnogih pa izrazito lokalne samouprave. Iz besed nekajkrat uporabljen. Podob- zočaran je bil tudi predsednik statuta, še dobri dve uri pa enostranski, brez zapisa vrste nekaterih je bil slišan dovolj za druga, večinoma med- ugotovitev in zahtev, ki so jih jasen namen v tej smeri. Z strankarska prerekanja. Sla- svetniki podali na prejšnji seji. veliko večino je bil zavrnjen bo sodelovanje pri pripravi Zlasti svetnica ZLSD je vztra- predlog, da naj bi občina seje, slabo vodenje seje in jala pri tem, da je zapis njenih pospeševala nevtralno in ne strankarsko motivirano nas- razprav in odgovorov donese- pluralno vzgojno in izobraže- den (predložila jih je tudi v valno dejavnost in pogorel je pisni obliki), medtem ko je predlog za to, da naj bi pri brez da bi razčistili topanje pred kamerami I o kalne televizije tudi ne more imeti drugačnih posledic. Vprašanje pa je, kaj bo z nakopičenimi problemi v Škofi i Loki, ki bodo očitno še dolgo čakali na svoje rešitve. Zapletlo se je že na samem začetku seje: predsednik ko večini, očitano enostranost, predvsem ugajala jedrnatost zapisnika. Osrednja točka dnevnega reda je bila obravnava osnutka statuta občine, ki je trajala dobrih pet ur, pri čemer je o menjavah podžupanov, odborov in komisij veljal postopek no velja tudi za predlagano upoštevanje ljudske iniciative, ki je v osnutku statuta ostala le po zaslugi intervencije vsega naveličanega in nad načinom razprave zgroženega župana. Še huje pa je bilo to, da nekaterim svetnikom niso šli v račun delni zbori občanov, ki so normalna praksa, da ne misije za volitve, imenovanja kvaliteti razprave dovolj zgo-in mandatna vprašanja je voren podatek o tem, da so zahteval sestanek komisije, ki naj ugotovi, veljavnost mandatov nekaterih svetnikov, ki so zaposleni v državni in občinski upravi, kar pa po spremenjenem zakonu o lokalni samoupravi ni več mogoče. Po četrturni seji so predlagali, da se na dnevni red na koncu seje uvrsti tudi potrebovali za prvo polovico členov več kot štiri ure, za drugo polovico pa je utrujenim svetnikom zadostovala že dobra polovica ure. Največ razprave je sprožil ob členu o krajevnih skupnostih predlog, da se v Škofji Loki uvedejo mestne četrti, z obrazložitvijo, da je čas, da se spomnijo, da je Bodo glasovali tudi o luknjah na cesti? Nekdanji predsednik občinskega izvršnega sveta nekdanje občine Škofja Loka Vincencij Demšar je sprožil tudi vprašanje o tem, ali so ugotovitve o katastrofalnem položaju pri urejanju prostora v Škofji Loki ter zlasti pri reševanju prometnih zagat resnično upravičene. Predlagal je, da naj se te trditve in ugotovitve preverijo z glasovanjem v občinskem svetu. Čeprav v Škofjeloškem svetu res Še ni jasno, kdo ima večino in kdo je v opoziciji - do spoznanja večine občin o tem, da strankarska prerekanja občini ne koristijo, pa so v Škofji Loki še daleč - bi bilo težko pričakovati, da bi luknje na prenatrpani škofjeloški vpadnici, z zastoji Že skoraj ves dan, zaradi glasovanja v občinskem svetu izginile. Še dobro, da se je prenos celotne seje na lokalni televiziji zavlekel proti Četrti uri zjutraj... statutarne komisije, ki je opozoril, da stranke in svetniki v času, ki je bil za pripombe, tega niso storili, tokrat na seji pa razpravljajo na tak način. Zadnja dobra ura seje je minevala v prerekanju o tern, ali mora, kljub temu, da j# zakon jasen, prizadeta pa dejstev nista zanikala, prenehati mandat Vincenciju Demšarju in Jerneju Prevcu, ki sta zapo; slena v državni oz. občinski upravi, ter vprašanje mandata Jožeta Galofa. Vsega naveli; čani so nekateri svetniki začeli odhajati, nakar se je končno "posvetilo" tudi strankarskim kolegom prizadetih svetnikov, da je nesklepčnost rešitev za njun mandat. K temu je velik0 prispevalo tudi slabo vodenje seje, zato ne preseneča neuradna vest o tem, da v nekaterih strankah že razmišljajo o tem, da bodo zahtevali zamenjavo predsednika občinskega sveta. • S. Žargi Tudi tretja seja občinskega sveta Kamnik prekinjena Razburkano čisto vino zaključnega računa Za presenečenje članov občinskega sveta je tokrat poskrbel župan, ki je neodvisnemu in pooblaščenemu revizorju naročil, naj pove mnenje o lanskem občinskem zaključnem računu. Kamnik, 27. marca - Tretja za to je, ker so nekajkrat v preteklem letu opozarjali na seja občinskega sveta se je v sredo začela dve uri kasneje, kot je bilo predvideno, ker so si svetniki ogledali v Kamniški Bistrici vajo posameznih enot občinskega štaba za CZ. To je bil ob precej polemični razpravi o zaključnem računu, za katerega so se odločili, da bodo odlok obravnavali po enofaznem postopku, tudi glavni razlog, da so po devetih točkah sejo prekinili. Nadaljevala se bo jutri, 29. marca, ko naj bi določili še vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, problematiko glede plinifikacije, poročilo v zvezi z Veliko planino, spremembo pravilnika o odvozu odpadkov in pristop občine Kamnik v stalno konferenco lokalnih skupnosti Slovenije. Proceduralnih zapletov na začetku zasedanja tokrat ni bilo. Brez posebnih pripomb so se dogovorili, da bodo zaključni račun obravnavali po enofaznem postopku in tudi odlok o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč. Očitno je prevladala "ekonomična" presoja, da se zaradi politike ne gre odrekati denarju. Pa vendar si je politika na trenutke skušala z manjšimi izstopanji tudi nabirati točke. Tako je na primer član občinskega sveta Demitrij Perčič (LDS) z logično utemeljitvijo predlagal, naj za naprej Pobude in vprašanja svetnikov uvrsti predlagatelj na konec dnevnega reda, da ne bi izgubljali dragocenega časa za pomembne točke, ki so običajno na začetku. Pri zaključnem računu pa je svetnik Perčič na začetku zahteval, da se premoženjska bilanca izloči iz obravnave pri sprejemanju zaključnega računa. Razlog premoženske zadeve v zvezi z lokalno samoupravo, vendar poročila ni bilo. Nekaj vprašanj ie bilo s porabo denarja za komunalno infrastrukturo. Anton vina". Motile pa so ga tudi nekatere finančne dejavnosti oziroma sklepanja številnih pogodb ob koncu leta oziroma v času drugega kroga volitev pred koncem leta. Neodvisni finančni revizor sicer ni odkril nepravilnosti. Špenko (SDSS) iz Most je Potrdil je, da so bile številne bil nezadovoljen, ker je bila pogodbe sklenjene ob koncu KS Moste zapostavljena na komunalnem področju, Stanislav Zamik (LDS) pa je vprašal, kako je z denarjem za telovadnico v Komendi. Občinski svet je za tajnika občine imenoval Ivana Pristovnika, pravnika iz Kamnika, ki je že dvajset let zaposlen v organih državne uprave, trenutno pa je zaposlen v ministrstvu za notranje zadeve. - Za Mihaela Novaka so sprejeli pozitivno mnenje za imenovanje načelnika upravne enote Kamnik. -V svet osnovne šole Komenda - Moste so imenovali kot predstavnika ustanovitelja Ferdinanda Laha iz Komende. Sprejeli so tudi sklepe o ustanovitvi občinskih odborov za proračun, kmetijstvo in gozdarstvo, za podjetništvo in turizem, za prostor in komunalno infrastrukturo, za varovanje prostora in za družbene dejavnosti. Za pravi šok med člani sveta in strankami pa je poskrbel župan, ki je svet vprašal, ali dovoli besedo in jeli zaključni račun, dali prav razlago ocene neodvisnemu županu, da se je odločil, da teta, bilo pa je tudi nekaj neažurnosti. Svetnikom je svetoval naj bodo za naprej pozorni predvsem na velike finančne postavke. Član sveta in predsednik izvršega sveta Mihael Novak pa je pojasnil, da je celotna finančna dinamika v državi po sprejemanju proračuna takšna, da se finančni posli lahko dogajajo predvsem v drugi polovici oziroma zadnji četrtini leta. Odločno pa je zanikal kakršnekoli nepravilnosti pri odločanju in poslovanju. Da pa so bile nepravilnosti, je trdil Rudi Meršak (Zeleni) in pojasnil, da bo vložil celo kazensko ovadbo za nevestno delo. Vendar pa so potem člani in svet oziroma predstavniki strank, ko so si oddahnili od županovega presenečenja, poudarili, da v delo izvršnega sveta in poštenost predsednika Mihaela Novaka v minulih štirih letih ne gre dvomiti. Nasprotno, občina Kamnik je dobila toliko iz državnih virov, kot ni nihče pričakoval na začetku mandata. Tudi svetnik Perčič, je nazadnje umaknil amandma glede premoženjske bilance. Svetniki so spre- revizorju, ki je pregledal lansko poslovanje oziroma postavke iz zaključnega računa. Županova obrazložitev je bila, da si je na začetku dela, kar zadeva finančne zadeve "želel predvsem čistega ugotovi finančno stanje pred začetkom njegovega dela. Vseeno pa je bilo iz sedežev SKD slišati, da bi za takšna županova "presenečenja" bile lahko stranke vnaprej obveščene. • A. Žalar Mirjam Pavlic, amaterska slikarka Risarski talent sega veliko rodov nazaj Največja umetnost je naslikati košček narave, pravi Mirjani Pavlic iz Preddvora, ki se ljubiteljsko ukvarja s slikarstvom' Preddvor, 27. marca - Med Preddvoru, so nastale na eX-domačini je Mirjam Pavlic temporih s Savo, druge v nemara bolj poznana kot domači okolici, nekaj pa kar sposobna tajnica tamkajšnje- v njenem ateljeju, ki si ga je ga turističnega društva. Usti, uredila v hiši. ki jo obiščejo doma, pa jo poznajo tudi kot slikarko, saj je domača hiša prava galerija njenih slikarij, od olja na platno do akvarela in slik na steklo. Čeprav je že večkrat razstavljala v okrilju kulturnega društva Sava, pa svoje umetnosti domačemu občinstvu doslej kar ni upala pokazati. V soboto in nedeljo, 11. in 12. marca, pa se je vendarle opogumila in za svoje sovaščane priredila razstavo. Prikazala je kakih dvajset likovnih del, predvsem motivov iz narave, na ogled pa je postavila tudi razne poslikane predmete. Mirjam slika na vse: na platno, les, papir, keramiko, steklo... Obvlada "Večina mojih motivov J vse tehnike, od olja do akvar- vzeta iz narave," dodaja N*1 f»lr»v Tphnilfp diirnnia s*» ip jam Pavlic. "Največja uni* nost je naslikati ravno koše« narave. Slikam gorske moti v » rože, tihožitja, domačo okou co... Slika sama je hitro nas" kana, toda odločitev, da J naslikaš, dolgo zori." . Ob službi, družini inprefl*. nem delu za turizem tej m13 učila v likovni šoli v Kiesel-steinu pri akademskem slikarju Zmagu Puharju, talent pa je, kakor pravi, podedovala... "Sorodniki po mamini strani so bili vsi nadarjeni slikarji, ne Sicer akademski, vendar talent za risanje seže veliko rodov nazaj. To veselje sem podedovala. Kar pomnim, so me bile same barvice, šolska torba in zvezki pa vedno polni risb. Že v šoli sem dobivala nagrade za likovna dela. Žal ni bilo možnosti, da bi šla študirat na likovno akademijo in postala prava slikarka," nam je ob otvoritvi razstave, na katero je povabila zlasti jo poznajo* in imajo r<««' prijatelje in kolege iz turistič- Mirjam je vedra, vesela ze . nih društev, pripovedovala ka. Njena energija žari tu Mirjam Pavlic. Kljub svojim njenih slik. Svojo najTjJW*>£ umetniškim nagnjenjem si je pred nekaj leti naslikala ^ izbrala precej prozaičen pok- Jakobu, ko je izza Po!?zJ:cna lic. Dela kot ekonomistka v Ratitovca žarela predooz kranjski Savi, kjer je že dolgo zarja. Nič čudnega, da se j j vključena tudi v kulturno- ravno ta najbolj vsedla v » . umetniško društvo, redno se in je nikomur ne da, Wj0 udeležuje slikarskih srečanj in združila njeno ljubezen ^ tudi veliko razstavlja. Tudi slikanja z ljubeznijo roblemov niti nimajo: pred eti so z lastnim denarjem asfaltirali vse vaške ceste, kanalizacije sicer ni, kar ne predstavlja problema, vode je dovolj. Ce upoštevamo še hudournike, še preveč, kajti-neurejeni hudourniki so pa res nadloga. Trgovine vas nima, a mnogi domačini si jo želijo. Včasih je res nevšeČno, ko ti česa zmanjka, pa pri hiši ni prevoza. A kakšna majhna trgovina ima v taki majhni vasi - roko na srce • tudi druge pasti: kdo pa bo vanjo hodil, če že tako ah tako vse kupi na Beli ali v Žirovnici? Nekateri v trgovino, ki bi {'o odprl domačin, zanalašč ne >i hodili, kot zanalašč ne hodijo tudi po drugih vaseh, saj "fovšije" in še kaj takega tudi ne smeš izvzeti. Gostilno so nekdaj imeli, na drugi strani ceste na Potokih. Pa še slavna je bila in popotnikom, ki so mimo hodili, zelo všečna, Avsenikom pa celo tako pri srcu, da so zložili tisto znano Pri ljubci na Potokih. Nato je bil tam samski dom Metalne, danes pa se pravzaprav ne ve, kako in kaj je s stavbo. Avtobusne zveze so na obe strani dobre. Avtobusni šoferji vzorno ustavljajo in ne dirkajo več mimo potoške postaj ice, kot so včasih brezbrižno počeli. Z bližnjimi Romi, ki so naseljeni poleg vasi že desetletja in so kar nekakšna potoška folklora, so v mirnem in strpnem sožitju. V zbiralnici le 250 litrov mleka Nekateri kmetje pa se pritožujejo nad tem, da na ono stran proti Beli njihovi gozdovi sploh niso dostopni, saj vanje ne vodi nobena cesta. Mrtev, neizkoriščen, zaraščen predel. Kot počasi umira tudi kmetijstvo: v zbiralnico sprejmejo vsak drugi dan le še 250 litrov mleka, krompirja se ne splača več saditi, ker so stroški preveliki, žita pa že zdavnaj ni več na poljih! Kje so tisti časi, ko so Potočani prvi pripeljali solato na jeseniški trg in se jih je zato prijel vzdevek solatar- {i? Danes vse tako kaže, da bi >ilo vsega polja na Potokih komajda dovolj za enega poštenega kmeta, da bi se lahko z njim dostojno preživljal in optimistično zrl v prihodnost! Na stare dobre čase pa spominja stara kašča na kmetiji Zvoneta Pristova, ki je spomeniško zaščitena, iz leta 1642, v knjigah omenjena kot ena redkih starih kašč na Slovenskem - spodaj ima klet za pridelke, zgoraj za žito in posebej za slamo. Kdo bi si mislil, da bo dočakala tudi čase, ko ne bo na Potokih ne žita in ne slame in še pridelkov komaj kaj... D. Sedej Na Jesenicah je vedno več mednacionalne mržnje Kolji, udari in žali! Na Jesenicah je veliko Muslimanov, ki javno in glasno žalijo in sramotijo sicer Makedonce. Pozivu "kolji, tuči i sramoti" se pridružujejo tudi begunci v sami lOV« je moral s trebuhom za Na Jesenicah ezarna tedaj na Jesenice, 27. marca - Hoje Hristov je na Jesenice prišel Pred dvaindvajsetimi leti in se zaposlil v jeseniški Železarni. J2 rodne Makedonije, iz Ko-Canov, je moral -kruhom. Kam? Je »mela Žel „ s>roko odprta vrata za vse in prejela je tudi Makedonce. Makedoncev je prišlo na Jese-mce razmeroma malo, večino-ma so prihajali iz Bosne. Danes je Hoje Hristov, ki je ekonomski tehnik, brez dela ,n Živi v edinem samskem Jomu nekdanje Železarne, hna delovno vizo in si išče delo, ki ga seveda na Jeseni-fan ni. A kam naj bi odšel? Jjpmov, kjer razen ostarelega °eeta nima nikogar več in kjer Je še slabše? Razen tega, da nima dela, Pa Hoje Hristov kot Makedonec v samskem domu doživlja Se druge neprijetnosti ali kar sovražnosti, porojene iz nacionalne nestrpnosti. V samskem domu namreč Jvijo tako samski delavci kot družine, tudi begunske. K fnožem, ki so bili zaposleni v železarni in so zdaj na čakan- 1$ šikanirati. Hoje Hristov miren, vase zaprt človek Hoje Hristov ju ali brez dela ali so zaposleni v sosednji Avstriji, so se preselile žene z otroki iz Bosne. Bežale so pred vojno in našle edino zatočišče pri možeh na Jesenicah. Razmere v samskem domu bi bile še kar znosne, ko se ne bi med samimi stanovalci začela pojavljati mednacionalna mržnja. Hoje Hristov pravi, da si danes še komaj upa zapustiti svojo skromno sobo, v kateri prebiva skupaj s sostanovalcem. V pritličju in v prvem nadstropju je namreč nekaj družin, beguncev Muslimanov, ki so začele Hristova :is se tudi braniti ne zna in noče, zato imajo s tem, da ga žalijo in sramotijo, še večje veselje. Kadarkoli odide iz samskega doma, se na oknih pojavljajo obrazi begunskih družin, Muslimanov, in vpijejo za njim: gnoj srbski, tuj in fei! Muslimani pač sovražijo ne le Srbe, tudi Črnogorce in Makedonce, saj so vsi pravoslavni. Ko se Hoje vrača v samski dom, ga čakajo pri vratarju in pred njegovimi očmi pljuvajo pred njim po tleh, ga brcajo v noge. Ne le starejši, tudi begunski otroci, stari tri leta, ob prisotnosti in spodbudi svojtn staršev navdušeno sodelujejo pri tem pljuvanju in kletvicah. Prizori so naravnost neverjetno primitivni in žaljivi... Nacionalna nestrpnost med priseljenimi begunci na Jesenicah je vedno hujša, pravi Hristov. Nihče je ne omenja, čeprav je zelo očitna in zelo vidna. Ni dolgo tega, ko je starejši Musliman, ki že dolgo živi na Jesenicah, v Majolki ned- maloštevilne samskem domu. voumno in glasno napovedal vse pravoslavnim vojno do kraja, ko je sredi gostilne zavpil:"Kolji, tuči i sramoti!" Ta poziv ni bil brez odziva Obilno ga uresničujejo mar sikje, tudi v samskem domu, kjer so se begunci spravili nad Makedonca Hristova. Za zdaj te še vse na ravni primitivnih detvic in brc, pljuvanja in zmerjanja, a Hristov se boji, da so zmožni še kaj drugega. Če se bo tako nadaljevalo, ni izključeno, da se res lahko zgodi še kaj hujšega, v smislu tistega grozljivega poziva sredi gostilne. In žal - čeprav begunci in sami žrtve vojne, če ne bodo odnehali, naj se jim odpove tudi gostoljubje Noben Hoje Hristov in njemu podobni niso začeli vojne na Balkanu, zato je čisti nesmisel, da so on ali kdorkoli na Slovenskem žrtve nacionalne ga in verskega sovraštva in nestrpnosti. To bi jim bilo dobro na tak ali drugačen način tudi v samskem domu dopovedati in vsaj deloma zaščititi take kot je Hristov, ki se sploh ne znajo in nc morejo braniti. D. Sedej VABILO NA SEJEM KOMENDA VABI NA L SPECIALIZIRANI KMETIJSKI SEJEM NA HIPODROMU od 31. marca do 4. aprila 1995 Otvoritev sejma bo v petek ob 10. uri Razstavi j alci: KMETIJSKI CENTER LAH Klanec Komenda, Kmetijsko gozdarska zadruga KOMENDA, Kmetijsko gozdarska zadruga SLOGA KRANJ, Kmetijska mehanizacija ROGELJ TRBOJE, EUROGLOBTRADE Voklo Globočnik, KMEČKI STROJ Škofja Loka, ZUPAN TRADE Ločica Polzela, FAMIS Vransko, AGROTEHNIKA Ljubljana, AGROMETAL Črni Vrh, GORENC izdelava kmetijske mehanizacije SP. Brnik, GABRIEL, d.o.o. Zg. Pirniče, AGROPROGRES Ljubljana, COSMOS Ljubljana, MAWEK, d.o.o, Kranj, MARIN JOŽE ANDREJ Ključavničarstvo Komenda, CREINA Kranj, ŠTEFAN KOB Al, Viž-marje, MOTO ZIP trgovina Jesenice, SI-/A Ljubljana, AGROAVTO Kranj Po sejemskih cenah Vam bodo na voljo: * Traktorji: ZETOR, MASSEY FERGUSON ORIGINAL, JOHN DEERE, STEYR, LAMBORGHINI, UNDNER, SAME, FIAT, FERARI, CARON, TORPEDO, UNl-VERZAL, CARARO, TOMO VINKOVIČ, LANDINl * Program: SIP ŠEMPETER - Nakladalke, trosilniki, rotacijske kosilnice, obračalniki in zgrabljalniki TEHNOSTROJ - Trosilniki in prikolice CREINA - Cisterne za gnojevko KIRCHNER - Cisterne za gnojevko DURANTE - Cisterne za gnojevko MLAZ BOGDANCI - Traktorske prikolice RIKO KOR - Traktorski nakladalniki RN I MARIN, TAJFUN, BORI - Puhalnikl NORDSTEN, ACCORD - Sejalnice za koruzo, peso, korenje in žito BCS MORTL- Kompletni program kosilnic PONTTINGER - Obračalniki, zgrabljalniki in kosilnice DEUTZ-FAHR - Obračalniki, zgrabljalniki in kosilnice DURANTE - Program nakladalnih prikolic 16/17/22 m MACHIO - Vrtavkaste brane Plugi: KNERMELAND, LANDSBERG, VOGEL NOOT, BATUJE Stiskalnice za valjaste bale za silažo: VVELGER, DEUTZ-FAHR, JOHN DEERE in ovijalci bal Mali strojčki za vrtičkarje - semena, gnojila in zaščitna sredstva UGODNI KREDITI! Sejem bo odprt vsak dan od 9. do 19. ure. GOSTINSKA PONUDBA! Vstopnine ni! Razstavni prostor je na 4000 m Organizirano brezplačno parkiranje! Na sejmu je možna menjava STARO ZA NOVO! Informacije med sejmom po telefonu 061/841-472 in mobitelu 0609 611-190 VLJUDNO VABLJENI V KOMENDO! (Organizator sejma: KONJENIŠKI KLUB KOMENDA) KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na odprta retrospektivna razstava Frana Krašovca (1889-1969) z naslovom Od pastorale do gibanja. V galeriji Mestne hiše je na ogled skupinska fotografska razstava sedemnajstih fotografov "1+16" iz Kabineta slovenske fotografije. V Mali galeriji Mestne hiše je odprta razstava grafik Nejča Slaparja, V razstavnih prostorih galerije Šenk v Britofu razstavlja slike akad. slikar Zvest Apollonij. V galeriji Pungert razstavlja slikar Anton Plemelj. JESENICE - V razstavnih prostorih Kosove graščine je na ogled razstava fotografij Slovenske fotografinje se predstavljajo. Na OŠ Prežihovega Voranca je na ogled fotografska azstava mladih slovenskih fotografom z naslovom Dunaj po hinaju. V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava Praznični prti ter razstava ornamentov s kmečkih skrinj avtorice Nade Šalamon. RADOVLJICA- V galeriji Šivčeve hiše je na ogled razstava ob stoletnici Planinskega društva Radovljica. V galeriji Pasaža radovljiške graščine je na ogled razstava barvnih fotografij Ljudje in gore avtorja Janeza Pretnarja. 1+16 Marko Aljančič, "Skodelica kave" (KSF) Kranj - V galeriji Mestne hiše, Mali galeriji in Stebriščni dvorani je še do 9. aprila na ogled razstava, ki jo je Kabinet slovenske fotografije pri Gorenjskem muzeju Kranj pripravil v počastitev osemdesetega življenjskega jubileja fotografa Janeza Marenčiča. Na razstavi, ki bo julija na ogled še v ljubljanski galeriji Ilirija, in je le ena od bodočih podobno zasnovanih projektov, se predstavlja vrsta uveljavljenih fotografskih imen, od katerih jih ima večina že svoje mesto v Kabinetu slovenske fotografije: Marko Aljančič, Dragan Arrigler, Oskar Dolenc, Jaka Gnilšak, Stojan Kcrbler, Janez Korošin, Marjan Kukec, Tone Marčan, Janez Marenčič, Milan Pajk, Milenko Pegan, Tihomir Pinter, Vlastja Simončič, Marjan Smerke, Tone Stojko, Miroslav Zdovc in Joco Žnidaršic. Zveza splošno izobraževalnih knjižnic Slovenije Tovarna obutve PEKO Tržič razpisuje prosti delovni mesti s posebnimi pooblastili in odgovornostmi f. DIREKTORJA TEP OVE -ORODJARNA, VZDRŽEVANJE, ENERGETIKA Pogoji za sprejem: - dipl. inženir strojništva - dipl. inženir elektrotehnike - dipl. organizator dela - štiri leta delovnih izkušenj na odgovornih delih v gospodarstvu - izpit iz VPD - šola za poslovodne kadre - aktivno znanje tujega jezika 2. DIREKTORJA IOS -INFORMACIJSKO ORGANIZACIJSKEGA SEKTORJA Pogoji za sprejem: - dipl. ekonomist - dipl. organizator dela - štiri leta delovnih izkušenj na odgovornih delih v gospodarstvu - šola za poslovodne kadre - strokovni tečaji iz računalništva Kandidati naj oddajo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev v 8 dneh po objavi v časopisu Gorenjski glas na naslov: Tovarna obutve PEKO Tržič, Ste Marie aux Mineš 5, 64290 Tržič. Izbrani kandidat bo sprejet na delo za nedoločen čas za štiriletni mandat. KNJIŽNICAM GRE ZA PREŽIVETJE Tržič - Na redni seji Skupščine Zveze splošno izobraževalnih knjižnic Slovenije so se tako kot v približno istem času lani morali spopasti z najbolj vročimi problemi knjižničarstva: ogroženo mrežo knjižnic, nakupom knjižničnega gradiva, problemi tehnološke opreme in odnosom matične službe NUK do knjižnic Lani so morale slovenske knjižnice skoraj stavkati, da so od ministrstva za kulturo dobile denar za nakup knjižničnega gradiva. Nakazilo denarja, ki ga knjižnice sicer pričakujejo v dvanajstinah, je potem preprečilo protestno zapiranje knjižničnih vrat. Čeprav so se potem že lani dogovorili za ukrepe, da bi se izognili takšnim finančnim zagatam, pa je letos prišlo domala do identičnega položaja; le manjše knjižnice, ki od ministrstva za kulturo dobivajo zneske pod 2 milijona tolarjev za nakup knjig, so denar že dobile. Druge, večje knjižnice pa naj bi ga v kratkem, že prihodnji teden. Vendar pa zamujanje nakazil za nakup knjig, kakor sicer že onemogoča pravočasno in sprotno do-polnjevanje knjižnične ponudbe s knjigami in revijami in povzroča težave uporabnikom, tokrat niti ni najhujši problem. O tem je v pogovoru za Gorenjski glas predsednik Zveze Janez Lah povedal še vrsto drugih težav. Knjižnice se že zadnja leta srečujejo z nemajhnimi problemi: lani je posebej odjeknilo zamujanje deleža za knjižnično gradivo iz republiških sredstev, letos pa knjižnicam grozi še kaj hujšega • ogrožen je njihov obstoj. Zakaj taki problemi? "Nekatere novonastale občine želijo imeti svojo knjižnico, to pa pomeni, naj bi se nekatere enote knjižnic ločile iz osrednje knjižnice in se osamosvojile. Na ta način bi se seveda sedanja mreža 60 osrednjih knjižnic razsula, na kar v pismu županom opozarja Janez Lah tudi NUK. Zdi se, da ni več splošnega posluha za knjižnice, čeprav pa podatki o izposoji, o izjemni rasti obiska in sploh potreb izposojevalcev govorilo prav o nasprotnem. Knjižnice ponekod sicer že beležijo rahel upad izposoje (ne pa obiska), saj že nekaj časa ni dovolj denarja za nakup knjig in se zato tudi čakalna doba za posamezne knjige nenehno povečuje. Uveljavljena je informacijska mreža, hranimo vse vrste gradiva, z računalnikom lahko v enotnem katalogu najdemo knjigo in jo preskrbimo bralcu tudi iz najbolj oddaljenega konca Slovenije. Ob vsem tem pa se pogoji dela nenehno poslabšujejo." Ali to pomeni, da dosežene- §a standarda v knjižnicah ržava ne zmore vzdrževati? "Očitno je tako. Knjižnica je zdaj že postala lokalni informacijski center, kjer je dostop do vseh vrst znanja in informacij neoviran in prost. Ljudje so NEJC SLAPAR DEVET ČRNOBELIH DNI Razstava v Mali galeriji v Kranju Razstava Nejca Slaparja je sestavljena iz dveh delov: barvne slike so to in črnobele slike, ki bi bile lahko tudi nadaljevanje grafične usmeritve. Barvne kompozicije, kakor je poimenoval razstavljene slike, so naslikane v tako imenovani tehniki "air brush", za kar nimamo slovenskega izraza. Vendar sama tehnika slikanja ni pomembna, kajti z vsako tehnično izboljšavo nanašanja barve na podlago - papir ali platno -še ni rečeno, da se pri imitiranju resničnosti izgublja prvotna funkcija slikarskega opisovanja predmetnosti. Z uvedbo abstrakcije se pojavljajo vprašanja, kot so: kaj slika predstavlja in odgovori nanja so bili preveč enoumni. Lahko si odgovoril, da je naslikana čista prisotnost nečesa, da je lahko percepcija, občutljivost duše do tistega, da je naslikano pač tisto, kar vidiš. Slaparjeve barvne kompozicije so prav to in tisto, so dela, ki sodijo v širok abstraktni krog prav zaradi pomanjkanja otipljivega predmetnega sveta, razen ostrih prekiniajočih trikotnikov, ki se pojavljajo na barvnem ozadju. So opredmeteni geometrijski liki, ki enkrat kot ostri meči segajo skoraj čez vse slikovno polje, drugič se pojavljajo posamično kot rakasti razsevki in so v ostrem nasprotju z nežnimi, v barvno tkivo slike vkomponiranimi rahlo naslikanimi krogi ali dimasto zavitimi liki. Vse, kar je za skoraj brutalno razdiralnimi trikotniki, je nežno barvito ozadje skoraj pokrajinskega navdiha, kar poudarja dvojnost slikarjevega značaja, omahujočega z nežnostjo in grobostjo. Drugi del razstave predstavlja Slaparjeve črnobele slike z naslovom Devet črnobelih dni. Ko mi je prvič pokazal odtise, sem pomislil na japonsko umetnost zgibanega papirja origami, a so bile te črnobele slike močnejše tudi od pripombe doktorja, ki jih je videl na moji mizi in omenil, da so takšne kot kakšen pokvarjen EKG. Naslov Devet črnobelih dni me je naenkrat spomnil na grafikone pijanskih dni Venedikta Jerofejcva iz njegove čudovite poeme Moskva-Petuški, ki so prikazovali posamična pijanska stanja od rahlo vzvalovane jezerske gladine do vulkanskih izbruhov. Vse je bilo odvisno od denarja in razpoložljive količine alkohola. Pri slikah Nejca Slaparja me je prav podobnost s temi grafikoni pritegnila, da sem jih skušal razumeti drugače - po likovni plati. Pri prvih treh slikah ne veš, ali požira črnina belino; šele pri naslednjih spoznavaš, da belina razjeda črnino vse do ozkih odtenkov v zadnjih treh slikah. Tudi tu je avtor uporabil trikotnike za razjedanje črnega tkiva.Vendar je začel s prevladujočo črnino in na koncu, je prevladala belina. Moč pa je ostala v črnem poudarku, kajti Črna barva je materialna barva, je groba in deluje samostojno. Znotraj te črnine je Slapar namestil toliko pasti za tiste, ki ločujejo med črno in črno, med bolj temno črno in svetlejšo, skoraj že sivo. V glasbi še molovska lestvica ni tako mračna. • Andrej Pavlovec se na to navadili, zdaj pa se jim bodo te pravice očitno krčile. Ne vem, zakaj je ravno to tako pomembno področje tako zelo izpostavljeno posebno takrat, kadar je treba varčevati. Morda je vzrok tega tudi to, ker kultura še nima zakona, s katerim bi tako kot v drugih družbenih dejavnostih lahko določili osnovni, minimalni program. Standardov iz sedaj veljavnega zakona o knjižničarstvu, kar naj bi bilo tudi osnova za finančna sredstva, pa nihče ne priznava, uporablja se le manj ugodno indeksno razmerje. Letos bodo zaradi takega sistema na primer knjižnice dobile realno 20 odstotkov manj denarja kot lani." Ali je preživetje nekaterih slovenskih knjižnic zares odvisno le od občinskih županov? "Je. 1. aprila namreč preneha veljati dogovor o začasnem financiranju. Poslej naj bi splošno izobraževalno knjižnico financirale vse (novonastale) občine, ki jih knjižnica s svojo dejavnostjo pokriva. Dogovora o tem ni povsod in tudi tudi nekaj sklepov, s katerimi glasno opozarjate javnost, kakšne posledice utegne imeti sprememba mreže knjižnic. Ali bi tudi specialne knjižnice doživele podobne posledice? "Mislim, da se v novonastalih občinah, ki razmišljajo o svoji knjižnici, premajo zavedajo, da knjižnična stroka zaradi pridobivanja in obdelave gradiva zahteva ustrezno centralizacijo in primerno tehnološko opremo. Vse to preprečuje razdrobljenost in neprofesionalno knjižnično dejavnost, kakršno smo že imeli in ki se nam - tega se zelo bojim - ob sesutju sedanje povezanosti knjižnic obeta v naslednjih mesecih. Da se ne bi razvoj zaustavil, knjižničarstvo pa nazadovalo za nekaj desetletij, se obračamo tako na občine kot na najvišje državne organe. Če bo potrebno, bomo to jasno in glasno povedali javnosti na protestnem shodu. Kakšnih drugih možnosti za sedaj ne vidim, vsaj dokler še ni ustanovljena knjižnična zbornica. Ravnatelji splošno izobraževalnih knjižnic so opozorili na probleme računalniškega opremljanja knjižnic. Medtem ko povezava sicer različnih programov ni vprašljiva, zato pa tembolj kvaliteta nekaterih programov. Molj je že program, s katerim imajo v knjižnicah največ težav. Kaže, da bo moralo ministrstvo za kulturo preveriti pogodbe z opremljevalci tega programa. ni načina, ki bi občine v tak dogovor primoral. O spremembi mreže knjižnic pa vedno odloča le NUK, enota za razvoj knjižničarstva. Posledice? Knjižnice, ki ne bodo ob svoje ali po dogovoru še drugih občin dobile vsaj sedanji obseg financiranja, bodo omejile obseg dela, manj bo knjig, odpustiti bodo morale kakšnega knjižničarja, da ne govorim še o drugih posledicah, ki bi jih takšno sesutje knjižničnega sistema povzročilo. Zveza je zaprosila vlado, naj prepreči razpad sedanje knjižnične organiziranosti, vendar se bojim, da odziva ne bo." Na seji skupščine ste sprejeli Specialne in druge knjižnice so seveda v drugačnem položaju, njih financirata ministrstvo za Šolstvo in ministrstvo za znanost in tehnologijo." Bi lahko NUK, enota za razvoj knjižničarstva, preprečila razpad mreže knjižnic? "Mislim, da bi razen prav zdaj poslanega pisma slovenskim županom, naj se osebno zavzamejo, da bodo knjižnice še naprej redno dobivale fi' nančna sredstva, lahko še drugače ukrepali. V občinah, predvsem novonastalih, se premalo zavedajo pomena knjiŽ; ničarstva, to je zdaj največj' problem." • Lea Mencinger loto: Gorazd Šinik CARMINA BURANA Kranj • Gledališče čez cesto Kranj bo v četrtek, 30. marca, ob 20. uri predstavilo prvo pre* miero te sezone - Carmi* no burano avtorja Petra Pavlovca. Predstavo so pripravili režiser, sceno-graf in lektor Iztok Ah-dič, kostumi Hilda Zaletel, koreografija J<>' landa Tičar, oblikovanje luči Matjaž Vidali, izbor glasbe Iztok Alidič. v vlogi Žuže nastopa Du°" ja Jekovec, v vlogi Maže pa Špela Trošt in Bojan Bešter. Predstava bo v Ragtime klubu, Sejmišče 2, repriza pa bo v petek, 31. marca, ob 21. uri v Kulturnem domu v Stražišcu. SLOVENSKI KOZOLEC V TRSTU V začetku preteklega tedna so v Trstu v tržaški knjiga*0' . odprli razstavo Slovenski kozolec z arhitekturnimi maketan in risbami arhitekta Bojana Hrelje. ^^^^ Razstavo, to je že deseta po vrsti, so v Trstu odprh sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev, odprta pa do 4. aprila letos. j,j Razstava o slovenskem ljudskem stavbarstvu sl.°JJfnPot kozolec je nastala pred dvema letoma in sodi v projekt r kulturne dediščine, ki ga razvija podjetje Agens iz Zir°vni Razstava je doslej prepotovala že lep kos Slovenije, obiskala F je tudi nekaj razstavišč v tujini. Vsebinsko jo dopoinj j . slovensko angleška dokumentarna fotomonografija Sloven kozolec s fotografijami Jake Čopa in besedilom etnologa Toneta Cevca. • L. M. GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Skrajni čas je, da oddate svojo davčno napoved Kako si sami izračunamo dohodnino Najkasneje do petka, 31. marca, morate davčni upravi oddati napoved za odmero dohodnine za lansko leto Kranj, 27. marca - Na začetku marca smo vas že spomnili, olajšavo za vzdrževanje bela morate ta mesec davčni upravi oddati svojo napoved za gunca, potrebno pa je potrdi-°dmero dohodnine za leto 1994, najbolj vestni ste to «> Rdečega križa verjetno že storili, mnogi pa čakajo na zadnje dni, ko bo - Za telefonsk pred davčnimi okenci spet gneča. Preostalo je torej le Se Uekaj dni, saj morate davčno napoved oddati najkasneje v Petek. Če ste napoved že oddali in naknadno našli še kakšen račun ali ugotovili, da ste pozabili vpisati otroke, [•nate prav tako čas samo še do petka. Morda pa si želite tudi sami izračunati, koliko dohodnine boste doplačali ali vam je bodo vrnili, pomagajte si pri tem z našimi nasveti. delu pa so po novem 10-odstotni. S tem ne boste imeli večjih težav, saj so - Za telefonski priključek vam izplačevalci pismeno ali priključek za vodovod, poslali vse te podatke (kako kanalizacijo, plinovod, toplo- kmetje izpolnijo napoved in Kako izpolnete davčno napoved, smo v Gorenjskem glasu 3. marca že pisali, aajbolj vestni ste jo že oddali odstotkov lanske povprečne f>lače, kar znaša 124.416 to-arjev. Zato pa je zdaj bistveno manjša olajšava, ki jo vod ali kabelsko televizijo, delno ali v celoti zgrajeno s samoprispevkom. - Plačane članarine političnim strankam in sindikatom. - Nakup delnic Slovenske znanstvene fondacije (prav tako jih morate predložiti davkarjem). Obnova denacionalizira- si izračunajo pa smo pisali pred kratkim). Tako ste dobili svojo davčno osnovo. Naslednji korak je njeno zmanjšanje z olajšavami. Odštejete zakonsko olajšavo, ki je enaka za vse in znaša 124.896 tolarjev ter 3-odstotno olajšavo od vaše osnove za dohodnino, ki ji ••ujUUlj VCbllll SIC JU £C UUUail U\J moujao uiaj»o»a, ivi jw . ^ —----------, . . ---. ,--,.7------ —. J °a zbirnih mestih, katerih lahko uveljavimo s pomočjo nega premoženja, kar lahko pravimo kar olajšava z raču seznam smo objavili. Mnogi računov za upravičene iz- uveljavijo samo lastniki tega ni. Sledi znižanje osnove za Pa čakajo do konca in te dni datke, saj je bila doslej 10- premoženja nHstntna noslei na ie le 3- Nekoliko ta verjetno spet gneča, časa odstotna, poslej pa je le 3 Pa imate še do vključno odstotna. Gre seveda za 3-Petka. Naj vas opozorimo, odstotno olajšavo, ki se nana-da se tedaj izteče tudi čas za ša na vašo osnovo za dohod-{ttorebithe popravke, saj dav- nino in sami si morate torej *arji kasneje napovedi ne 8rnejo popravljati. Če ste torej pozabili vpisati otroke a« ste v kakšnem predalu še aašli kakšen račun za olajšave, je zdaj še čas, čeprav ste aapoved že oddali. Vsekakor se vanjo splača vpisati več olajšav z računi kot premalo, saj boste tako imeli rezervo, °e vam bodo davkarji ob Morebitni kontroli kakšen fcdatek izvrgli. Nekoliko višje so po novem olajšave za otroke in druge vzdrževane družinske člane, o čemer smo podrobne podatke že objavili. Zato naj le pono- 6« znaša letna osnova SIT Znaša davek - nad dO SIT SIT 584.300 17% 564.300 1.128.800 95.931 ♦ 35 % nad 584.300 1.128.600 1 692.900 293.436 ♦ 37 % nad 1.128.600 1.692.900 2.257.200 502.227 ♦ 40 % nad 1.692.900 2.257.200 3.385.800 727.947 + 45 % nad 2.257.200 3.385.800 1235.817 4 50% nad 3.385.800 Lestvica za odmero dohodnine Komu napovedi "i potrebno oddati Ponovno gre tudi zapisati, komu ni potrebno oddati zapovedi, da si ne boste po nepotrebnem povzročali s*rbi. Zakon namreč pozna izračunati, za kolikšen znesek morate zbrati ustrezne račune. Olajšavo lahko uveljavite za naslednje izdatke: - Nakup dolgoročnih vrednostnih papirjev RS, ki imajo več kot 12-mesečni vračilni rok. Olajšavo lahko uveljavite le tako, da te vrednostne vimo, da za enega otroka znaša 10 odstotkov lanske povprečne plače, pri vsakem naslednjem pa je 5 odstotnih točk višja, kar pomeni, da za drugega otroka znaša 15 odstotkov, za tretjega 20 odstokov, za četrtega 25 odstotkov itd. Ni oa več do- -»i. ^d»uH iiauii^v Fw*.ua papine predložite davčni \ £Vizjeme, ki veljajo za upo- ravi UeT ;ih bodo označili - Nakup, gradnjo in vzdrževanje stanovanjske hiše ozir °jence, študente in vse tiste 1 nižjimi dohodki. Napovedi vam ni potrebno °ddati, če ste lani prejemali le Pokojnino in sodite med uPokojence z ničlo, kakor Jernu nekateri šaljivo pravijo. ^PIZ vam je februarja nam-reČ poslal obvestilo o lanski Pokojnini, in če imate v rubriki "akontacija dohodke" ničlo, vam napovedi ni Potrebno oddati. Toda pozor' lani plačane samoprispevke (če so se zanj krajani izrekli na referendumu s skladu z zakonom o samoprispevku). Osnova se vam zniža tudi v [>rimerih, če izpolnjujete do-očene pogoje: - 100-odstotnim invalidom s pravico do tuje nege in Eomoči se zmanjša za lans-o povprečno plačo, ki je znašala 1.135.416 tolarjev, - učencem in študentom se za prejemke prek študentskih servisov osnova zmanjša za 40 odstotkov lanske povprečne plače, kar znaša 454.166 tolarjev, - vsem, ki so kadarkoli lani dopolnili 65 let pa se osnova zmanjša za 8 odstotkov lanske povprečne plače, kar znaša 90.833 tolarjev. Nato odštejete še olajšave za vzdrževane družinske člane oziroma otroke: za enega otroka in vsakega vzdrževanega družinskega člana znaša 113.542 tolarjev, za dva otroka 283.854 tolar pa papirje predložite davčni up- datne, 4-odstotne olajšave za vzdrževanje otrok, ki se šolajo izven kraja bivanja, uvedli v. u«« pa so olajšavo za vzdrževane- oma stanovanja, kar seveda ga izvenzakonskega partner- jev, za tri otroke 510.937 velja tudi za pomožne stano- ja. Novost je tudi, da se med tolarjev, za štiri otroke vanjske prostore, kakršni so lastna sredstva vzdrževanega denimo garaže, drvarnice, družinskega člana ne šteje več sorazmernega dela družinske pokojnine, ki jo prejema, kar je bilo v preteklih let sporna stvar, ki so jo zdaj odpravili. kleti itd. Ce obročno odpla čujete stanovanje ali stanovanjsko posojilo, vpišete seveda znesek, ki ste ga odplačali lani, kar boste lahko dokazali tudi z obračuns-kim listom za plačo Ca . . ~---V —, r7 .--- Iv 1111 ii siu in ^ a u i a v. w , ste imeli poleg pokojnine zrezkom od pokojnine itd. flL .en dru£ dohode,k. Najemniki stanovanj oziroma [katastrski dohodek, avtorski hi§ lahko uveljavijo tudi 40 gjftorar, pogodbeno delo *td), morate napoved oddati ln vanjo seveda vpisati tudi Pokojnino. Studentom, ki so delali Pfek študentskih servisov, Japovedi ni potrebno oddati, Ce njihova osnova za dohod-juno ne presega 51 odstotkov Janske povprečne letne plače, kar znaša 579.062 tolarjev. Napovedi pa ni potrebno °odati tudi vsem tistim, ki so imeli lani zelo nizke dohodke JP sicer, če njihova osnova za ~oru>dnino znaša manj kot 11 °ostotkov lanske povprečne Pla.če, kar znaša 124.896 tolarjev. Oljašave pri olajšavah je letos precej Jrememb, saj bo nar»a olajšava odstotkov letne najemnine, če je ta profitna in 80 odstotkov, če je ta neprofitna. - Nakup likovnih del, leposlovnih knjig, ter plošč umetniških vrednosti. - Prispevki in premije za prostovoljno zdravstveno zavarovanje, dokup pokojninske dobe in nakup zdravil, pomožnih zdravilnih sredstev ter zdravstvenih in ortopedskih pripomočkov. - Nakup strokovne literature. - Plačana šolnina (le zase). - Prostovoljni denarni prispevki in vrednost daril v naravi za humanitarne, izobraževalne, znanstvene, športne, ekološke in religiozne namene (npr. cerkvi) vsem pnz- ter invalidskim organizaci-t višini 11 jam. Možno je uveljaviti tudi 794.791 tolarjev, za pet otrok 1.135.416 tolarjev itd. (natančnejše podatke smo že objavili 3. marca). Tako ste dobili znižano osnovo za dohodnino in preostane vam le še, da' si odmerite dohodnino, kar napravite tako, da v tabeli ugotovite, v kateri davčni razred sodite. Z izjemo prve-bi, ki vam jo bodo poslali ga razreda ima vsak davčni davkarji. Bodo priložili po- razred naprej naveden zne- Izračunajte si dohodnino Nedvomno vas zanima, kakšen bo znesek na odloč ložnico, kar bo pomenilo, da jo morate doplačati ali pa vam bodo nekaj denarja vrnili? Izračun dohodnine je nekoliko bolj zapleten, vendar pa ste tudi temu lahko kos, če si vzamete nekaj časa in natančno sledite postopku, ki vam ga bomo opisali. Najprej morate ugotoviti svojo davčno osnovo, ki jo dobite tako seštejete vse obdavčljive dohodke, ki ste jih vpisali v davčno napoved. Ker so v bruto zneskih, morate odšteti plačane prispevke. Pri nekaterih pa so priznani normirani stroški, ki so pri avtorskih honorarjih 40-odstotni, pri pogodbah od sek dohodnine, dodan pa je določen odstotek na razliko med spodnjo mejo razreda in vašo osnovo za dohodnino. Ko ste si odmerili dohodnine, le še odštejte zneske, ki ste jih med letom že plačali in dobili boste doplačilo ali vračilo. • M. Vblčjak Slovenski ekološki izdelki Kranj. 27. marca - Ob zaključku celjskega sejma EKO 95, kjer se je predstavilo 95 razstavljalcev iz domovine in tujine, so podelili priznanja. Za ekološki izdelek letošnjega leta je bila izbrana nova generacija pralno-sušilnih in hladilno-zamrzovalnih aparatov Gorenja iz Velenja, za ekološko tehnologijo letošnjega leta pa nova tehnologija za kompostiranje organskih ostankov Biokroga iz Ljubljane. Za ekološke dosežke so podelili še deset priznanj, ki so jih prejeli: Liv Postojna za straniščni splakovalnik Laguna, Boštjan Fuerst z Bleda za ekološko sanacijo Blejskega jezera, Limnos Ljubljana za novo genracijo rastlinskih čistilnih naprav, IS Maribor za centrifuge za razolievanje ostružkov, Rudi Belšak s Ptuja za tesnilni vložek za kontrolirani iztok vode, Gorenje Metalplast Ruše za straniščni izplakovalnik Natura, Edison-RE Dobrovo v Goriških brdih za peskalni stroj za peskanje bokov ladij, Kiv Vransko za toplotni vir termoreaktorja, Rudi Kronov-šek iz Braslovč za tehnološko opremo za ponovno uporabo rabljenih hladiv, Sava Kranj in Ekodata Domžale za ozračevalno blazino Eko Sava. • M.V. INFORMACIJE OBMOČNE GOSPODARSKE ZBORNICE KRANJ 1. POSLOVNO SREČANJE SLOVENSKIH IN MADŽARSKIH POSLOVNEŽEV V MURSKI SOBOTI 20. 4. 1995 Območna zbornica za Pomurje organizira v sodelovanju s Trgovinsko in industrijsko zbornico iz Gvora poslovno srečanje s poslovno borzo, ki bo v Murski Soboti, 20.4.1995 ob 10. uri. Županija Gyor - Moson - Sopron je ena od gospodarsko najbolj razvitih na Madžarskem, leži v severozahodnem delu Madžarske in meji na Avstrijo in Slovaško. Z madžarske strani bodo na poslovnem srečanju zastopane vse gospodarske panoge. Kotizacija za udeležbo znaša 3.000 SIT; prijavnico pa lahko dobite tudi na Območni gospodarski zbornici Kranj. 2. OBISK GOSPODARSKE DELEGACIJE IZ BADEN -VVUERTTEMBERGA Na obisku v Sloveniji bo od 9. do 11. maja 1995 gospodarska delegacija iz Baden: VVuerttemberga (14 podjetnikov), ki jo bod vodil minister za gospodarstvo ter pokrajine g. dr. Dieter Spoen. Organizator razgovorov med podjetji je na nemški strani Baden VVuerttembergischer Handvverkstag (obrtna zbornica), pri nas pa Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtna zbornica Slovenije in Obrtna zbornica Maribor. Kontaktna oseba je ga. Senka Andrijanič, samostojna svetovalka GZ Slovenije Služba za EOT; telefon 061/12 50 122, fax 061/219-536. SESJAK, d.o.o. HOTELSKA IN KUHINJSKA OPREMA HAFNERJEVO NASELJE 17 64220 ŠKOFJA LOKA Generalni zastopnik za Slovenijo: Rosenthal, Seltmann, Tomas, Sambonet, Was, Dick objavlja prosto delovno mesto SAMOSTOJNEGA KOMERCIALISTA Pogoji: - najmanj srednja izobrazba ekonomske ali komercialne smeri - poznavanje tematike, gostinska oprema in drobni inventar - najmanj tri leta delovnih izkušenj pri komercialnih delih - obvladovanje nemškega ali angleškega jezika - vozniški izpit in avtomobil - komunikativnost, dinamičnost, samostojnost in zanesljivost - organizacijske sposobnosti - ustrezen odnos do dela s strankami - starost od 25 do 35 let Ponujamo vam: - delo v dinamičnem mladem kolektivu - izpopolnjevanje v tujini - stimulativno plačo Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom pošljite v 15 dneh na naslov: Sesjak, d.o.o., Hafnerjevo naselje 17, 64220 škofja Loka SL0VENUEP0K0JN,NSK° IN INVALI0SK0 ZAVAR0VANJE datum izpisa P°Wf tek obračuna pokojninskih in invalidskih prejemkov izplačanih v obdobju od 1 1 do 31 12. leta emšo: ^Um.iVJ'iouJ šifra občine bivanja J >■?>■* priimek in ime:-- ČI^pravičenca:__> > u11 O*/ 1_______naslov:__--------- i; ><• oznaka Prejemek pokojnine in nadomestila, izplačana pri ZPIZ-u Znesek t ' "J t 'J Akontacija dohodnine v RS Prispevki za soc. varnost in posebni prispevki ^jo zakonu Obračunana neplačana akontacija dohodnine Plačani samoprispevek ---1.---._|__ ■---■—- UPokojencem, ki imajo na obvestilu ničlo v koloni "akontacija dohodnine", napovedi ni potrebno oddajati, če seveda niso imeli drugih dohodkov. KRANJ Podjetje za trženje in proizvodnjo obutve, p.o. Savska loka 21, 64000 KRANJ Ponovno odpiramo prodajalno industrijskih ostankov (usnje, tekstil in druge čevljarske potrebščine) v prostorih tovarne. Trgovina bo odprta od ponedeljka, 30. marca, vsak četrtek od 14. do 16.30 ure. OBIŠČITE NAS! POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK »j..**** obprevzemu AVTOHISA KAD1VEC POPUST - NOVA ZALOGA _ ' vozila darilo " , ■ ■ m ^JT ■ H Pl I PRI SERVISNIH PIPANOVA 46, SENCUR LANTRA 23.990 DEM U ■ EJ I storitvah o*4/4i-573,41-426 HYUFiDOI ACCENT 17.500 DEM ■ ■ ■ Ml ■ wKMW ■m m 10% POPUSTA POOBLAŠČENI SERVISER KOMBI 25.600 DEM STARO ZA NOVO IN PRODAJALEC #4 NA ŠTIRIH KOLESIH Vozili smo Ford Escort letnik 1995 Po skoraj štirih letih so pri Fordu prenovili svoj prvenec v spodnjem srednjem avtomobilskem razredu. Z zadnjimi popravki ford escort vstopa v jesen svojega avtomobilskega življenja. Avtomobilski krojači so se dovolj očitno lotili escortove zunanjosti, posebej sprednjega dela, kjer so na novo oblikovali sprednji in zadnji odbijač, motorni pokrov, masko hladilnika, žarometa z integriranimi smernimi utripalkami, bočni ogledali, bočne letve in kljuke za odpiranje vrat. Paketi opreme ostajajo nespremenjeni, vendar so po novem vsi escorti že serijsko opremljeni tudi z varnostno zračno vrečo pred voznikovim sedežem. Najbolj žlahten paket z oznako ghia ima poleg običajnih sprememb na zunanjosti, dodatno še kromirano obrobo maske hladilnika ohišja vzvratnih ogledal v barvi vozila, v usnje oblečen volanski obroč s štirimi prečkami, površinsko obdelavo instru- Od petka v Kranju Nov prodajno servisni center za vozila Opel Podjetje Avtotehna VIS iz Ljubljane, največji uradni prodajalec vozi Opel je v sodelovanju z Avtoservisom Leon Pintar mlajši, v petek v Kranju odprla nov prodajno servisni center za vozila Opel. To je za vse kupce in dosedanje lastnike Oplov pomembna pridobitev, saj gre za prvi tovrstni Oplov center na Gorenjskem, s čimer bo zagotovljena boljša ponudba vozi in kvalitetna servisna služba. V novem centru v Kranju bo poleg razstavljenih vozil zagotovljena redna zaloga vseh Oplovih modelov, za kupce pa bodo poskrbeli tudi s testnimi vozili, kar je sicer v navadi tudi v drugih Oplovih centrih. Za prodajo bodo skrbeli ustrezno usposobljeni prodajalci, kupci bodo imeli možnost nakupa po sistemu staro za novo, za nova vozila pa nudijo nakup na leasing in kredit. Na Koroški cesti v Kranju je ob prodajnem centru tudi obnovljen servis za avtomobile Opel z dolgoletno tradicijo. Mehaniki so šolani tudi v Avtotehni VIS v Ljubljani in v Oplovih izobraževalnih centrih v Avstriji in Nemčiji. Servis je opremljen z vso najsodobnejšo servisno elektronsko opremo in je sposoben odpraviti napake tudi pri vseh najnovejših modelih. Pri Avtotehni VIS in Avtomehaniki Pintar načrtujejo, da bodo letos na Gorenjskem prodali okoli 120 novih Oplovih avtomobilov. mentne plošče in novo analogno uro z ghia logotipom. Pn spremembah v notranjosti je vsekakor potrebno omeniti povsem na novo zasnovano voznikovo okolje, ki močno spominja na tistem v mondeu, lepše in bolj kvalitetne pa so tudi notranje obloge. Pri ponudbi karoserijskih različic in motorni paleti ni bistvenih sprememb. Escortu ostajajo tri ali petvratna kombilimuzinska oblika, klasična limuzinska s štirimi vrati, petvratni kombi in kabriolet. Motorjev je osem, začenši z 1,3-litrskim štiri valj nikom (44 KW/60 KM), ki mu sledijo še 1,4-litrski motor (55 KW/75 KM), ter 1,6 (60 KVV/90 KM), 1,8 (77 KW/105 KM) in 2,0-litrski (108 KVV/150 KM) agregati iz generacije ZETEC s po štirimi ventili na valj, medtem ko vrhunec predstavlja 2,0-litrski motor s turbinski polnilnikom in močjo 162 KVV/220 KM. Poleg bencinskih sta v ponudbi tudi dva dizelska motorja oba z 1,8 litra gibne prostornine in močjo 44 KW/60 KM in 66 KVV/90 KM pri močnejšem s turbinskim polnilnikom. Vsi bencinski motorji so opremljeni z elektronskim vbrizgom goriva, 1,4- in 1,6-litrski pa tudi že ustrezata evropskim eko- MEŠETAR Cene sadja in povrtnin Na telefonskem avtomatskem odzivniku 98-23 se poleg kmetijskih nasvetov, ki jih pripravljajo v Kmetijskem zavodu Ljubljana, neprekinjeno vrtijo tudi cene sadja in vrtnin, ki veljajo pri prodaji na debelo. Poglejmo, kakšne cene so veljale 23. marca! loškim normativom, ki bodo veljali od leta 1996. Modeli, ki jih poganjata 1,6- ali 1,8-litrski motor generacije ZETEC imajo po novem izboljšano tritočkovno vpteje motorja s hidravličnim zadnjim blažilcem in novo vpetje izpušnega sistema, kar znatno pripomore k manjšemu hrupu, tako kot tudi izboljšana zvočna izolacija. K vsemu je potrebno prišteti še izboljšave pri vzmetenju in krmiljenju, zato je sveže prenovljeni escort lažje vodljiv in bolj stabilen, z novo zasnovo menjalnikov in tako imenovanim daljinskim pretikanjem pa je okrov prestavne ročice akustično popolnoma izoliran od prestavnega mehanizma, ki v celoti izolira motorne tresljaje. Ford escort je tako doživel še svojo zadnjo prenovo. Naslenjič se bodo Fordovi inženirji lotili zasnove novega avtomobila v tem razredu. • M.G. * jabolka 75-110 * letošnji krompir 110 - 130 * solata endivija 80 - 120 * špinača 120-160 * korenje 60 - 90 * kitajsko zelje 160 - 200 * kumare 220 - 260 * kislo zelje 70 - 90 * rdeča pesa 50 - 80 * hruške 100 - 160 * lanski krompir 50-60 ♦mehka solata 185 - 300 * radič * peteršilj * jagode * čebula * česen * hren 200 - 260 130 - 200 600-750 100 - 130 170 - 200 330 Cene nakladalnih prikolic Če se odločate za nakup nakladne prikolice, uporabne za nakladanje sveže, polsuhe in suhe krme, še pred dokončno odločitvijo poglejte tudi v katalog Traktorski priključki, ki so ga pred kratkim izdali pri Kmečkem glasu. V njem je veliko tehničnih podatkov o prikolicah, seznam proizvajalcev in zastopnikov pri nas, navedene pa so tudi informativne cene, preračunane v DEM po ceni 81 tolarjev za marko. Prikolica Claas 300 T (18 m3) stane 21.970 mark, Deutz Fahr K 7.27 (18 m3) 26.450 mark, Pottinger Junior II (14,25 m3) 17.785 mark, Pottinger Boss I-T (16,2 m3) 22.485 mark, SIP Pionir 17 (11,2 m3) 8.078 mark, SIP Pionir 20 (13 m3) 8.393 mark, SIP Master 19/9 (13 m3) 9.638 mark, Steyr Hamster 422 (15 m3) 19.245 mark, Durante DAA 22 8.555 mark - in tako dalje. Pa še tole: katalog o traktorskih priključkih stane veliko, veliko manj - le 900 tolarjev. Naročniki Kmečkega glasa pa so ga že tako in tako prejeli brezplačno. »MERKUR SALON VOZIL CIMOS CITROEN Gregorčičeva 8 , KRANJ tel: 064 211-380 NOVE NIŽJE CENE vozil Citroen. 0 ZELO UGODNI kreditni pogoji! / mnrlnnrArlni coiom ir»T-/-\rrv"»/-ifilsc\ in r\icnrničbo rtnrom/i SEJEM INFORMATIKA 7. mednarodni sejem informatike in pisarniške opreme 27. - 30. 3. 1995 od 9.30. do 18.00. ure LJUBLJANSKI SEJEM STE ZE KUPILI NOVEGA FORDA? AVTOHISA KAPOSI, LJUBLJANA d.o.o. trgovina Kranj, Jezerska c. 121, t tel. 064/241-358, fax 064/241-367 * 3gO Kaposi Torek, 28. marca 1995 VREME Danes dopoldne na) bi nočno sneženje ponehalo. Jutri bo po napovedi vremenoslovcev pretežno oblačno, ponekod, bo dopoldne tudi rahlo snežilo. Tudi za četrtek nam vremenoslovci napovedujo nestanovitno vreme. LUNINE SPREMEMBE Ker je v četrtek zadnji krajec nastopil ob 21.10. bo do naslednje lunine spremembe (mlaj bo nastopil v petek ob 4.09.) po Herschlovem vremenskem ključu dež in sneg ob jugu ali zahodniku. ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE Prejšnjikrat smo tule objavili staro fotografijo iz predvojnega Časopisa Novice v slikah, ki je prikazovala stari most Čez Savo pri ,lacnu oz. tako imenovani črnuški most. V tej podobi, namreč železen ln z visoko ograjo, je bil zgrajen v I. 1909/10, fotografija pa je bila P°sneta I. 1927, ko ga je velika povodenj nekoliko spodjedla in je bil Potreben popravila Danes je ta most seveda precej drugačen, saj je tudi današnji promet precej gostejši in še ta je v glavnem speljan po obvoznici. Prav veliko vaših odgovorov sicer nismo prejeli, vendar smo vseeno žrebali in dobili pet naslednjih dopisnic, ki nosijo tele naslove: L Bogdan Valjavec, Trstenik 18, Golnik; 2. Lidija Uranič, Trstenik 15, šolnik; 3. Helena Juvan, Hafnerjevo naselje 99, Škofja Loka; 4. Marija Vrhovnik, Drulovka 10, Kranj; 5. Franc Uranič, Trstenik 15, Golnik, ^astitamo! .Tudi tokrat objavljamo fotografijo iz nekdanjega Ilustriranega ^'ovenča, na kateri je prikazana vas na bolj zahodnem koncu gorenjske in ima danes tudi drugačno ime. Katera vas je to in katere *° njene značilnosti, pa morate seveda ugotoviti vi in nam odgovore Poslati do petka, 31. marca, na naš naslov Gorenjski glas, Zoisova 1, ^000 Kranj. Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali pet takih, ki bodo Prejeli nagrade v vrednosti po 1.000 tolarjev. Franci Petek - skakalec in študent geografije Vse skupaj se je začelo v sredo na braco vanj u Fakultete za družbene vede. Rahlo utrujen sem slišal, kako je prijatelj Simon rekel "Lej Frenka!" Pogledam, in res. Stal je malo stran od mene ter klepetal s prijatelji. Ker sem rabil snov za članek, sem stopil do njega in ga poprosil za intervju. Kratek seveda, za Panoramo. "A Zdcjle?" Ne! Bil sem pač preveč utrujen. Zmenila sva se za petek popoldan. Po brucovanju sem šel spat, se zbudil kot večina udeležencev za čas (petkovega) kosila in poklical Frenka. "Bi lahko prišel v Planico na državno prvenstvo?" me je vprašal. Jasno. Intervju je le intervju. Posebej še s Frenkom. Srečala sva se, že drugič zapored, na brucovanju. Kako to? "Sem študent, študiram geografijo na Filozofski fakulteti in posebej po tekmah rad Kridem spet med normalne ,udi, v dobro družbo in bru-covanje je za to idealna priložnost." Naj nadaljujem z zate verjetno tipičnim vprašanjem, kako bi ocenil letošnjo sezono? "Moram reči, da sem imel že boljše sezone. Res je, da sezona ni bila odlična, je pa bila po vseh poškodbah, ki sem jih dobil v zadnjih letih dobra. Prav zaradi poškodb precej časa nisem treniral, to pa je precej zrahljalo občutke, ki so za ta šport nujni. Kakor koli že, mislim, da smo letos zgradili osnovo za boljše nastope v prihodnjem letu. V medijih je bilo pogosto slišati komentarje, da smo razočarali publiko, vendar naj rečem, da smo ob vsakem neuspehu prav tako, če ne še bolj žalostni kot naši navijači." Kaj sicer delaš v prostem času, takrat ko ne treniraš in skačeš? "Kot sem že rekel, grem po treningih in tekmah rad med tiste normalne ljudi, prijatelje kolege. Družba prijateljev mi resnično veliko pomeni. Prav ob koncu tekmovalne sezone se še posebej veselim turne smuke, zagotovo bom kdaj zajadral z jadralnim padalom, predvsem pa se bom posvetil študiju." Imaš mogoče že kakšne načrte za prihodnje leto? Ostajaš še naprej v skakalnem športu? "Ja, naslednjo sezono še zagotovo. Kljub manj uspešni letošnji sezoni v primerjavi s prejšnjimi bom nadaljeval s skakanjem. Mislim, da bo prihodnja sezona boljša, saj so se občutki počasi začeli ponovno vračati. Moj največji načrt za prihodnost pa je zagotovo dokončanje študija, saj v športu ne bom ostal celo življenje. • U. Špehar V Sloveniji smo mojstri in Mojstrice raznoraznih preplahov. Preplah številka ena: Malo nazaj je bil tisti sivolasi in postarani Aksenti-jevič z Golnika - zaradi njegovega prihoda naj bi se treslo pol Slovenije: eni od gnusa, da se jugosvojat sploh vlači po driavi, eni pa očitno °d strahu, da bi na njih račun *aj povedal. Pa je bil strah v°tel, okoli njega pa nič ni bilo: i grabil Krznar j i so obupani, kako ne bi bili! Kaj pa so oni krivi? Mar oni gojijo in morijo? Za povrh vsega je taka gonja v Sloveniji zelo prozorna, naj bo še tako živaloljubna, kajti na sončni strani Alp ni baje niti enega, ki bi gojil Hvali v te namene. In ker ne moreš kot ljubitelj Hvali protestno obkrožiti in napasti kakšne pridobitne in profitne farme ali najo še z mesarji. Mesnice je treba okupirati z gesli: morilci prašičkov, krave, teličkov in junčkov, kokošk in petelin-čkovf Da ne govorim o lekarnah in lepotnih salonih: tam je mai, izdelanih iz placent, na tone! Ta moda, da se spraviš na posledico in ne na vzrok, meni zgleda tako kot da bi se zdajle, ko nas je usekal nov •'. ust ni odprl, travo je . in poklapano odšel. Kopja na simbolni ravni, češ ali take sovrainike še spuščati noter pod Alpe ali ne, so pa še vedno prekriiana. Človekoljubi pravijo: če mu očitate protislovensko drio zato, ker le glasoval proti slovenski osamosvojitvi, pozaprite še tistih net procentov sloven- pt skih državljanov, ki so bili na plebiscitu tudi proti. Tisti Pa, ki zadeve jemljejo drugače Pa: kaj pa se to pravi, da bomo zdaj kar takole meni nič tebi nič gostili protislovenske elemente! Preplah številka dve: Po Sloveniji in predvsem P° Ljubljani se širi fronta Kznih in živčnih Hvalolju-°°v, ki krznarjem kracajo po vratih gesla: morilec Hvali, lzgini! Gre seveda za to, kar Počenja Brigitte Bardot le Qelo iivljenje. Oster boj proti tistim, ki gojijo Hvali za krzno, ki potem visi z ramen dam, ki so rade fine in lepe. Ki imajo olala petiČnega moza ali ljubimca, da ji lahko privošči živalski britof na ramah! Tema tedna Vihar v kozarcu vode Poslancem bodo zaradi špricanja s sej odtegnili lahko tudi 20 do 30 jurjev od plače. Za smejati Saj se pri njihovih plačah to sploh nič ne pozna, zato mirne duše lahko še kar naprej sekajo plave... laboratorija v lastni ti deželi, se spraviš kar nad - krznarje! Po tej logiki se bodo kmalu začeli znašati še nad mesarji. Kajti živaloljubstvo naj ne pozna meja, če hoče biti res humano. Če ni v državi niti enega mafijca, ki bi gojil nutrije in se zato spravljajo kar nad krznarje, naj obraču- poletni čas in zaspancem porušil celotni bioritem, spravili nad - urarje! Saj je treba uro hočeš nočeš premakniti naprej - prekleta bodi ura in urar! Preplah številka tri: Tu gre pa za življenje in smrt! Namreč: ne mine dan, da ne bi kdo gladovno stav- kal. In je v človekoljubnem narodu takojci preplah, če kdo razglasi, da kani iz protesta umreti. Meni so ostali v najlepšem spominu tisti umetniki v Cankarjevem domu, ki so gladovno stavkali, med gladovnim umiranjem pa so jih videli v veleblagovnici v Celovcu, kako so z vrečkami korakali iz špecerij. Od tedaj dalje me gladovno štrajkajoči, čeprav s poštenimi nameni, da bodo tako umrli, ne zanimajo več. In mi gredo prav na živce, ko jih po medijih tako glorifici-rajo: naj glorificirajo še tisoče in tisoče primerkov, ki so na robu preživetja in nimajo kaj v usta dati! Moda gladovnih štrajkov bo čisto ugonobila kakšnega Džirlota, ki prodaja čaje za hujšanje. Saj si je bolj nobel izmisliti kakšen protest in usekati javno gladovno kuro. Če zaradi nič drugega pa zaradi lastne motivacije: Če te bo takole gledal ves svet, si pač ne boš upal kar tako hitro odnehati in pojesti besedo, da boš shujšal. Preplahcev je bilo sicer še več. Med drugim je vetrček pihnil tudi med poslance, saj jim bodo zaradi špricanja sej odtegnili od plač. Za smejat! Kaj se pa pri njihovih plačah sploh pozna, če jim odtegnejo 20 ali 30 jurjev kazni? Nič! Zato še kar naprej lahko kar manjkajo! Folk naj pa misli, kakšna strašna kazen in kakšen vihar je zdaj med poslanci. Še vetrčka v resnici ni! In čeprav bi bil vihar, bi bil vihar v kozarcu vode! • D. Sedej "Zlati mikrofon" Radia Žiri Lestvico pripravlja Boštjan Rupar še zadnjič v tem mesecu vam objavljamo predloge naše marčevske lestvice za "Zlati mikrofon". Veliko vaših glasovnic je prispelo in ansambli so zelo izenačeni. Morda jim bo prav vaš glas prinesel zmago, zato le brž vzemite svinčnik in glasujte za skladbo, ki vam je najbolj všeč in s katero se bo ansambel konec leta predstavil na zaključni prireditvi. Predlogi tega meseca pa so: 1. KRIŠKA GORA-Blejski trio 2. STRUNE LJUBEZNI - Primorski fantje 3. KADAR GREM SAM NA POT - Gašperji 4. LJUBEZEN VSE ODPUSTI - Ansambel Roberta Zupana 5. SPOMINSKA KNJIGA - Lojze Slak Glasovnice na dopisnicah pošljite na naš naslov: RADIO ŽIRI, Trg Svobode 2, 64226 Žiri Glasovnica "Zlati mikrofon" Radia Žiri Glasujem za skladbo: Moj predlog: Moj naslov: VEČNO MLADI' Pripravlja in vodi Stojan Lavtar Na RADIU KRANJ vsako četrto soboto v mesecu od 19.30 do 24. ure 1. Rivers Of Babvlon (Bonev M) 2. Hey Jude (Beatles) 3. Take A Chance On Me (Abba) 4.1 Just Called To Say I Love You (Stevie VVonder) 5. Do Thev Know It's Christmas? (Band Aid) 6. Uke A Virgin (Madonna) 7. Are Y6u Lonesome Tonight? (Elvis Preslev) 8. It's Now Or Never (Elvis Preslev) 9. Apache (Shadows) 10.1'm Sorrv (Brenda Lee) NAGRADE: 1. Večerja za dve osebi v Vili Bella: Erika Sušnik, Svetinova 19, 64270 Jesenice; 2. Mesni izdelki v vrednosti 3.000 SIT, darilo Mesarstva Arvaj: Ivo Trebar, Benedikova 40, 64000 Kranj; 3. Majica Radia Kranj: Marija Martinjak, Cešnjevek 2, 64207 Cerklje Kupon pošljite do torka, 18. aprila, na naslov: Radio Kranj, Slovenski trg 1, 64000 Kranj, s pripisom VEČNO MLADI. Naša naslednja oddaja bo na programu spet v soboto, 22. aprila. KUPON - VEČNA LESTVICA Glasujem za skladbo št.: Moj naslov: m* Trziski hit vsak ponedeljek ob 17.25 1. NOCOJ BILA BI S TEBOJ - Strmina 2. STAY ANOTHER DAY- East 17 3. RETURN TO INNOCENCE - Enigma 4. OLD POP IN AN OAK - Rednex Živiol Vaših dopisnic, ki prispejo na naš naslov Radio Tržič, Balos 4, 64290 Tržič, je vedno več, in tega smo zelo veseli. Hvala za predloge in dobra mnenja, pa še se oglasite! Kupon izpolnite z vašimi predlogi in ga pošljite na gornji naslov najkasneje do sobote, 1. aprila 1995, ali pa ga oddajte v nabiralnik Radia Tržič, na Balosu 4. Vse dopisnice pridejo v poštev za žrebanje nagrade pokrovitelja oddaje. Pozdravi Vesna in Dušan KUPON TRŽIŠKI HIT Predlagam naslednjo tujo melodijo: Izvajalec: Predlagam naslednjo domačo melodijo: Izvajalec: Moj naslov: Kolovrat domačih viž Vsako nedeljo ob 14.30 na valovih Radia Tržič. Pokrovitelj nedeljske oddaje, 26. 3.1995 je bila trgovina in servisno podjetje LISJAK, d.o.o., Kranj, Gregorčičeva 8, telefon 211-333. In še nagradno vprašanje: naštejte vsaj tri (3) artikle, ki jih lahko dobite v trgovskem centru Lisjak Kranj. KUPON Odgovor: Ime in priimek: Odgovore pošljite do petka, 31. marca 1995, na naslov: Radio Tržič, Balos 4, s pripisom "Za kolovrat domačih". Čaka lepa nagrada. LISJAK it Poskusimo še mi Porovi zvitki 4 debeli pori, 8 rezin šunke, 1 ilica margarine, 1 1/2 llice moke, muškatov orešek, 2 llici smetane, 50 g ementalca, sol. Poru odrežemo zeleni del in koreninice, ga temeljito operemo in prerežemo na dva dela. Por položimo v kozico z dobrima dvema kozarcema vode, solimo in pristavimo. Kuhamo 10 minut v odkriti posodi. Odcejen por zavijemo v šun-kine rezine, vodo od kuhanja pa prihranimo. V kozici razpustimo 1 žlico margarine, dodamo moko, mešamo in hitro zalijemo z vodo, v kateri smo kuhali por. Mešamo, da se ne naredijo Domači zdravnik Mlada mala kopriva grudice. Omaka naj 5 minut rahlo vre. Odišavimo jo z mušk-atovim oreškom, primešamo nariban ementalec ter semtano. Por Pravijo, da marsikateri pljučni bolnik ne bi shiral, če bi se ob pravem času obrnil na prezir-ano koprivo in si pri njej poiskal pomoči. Marsikakšne-mu otroku bi bezgavke na vratu izginile in njegova sivkasta bleda ličeca bi postala spet svetlo rožnata, če bi le starši vedeli, kako čudežne sokove vsebuje kopriva. "Ni nobene zeli, ki bi bila koprivi enakovredna pri slabokrvnosti, rahitisu, skrofulozi in pri boleznih dihal ter predvsem bezgavk," pravi dr. Alfred Vogel. Kopriva ima veliko kalcija, fosfora, železa in še drugih pomembnih rudnin. Posebno pomembno pa je, da jo prištevamo med redke rastline z veliko vitamina D. Ta vitamin je pomemben predvsem za nastajanje kosti in asimilacijo kalcija iz hrane. To je znano in prav zato deluje presna kopriva (kot sok ali zgnetena v kašo) tako naglo in zanesljivo pri rahitisu. Res je treba veliko truda, da gre človek sleherni dan iskat koprive, jih zmelje v ročnem stroju za mletje in iz njih iztisne sok. Vendar je trud bogato poplačan, če s tem lahko nekomu vrnemo zdravje, pravi dr. Vogel. Mlade koprive lahko tudi na drobno nasekljamo in kot jušno položimo v pomaščen pekač, ga prelijemo z omako in postavimo za 20 minut v pečico, ki smo jo razgreli na 220 stopinj C. Por v solati 600 g pora, 4 ilice olja, sol, poper, tesen, kis, zelen peteršilj. Dobro opran por mehko skuhamo v slanem kropu ali na sopari. Kuhanega odcedimo in z vsemi dodatki pripravimo solato. Na koncu potresemo s sesekljanim peteršiljem. Por z bučnim oljem 500 g mladega pora, 2 llici bučnega olja, ščep kumine, sol, kis ali limonin sok. Očiščen in opran por zreže-mo na tanke rezance. Potresemo ga s kumino in zabelimo. Izvrstno se poda k mesu. zelenjavo dodajamo juhi. Sok ni dobrega okusa, zato ga je najbolje jemati z drugim sočiv-jem, s krompirjem ali v ovseni juhi. Kot zdravilo je potrebna za odraslega le velika žlica soka na dan. Otrokom dajemo 1/2 do 1 zvrhano čajno žličko, malemu otroku pa 5 do 10 kapljic soka v različnih odmerkih v kašah in podobnem. Kdor hoče izrabiti le del zdravilnega delovanja, bi pa rad užival posladek, naj duši mlade koprive z nekaj čebule in olja in dobil bo špinači podobno jed, ki nam odlično tekne pri krompirjevem pireju ali pečenki in je še nadvse zdrava. Poiščimo si takoj pravšnjih krajev, kjer si bomo vedno lahko preskrbeli mladih kopriv, kajti če posmukamo vedno mlade poganjke, bomo imeli kaj obirati tudi več mesecev. Kaj pravi o hujšanju dr. Vogel Vitka linija Če si izgubil vitko linijo, ne začni z uničevalno shujševalno kuro. Ne zaulij dnevno le 5 do 6 limon, ker si lahko s tem uničiš jetra. Ustrezna shujševalna dieta je mnogo pametnejša. Izogni se ulivanju škrobnih hranil. Če misliš, da ne moreš brez mesa, se zadovolji z malimi količinami teletine. Izbiraj predvsem solate, 3 do 5 različnih vrst za vsak obrok; niso odveč tudi dušena sočivja: por, kopre, cikorija, zelena, navadni kačnjak in pesa. Zjutraj in zvečer lahko ješ tudi sadje. Uvesti je dobro dneve, ko ulivaš le razne sokove, na primer korenčkov sok. Jeseni piješ sok, pripravljen iz grozdja. Pri shujševalni dieti moraš nenehno bedeti nad svojim zdravjem. Pri lenah priporočajo sedeče kopeli v vodi z morsko soljo in dodatkom zelišč, ki spešijo krvni obtok. Tudi za kuho rabi morsko sol. Elementi morske soli spodbujajo telesno presnovo in zaradi njih boš ob marsikakšen gram telesne tele. Hkratno ulivanje morskih alg zagotovi zanesljiv uspeh. Ta mesec na vrtu Od konca marca sejemo na prosto vse vrste kapusnic. Sejemo na dobro pripravljeno setveno gredico; to razdelimo glede na zahtevano količino sadik na več delov. Pregosta setev je zelo škodljiva in povprečno smemo sejati na m2 le po 3 g semena kapusnic. Setev pokrijemo z 1 cm debelim slojem presejanega komposta, previdno zalijemo ter pokrijemo s smrekovimi vejami. Vej-nata odeja zadržuje vlago v tleh in vrabci zlahka ne morejo do semena. Takoj ko sejančki pokukajo iz zemlje, moramo setve v zaprtih gredah zračiti, če le ni premrzlo. Predvsem vsako jutro odstranimo deske in slamovke ter jih zvečer spet zložimo nazaj, čeprav ni nevarnosti mrazov. Svetloba in zrak sta najpomembnejša pri vzgoji sadik v zaprti gredi. Nasprotno pa moramo biti z zalivanjem bolj previdni. Zalivamo le takrat, ko je zgornja plast izsušena, tedaj pa temeljito. Zalivamo samo v sončnem vremenu, tako da se rastline do noči še osušijo. Posebno vlažne sadike solate in kapusnic so pogosto žrtev glivičnih bolezni. Zasipnice, v katerih še hranimo zelenjavo, ob koncu marca odpremo in zelenjavo shranimo v kleti. Večino zelenjave je treba zdaj porabiti; kmalu bo n? prostem vse več zelenjave, zato stare zaloge iz zasipnice izgubljajo vrednost. Poleg tega bomo potrebovali prostor, kjer bomo imeli zasipnice. Zemljo, kjer so bile zasipnice, še globoko obdelamo, da se zemlja še pravočasno prezrači in uleže. Pri jagodah moramo v marcu odstraniti vse suhe in poškodovane liste. Vse posušene, por-umenele in poškodovane jagodne liste porežemo z ostrim nožem, ne da bi poškodo-vali razrastišče rastline. Porezane liste zberemo in uničimo, ker so na njih pogosto povzročitelji bolezni. Med vrstami jagod zrahljamo zemljo in pripravimo talno zastirko. Paziti pa moramo, da ne poškodujemo korenin. Dosedanjo zastirko podkopljemo in jo nadomestimo z novo. Najprimernejša je šota, katere damo za 5 cm na debelo. Zemlja se tako počasneje izsušuje in tudi plodovi so med dozorevanjem ves čas lepo na suhem. Za pomladno saditev so primerne le jagode z veliko koreninsko grudo, kajti le od takih lahko pričakujemo plodove že prvo leto. Pred sajenjem moramo jagodne sadike temeljito zaliti, da koreninske grude ne razpadajo. Jagodne sadike vzgajamo v zemlji s primesjo šote, ki pospešuje razvoj korenin in tako presajene rastline skoraj nemoteno rastejo naprej. Ker jagode pri pomladni saditvi še ne pokrijejo popolnoma grede, lahko medvrstni prostor izkoristimo za zgodnjo zelenjavo, predvsem redkvico in korenček. Por, ki je prezimil na prostem, moramo čimprej porabiti. Največkrat začnejo na prostem prezimljene rastline pora že marca močno odganjati. Novi poganjek se bo razvil v cvetno steblo, s tem pa je por vedno manj vreden za kuhinjo. Če ga imamo več, ga porežemo, očistimo, zrežemo na kolobarČke in za krajši čas shranimo v zamrzovalno skrinjo. Kar zmrznjenega potem uporabimo v zelenjavni juhi, v porovi juhi s krompirjem in podobno. POMLAD NA VASEM OBRAZU S tem kuponom vas v drogeriji naličijo brezplačno! SREDA, 29. MARCA TVS 1 10.20 Otroški program 10.45 Čarovniki, mediji, jasnovidci..., angleška dokumentarna oddaja 11.40 Iz življenja za življenje 12.05 Na štirih kolesih, dokumentarna nadaljevanka 12.30 Slovenski magazin 13.00 Poročila 14.50 Opus, ponovitev 15.55 Doktor Finlav, škotska nadaljevanka 16.45 Podarim - dobim, ponovitev 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program 18.00 RPL - studio Luvvigana 18.45 Pari, TV igrica 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.05 Forum 20.20 Film tedna: Propad ameriškega cesarstva, kanadski film 22.00 TV dnevnik 3, Vreme 22.16 Šport 22.30 Žarišče 22.45 Sova; Eno leto v Provansi, angleška nanizanka; Wycliffe, angleška nanizanka TVS 2 13.00 Euronevvs 14.50 Zgodbe iz školjke 15.20 Vincent in Theo, koprodukciiska nadaljevanka 16.15 Videospon 17.00 Sova, ponovitev 18.35 Arhiv zemlje, ameriška poljudnoznanstvena serija 19.10 Podarim - dobim 19.15 V vrtincu 20.05 športna sreda 22.00 Omizje 0.00 TV jutri HTV 1 7.45 TV koledar 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.30 Malčki 12.00 Poročila 12.05 Emparatriz, nadaljevanka 12.50 Neptunova hči, ameriški film 14.30 Walt Whit-man 14.55 Hrvaški likovni ustvarjalci 15.30 O nastanku 16.05 Ljubezenske zgodbe 16.30 Poročila 16.40 Učimo se o Hrvaški 17.10 Pozor, steklo 17.45 Hrvaška danes 18.00 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 TV Dnevnik 20.10 Iz strankarskega življenja 20.55 VVindsorski, angleška nadaljevanka 21.45 Znanstveni forum 22.30 Slika na sliko 23.10 Trilček, resna glasba 0.00 Poročila HTV 2 14.55 TV koledar 15.05 Glavni osumljenec III. angleška nadaljevanka 15.55 Žametna šapa, angleška dokumentarna serija 16.25 Košarka: NBA 17.55 Nogomet 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Cheers, humoristična nanizanka 20.40 Glavni osumljenec III, angleška nadaljevanka 21.30 Oskarji KANALA 10.00 Spot tedna 10.15 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 11.05 Fresno, ponovitev 12.00 A shop 12.10 Spot tedna 12.20 CMT 16.00Spot tedna 16.05 A shop 16.15 Male živali 16.35 Upravljanje 17.05 Karma, ponovitev 18.00 Album show 18.45 A shop 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe 20.00 Beverlv Hills 90210, ameriška nanizanka 20.50 Poročila 20.55 Unpato 22.00 Dance session, oddaja o plesu 22.30 Epikurejske zgodbe 22.45 Album Show 23.30 Spot tedna 23.35 A shop 23.45 CMT AVSTRIJA 1 6.05 Naš hrupni dom 6.30 Otroški program, ponovitev9.00 Umor, je napisala, ponovitev 9.40 Knight rider 10.30 Vesoljska ladja Enterprise 13.00 Otroški program 15.35 Vesoljska ladja Enterprise 16.25 Knight rider 17.10 Strašno prijazna družina 17.35 Naš hrupni dom 18.05 šport 20.15 Usoda nadomestne matere, ameriški film 21.50 Mesto zločina 23.20 Čas v sliki 23.30 Kje si bil, očka?, ameriški film 1.00 Strašno prijazna družina 1.25 Vsak dan s Schiejokom, ponovitev 2.25 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev 4.25 Zlomljena puščica, ameriški vestem AVSTRIJA 2 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 10.05 Dobrodošli v Avstriji 11.55 Vreme 12.10 Ozri se po deželi, ponovitev 13.00 čas v sliki 13.10 Skrivno življenje rastlin, 2. del 14.00 Slika Avstrije 14.25 Moč strasti 15.10 Umorj, je napisala 16.00 Vsak dan s Shiejokom, talkshow 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 20.00 Pogledi od strani 20.15 Izgubljena leta 21.00 Vsakdanja zgodba 22.00 čas v sliki 22.30 Gunter L. 23.10 Hacker Attack 0.00 Teenage news 0.25 Save the Vinyl 0.45 Montv Pvthon's flving Circus, humoristična serija 1.10 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 DANES V MESTNEM SVETU OBČINE KRANJ - poročilo s 3. seje mestnega sveta občine Kranj 19.35 OBJEKTIV GORENJSKE 4 (ponovitev informativne oddaje) 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 POT DO USPEHA: ANKA SENČAR 20.45 OBČINSKA REVIJA PEVSKIH ZBOROV KRANJ '95 - 3. del 21.15 EPP blok - 3 21.20 NAŠI LJUBLJENČKI: ŽIVALI V SLUŽBI DRŽAVE 22.00 STREL 14, oddaja za mlade in mlade po srcu, gost: Ognjerezi (v živo) 23.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 18.15 Utrip občine Železniki 19.00 Glasbeni gostje - skupaj s Čuki v studiu 20.00 Moda in mi - T: Prezelj 20.40 Aktualno 20.50 Brez komentarja M MTV 7.00 Video strani - panorama 8.30 M MTV SHOP, televizijska prodaja 9.30 Video strani - panorama 12.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 13.30 Video strnai -panorama 16.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 17.15 ŽIVA SCENA, ponovitev 19.00 KUHAJMO SKUPAJ, kulinarična oddaja, ponovitev 19.25 Risanke 19.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 20.00 MED PRIJATELJI, oddaja o narodnozabavni alasbi 21.00 DEDIŠČINA SONČNIH BOGOV, 1. del: Pisar Nakhr, dokumentarni film iz popotovanj po Egiptu 21.40 BLACK FIST, ameriška kriminalka; igrajo: Richard Lavvson, Philip Michael Thomas, Dabnev Cole-man; režija: Timothv Gulfas, Richard Kaye; Pri mafiji izučeni cesnti bojevnik se osamosvoji. Poklicna morilca dobita naročilo za njegov umor, prej pa mu ubijeta še ženo in otroka. Zato pripavi lasten načrt za maščevanje morilcema. 23.10 MMTV SHOP, televizijska prodaja 23.30 Video strani 1.00 Deutsche Welle TV MEDVODE 00.00 - 20.15 Videostrani 20.15 -20.20 Reklamni blok 20.20 - 21.40 JURIŠAMO S FAJTONARICO, narodnozabavna glasbena oddaja: - novice iz domačih logov, -lestvice, - videospoti, - gosti v živo: ansambel Katarina 21.40 -21.45 Reklamni blok 21.45 - 24.00 Videostrani LOKA TV Videostrani (non stop) TV ŠIŠKA 15.00 Prenos 6. seje ljubljanskega mestnega sveta (sklic nadaljevanja prekinjene 6. seje) - v celoti 20.00 Telemarket 20.10 Veni vidi -kultura 21.00 Video boom 40 -slovenska glasbena lestvica 21.50 Telemarket 22.00 Napoved sporeda RKRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema: Ekologija - 3. oddaja 10.40 Informacija -zaposlovanje 12.30 Osmrtnice -zahvale 13.00 Pesem tedna 13.20 Skozi zadnja vrata v zgodovino 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.20 Kozmetični nasveti 17.00 Lestvica discoteke Gauloisses blondes 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program -Parnas R TRŽIČ Oddajamo na UKV frekvencah 95 MHz z oddajnika Kovor ter 88,9 Mhz z oddajnika Grad, v stereo tehniki, in iz oddajnika Kovor na srednjem valu 1584 KHz. Ob 16.10 lahko prisluhnete obvestilom, ob 16.30 informacijam. Ob 17.00 sledi beseda o novostih s knjižnega trga, nato o filmu, pa tudi na zanimivosti iz sveta glasbe nismo pozabili. R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.00 Nasvet iz zdravnikove torbe 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 16.45 Sindikalne minute 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Minute za narod-nozabavno glasbo 8.30 Kuhajte z nami 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Kulturni paberki 12.00 Škofjeloških 6 13.30 Morda še niste slišali 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 ZakajČkovi starši 17.00 Glasbeno popoldne: zabav, glasb, lestvica 5 + 5 18.15 Ponovitev BBC tečaja angleščine 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Tanja Fajon 5.15 Novice 6.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.3» Vreme 8.00 Dopoldne z MajdJ Juvan 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 KOT danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 - glasbe^ oddaja 13.15 Novice 14.05 PW radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldan^ vodeni program z Edito ŽugeU Trček 15.15 RGL komentiraj obvešča 16.10 Spoznajmo* 16.25 Nagradna uganka ITgJ Naj-naj pesem tedna 17.15 N vice 18.00 Glasovanje za pese' tedna 18.15 RGL na rajžo ROYAL in HIT 19.15 Novice IJg Vreme 20.00 Pole position Radosti življenja 24.00 New fft glasba - Uroš Novak 2.00 Sate'" Odkar znani brati« berem KINO CENTER amer. akcij, thrill. HITRE TARČE ob 16., 18.J",Siji STORZIČ amer. akcij thrill. ŠUND ob 17. in 20. uri ZELt^e amer. hum. sat. KRATKE ZGODBE ob 20. uri, prem. amer. ar* FRANKENSTEIN ob 17.45 uri TIGER BOHINJSKA BISTRI4' amer. akcij, film ROJENA MORILCA ob 20. rui 5163 OD RATEČ DO RODIN Priloga Gorenjskega glasa o občinah Kranjska Gora in Jesenice (12). Slovenske železnice - železniška postaja Jesenice Če je šef v redu, je tudi postaja snažna in prijazna Varnostnik na šoli? Sramota! ajn? jeseniškl železniški post- % ki je druga največja slovens-*a obmejna železniška postaja -Pred vojno v Sloveniji je bila po Prometu celo poleg Subotice naJmočnejša po potniškem prostu - je ob koncu leta 1991 paradi vojne v Sloveniji promet ?rastično upadel. Do leta 1991 )e bila prav jeseniška železniška Postaja ena najpomembnejših v J'oveniji, pomembno železniš-*° križišče na relaciji Jesenice -gobova in preko jeseniške Jiezniške postaje so vozili stevilni tovorniški in prometni vlafc iz Grčije v Nemčijo in Vratno. v letu 1992 so se prometni °*ovi spremenili in najpomembnejši je bil pretok tovora na jeseniški železniški postaji iz »meri Koper Madžarska in J?.lr»o Koper - Avstrija - Nem-Leta 1992 je potekalo SKozijeseniško železniško post-'3° 60 odstotkov tovornega Prometa. vni? 'ezultati nismo nezado-Že,KM pravi šef jeseniške i« rS'Ške postaje Janez Med-ia' Že v letu 1992 in 1993 se I«?11 Je tranzit povečal in do 2» 1994 porasel od 28 do 30 .Ostotkov. Letos trend naraS- JJUa ni tako visok, vendar pa caK Se Pri Slovenskih železni- *n odločili, da naši cilji niso v jecanju prometa, ampak v v*btetnih storitvah, ki jih no potrebuje novo fasado. Na Jesenicah pa so že začeli obnavljati železničarsko bival-nico, ki jo bodo popolnoma obnovili: tako menzo, zdravstveni železničarski dom, pralnico in tri stanovanja. S tem želijo tudi jeseniški železničarji prispevati k lepemu izgledu Jesenic, saj se je v središču mesta že polepšalo kar nekaj stavb in zdaj je bila med redkimi zanemarjenimi prav njihova bivalnica. Prehrambeni obrat v tej stavbi pa so že dali v najem zasebniku, kot so vsestransko zainteresirani, da bi tudi na sami železničarski postaji na Jesenicah čimveč prostorov dali v najem. Tudi zato, da bi bila na postaji, kjer je dnevno veliko ljudi, večja ponudba, postaja pa bi postala bolj privlačna. Mimogrede: jeseniški železničarji so tudi predlagali, da bi se glavna cesta skozi Jesenice iz Titove ceste preimenovala v Železničarsko Janez Medja trajanja rož v njih izjemno kratek. Rože namreč čakajoči in neodgovorni posamezni potniki zelo radi pri priči uničijo. Te izkušnje so porazne in so železničarje pripeljale do sklepa, da je bolje, da ^večanju prometa, ampak kv»litetnih storitvah, ki J— fofamo ponuditi uporabni-*°n>. In upam si trditi, da je Veznica v zadnjih dveh letih le Popravila svoj ugled, sama P* »i zeli, da bi z modernizacijo »»tudi kvaliteto storitev stopila v '"'og evropskega železniškega gospodarstva. Zato je pri Slovenskih železnicah nujno, da se .Ip'ej posodobijo in moder bobraJi! 111 da Poskrbijo za »no 3a 0 SVoJe delavce. Meni-žel^r? n°vi znak Slovenskih ga, De J 2e Pomeni nekaj nove- po obliki, ampak tudi ^oini: zaposleni pri Slovens-lQn železnicah se vedno bolj lavedajo, da so zaposleni zar-potnikov." Vajene **lezniške postaje Na Slovenskih železnicah ^rajno skrbijo za vzdrževanje snv°lih železniških postaj in Postopoma želijo vse stavbe modernizirati. Dediščina vsaj ja Gorenjskem ni ravno spod-?u.dl»a, sa je Še nekaj železniška posU^ Y\ so zanemarjene, nefunkcionalne in nujno pogone obnove. Za zgled in Je lahko, pravijo želczm-rarJ», blejska železniška postaja J1 nJej podobne na bohinjski Pr°gi ali drugje, ki so res pitnega videza, in ki jo "OCudujejo predvsem tuji pot-n"?\W se večinoma vozijo P°jeti z muzejskim vlakom. Gorenjski železničarji se pribijajo, da bodo obnovili meJ drugim železniško postajo * Lescah, ki je kar precej pometna pa železniško postno Slovenski Javornik, ki nuj- ali Kolodvorsko cesto. O taki njihovi pobudi, kije razmisleka vredna, smo slišali šele v pogovoru z njimi, čeprav so sami pobudo že posredovali na občino. Na Jesenicah se stalno govori le o preimenovanju Titove v Gosposvetsko cesto, nobeden pa ne omeni železni-čarske pobude o preimenovanju v Kolodvorsko cesto. Klošarji so huda nadloga Jože Medja pravi, da je obnova postajališč in njihova urejenost domala povsem odvisna od šefa postaje: če je dober gospodar, bo potnik na postaji to tudi takoj opazil. A urejenost in prijetnost vendarle ni odvisna le od šefov, ampak tudi od potnikov. Železničarji so v zadnjem času zgroženi, koliko škode napravijo nekateri potniki na postajah. Niso redki primeri, ko se na postaje ponoči zatečejo nočni razgrajaški popotniki, se pretepajo, uničujejo inventar tako, kot je bilo nedavno tega na železniški postaji v Žirovnici, ko so čakalnico povsem razdejali. Da ne govorimo o tem, da so se železničarji na nekaterih postajah že naveličali postavljati cvetlične lončke, saj je rok ni nobenih korit, kot da bi bila polna cigaretnih ogorkov in ovenelih rož. Naslednja nevšečnost so -klošarji! Klošarjev ni veliko le na ljubljanski železniški postaji, ampak v zadnjih letih se pojavljajo tudi na Jesenicah. Solidarnost avstrijskih kolegov Jeseniška železniška postaja je bila v času vojne za Slovenijo edini slovenski mejni prehod, ki ga zaradi pogumnih in do konca vztrajnih jeseniških železničarjev jugoslovanska vojska ni zasedla. Na to so jeseniški železničarji še danes ponosni, čeprav jih ne omenja nobena tovrstna literatuta, ki se v zadnjem času pojavlja na Slovenskem in opisuje medvojni čas v Sloveniji. V desetdnevni vojni pa se je pri neomajnih železničarjih na Jesenicah dogajalo marsikaj. Zanimivo je, da so avstrijski železničarji, ki skrbijo za promet na mejni jeseniški železniški postaji, takoj po začetku vojne nemudoma zapustili Slovenijo, vendar so kolegom na jeseniški postaji tudi zelo pomagali. Kadarkoli so se slovenski kolegi pripeljali na prvo postajo na oni strani Karavank, so jih avstrijski železničarji sprejeli zelo skrbno in naklonjeno. Vsakega slovenskega železničarja, ki je bil med vojno na vlaku, ki je prispel na koroško stran, niso prej spustili nazaj v Slovenijo, dokler ni jedel v bližnji restavraciji! Vojna v Sloveniji jim je pač šla do srca, slovenski kolegi so se jim smilili, zato so jih vedno pogostili. Vlaki so nemoteno vozili skozi predor in tudi predsednik Kučan se je odpeljal na pogovore z Genscherjem z vlakom skozi jeseniško železniško postajo. Kako je tedaj, v največji konspiraciji, potekalo organiziranje vlaka za predsednika Milana Kučana, in kako so z vlaki pošiljali skozi predor zaupne dokumente za predsednika Kučana, bi bilo kdaj resnično vredno popisati. Ne nazadnje tudi z epizodo pogumnega slovenskega vojaka, ki je danes na najvišjem mestu gorenjske uprave za notranje zadeve. Njegova predanost in pogum, ko je imel za jopičem dokumente, ki jih je moral z lokomotivo pripeljati skozi predor do Milana Kučana, sta vredna popisa. Čeprav med vojno na železniški postaji vedno in do kraja neomajen in pogumen, je prišel tudi v položaj, ki je terjal živce: v predoru se je zaradi nerodne kretnje lokomotiva nepričakovano in zlovešče ustavila. Na koncu je bila kuverta, izročena Milanu Kučanu, od znoja kar malo mokra... Ves potniški promet je nerentabilen Med modernizacije, ki jih železničarji načrtujejo v prihodnjih letih in do leta 2000, na Gorenjskem sodi tudi drugi tir proge Jesenice - Ljubljana. Vsi dokumenti so že pripravljeni, zemljiške zadeve urejene in železničarji to obnovo načrtujejo po letu 2000. Na Blejski Dobravi pa bodo nedvomno zelo zadovoljni, saj se bo še letos uredil podvoz na cesti do Blejske Dobrave, skozi katerega danes večja vozila sploh ne morejo. Obnova nekdanjih železniških smeri, kot je proga od Jesenic do Rateč, je očitno za železničarje bolj nostalgija nekaterih zanesenjakov. Razumljivo, kajti ves potniških promet Slovenskih železnic je danes nerentabilen. Vozni park je star in dotrajan in porabi več energije kot sodobni prevoz. Kar za štirikrat je dražji kot prevoz z diesel ali elektromotorji. Želo nerodno je, da so železniške postaje izven gorenjskih mestnih središč. Če bi bile postaje v središčih, bi se nedvomno več ljudi odločalo za vlake. Še posebej nekadilci, kajti že leto dni se na slovenskih vlakih ne kadi! Nikjer - tudi na hodniku in na stranišču ne! Na Jesenicah je vedno več nasilja, pred katerim vsi mižijo in se sprenevedajo... Občinski svet so izvolili občani, zato imajo kot volivci -če smo v demokraciji - vso pravico, da občinski svet obravnava in rešuje tiste probleme, ki občane najbolj žulijo. Ne v neki daljnji prihodnosti, ampak tukaj in zdaj in zato bi bilo zelo zaželeno, da občinski svet na Jesenicah - če želi biti življenjski - uvrsti na dnevni red tudi naslednje pobude občanov, ki smo jih zbrali v kratki anketi Ferdinand Piber z Javornika: "Jeseničani se vedno bolj sprašujejo, zakaj se na Jesenicah nič ne ukrene za to, da bi zmanjšali nezaposlenost. Poglejte: toliko je bilo rečeno o polnilnici vode Julijani in o novih delovnih mestih, zdaj pa je vse padlo v vodo. Kaj je z Julijano? Zakaj projekta nihče ne uresničuje? Kaj bo na ogromnih opuščenih površinah Železarne? Zakaj ni nobenih resnih in konkretnih pobud, zakaj se na tem, da bi izkoristili proste površine za kakšne dejavnosti in zaposlili ljudi, nič ne ukrene?" Janez Kristan z Jesenic: "Zame I je neizmerna sramota, da mora ^ občina, ki ni ravno velika, imeti na šoli na Plavžu - varnostnika! A to je posledica nekega drugega problema, ki ga nihče noče na glas povedati, še manj, da bi ga poskušal rešiti: ob tako mešani nasico-nalni strukturi, ki je postala hudo problematična tudi zato, ker je vsak dobil državljanstvo za nekaj sto tolarjev, je vedno več nasilja in kriminala. Ravno prejšnji teden so Neslovenci tako pretepli nekega domačina, da v kritičnem stanju leži na Kliničnem centru! Sramota!" Franci Fon z Jesenic: "Kdaj bodo na Jesenicah do konca razrili ceste? Razrili, ja! Cesta skozi Jesenice, od Partizana do bolnišnice je pravi kriminal, posledica gradnje obvoznice mimo Jesenic. Ministrstvo za promet obljublja in obljublja, cesta pa še bolj propada. Jeseničani zahtevamo, da se obnovi od Most do bolnice, vsa trasa in to nemudoma!" Marija Pogačar z Jesenic: "Zame Jesenice niso čiste. Samo poglejte, koliko odpadkov se valja ob cestah, ob kontejnerjih in po zelenicah. Na Jesenicah nobeden ne povzdigne glasu, če avtomobili vozijo in parkirajo kar po tistih redkih zelenicah, ki jih še imamo. Žzpana na to pisno opozarjam, pa mi še odgovori ne." • D. S. POSLOVALNICA BLED TRGOVSKO TURISTIČNI CENTER, TEL: 76 414 DELOVNI ČAS OD 9. DO 16. URE SOBOTA ZAPRTO PRED DOKONČNO ODLOČITVIJO 0 NAKUPU POHIŠTVA PRIDITE TUDI K NAM SALON POHIŠTVA A E)K 44 A IA Krani< predosue 34 *m»<« \ /UfliM (KULTURNI DOM), TEL: 241-031 PRIČAKUJEMO VAS Z VELIKO IZBIRO IN KONKURENČNIMI CENAMI! Odprto od 12. do 19. ure; sobota od 9. do 13. ure ^..^"■•-■".-^ .................:.r,.,,r----,.„.....?„.„.r.j^j; Kaj bo s hotelom v Mojstrani? Nojemniška pogodba za prevzem hotela v Mojstrani je bila sklenjena protizakonito, saj je hotel v denacionalizacijskem postopk. Naravno zdravilišče Triglav sredi Mojstrane ze zdavnaj ni več naravno zdravilišče, še primerna gostilna ne...-Foto: J. Pelko Mojstrana - Naravno zdravilišče Triglav v MojstTani je že kar nekaj let najbolj neugledna in sramote vredna stavba v turistični Mojstrani. Naravno zdravilišče že dolgo dolgo ni več naravno zdravilišče. Ostala je le polomljena svetlobna tabia na pročelju stavbe, ki spominja na dni, ko so tu letovali nekdanji borci m vojaški oficirji iz vse Jugoslavije, nato je bil tu nekaj časa kar udoben hotel z restavracijo, a stavba je počasi, a zanesljivo začela propadati. Vsi načrti, da bi mojstranški hotel vendarle obnovili, so padli v vodo: želele so ga prevzeti različne hotelske in turistične organizacije, a so si vedno premislile. Ob izbruhu vojne v Bosni so vanj naselili tudi begunce. Nato so ga dali v najem, podjetje je šlo v stečaj, prešel je spet v neke naiemniške roke in vedno bolj je šlo navzdol. Tako zelo navzdol, da je danes, na pragu poletne sezone - zaprt. Stavba hotela je v denacionalizacijskem postopku, saj je bil pred vojno last treh lastnikov. Občina je v preteklosti vendarle dala nek kredit za napeljavo centralne kurjave in ker ga hotel zaradi slabega prometa nikakor ni mogel vrniti, je občina tožila. Kratkoročni kredit še do danes ni vrnjen in najbrž tudi nikoli ne bo, saj je vse razpadlo in ni več nikogar, s komer bi se pogovarjali. Terjatve, stare nad Šestdeset dni, pa je tako ali tako treba odpisati... Ker je hotel v denacionalizacijskem postopku, je bila tudi zadnja najemna pogodba sklenjena protizakonito.. Kaj bo storila nova občina Kranjska Gora? Najbrž bo treba najprej rešiti denacionalizacijski postopek, nato pa vendarle kaj ukreniti. Vsa prizadevanja, da bi v Mojstrani zaživel turizem, so zaman, če ne bo v Mojstrani vsaj ene spodobne restavracije, in če se ne bo za silo uredil in adaptiral edini hotel, ki ga kraj ima. Vse pa je seveda odvisno od pogajanj in pogodb z nekdanjimi lastniki.. • D. S. Kam denar iz turistične takse? Se šest mesecev bo občina Kranjska Gora namenjala turistično takso Turističnemu društvu, čeprav se zbira na žiro računu občine Kranjska Gora. Na minuli seji občinskega sveta Kranjske Gore so se odločili, da turistična taksa, ki se je zbrala na žiro računu občine Kranjska Gora, še naslednjih šest mesecev predstavlja prihodek Turističnega društva. Znesek turistične takse za januar znaša približno 6 milijonov tolarjev in jih bo Turistično društvo Kranjska Gora porabilo v skladu s programom dela. Obveznosti, ki jih ima Turistično društvo za januar, in ki sodijo v program dela, ki so ga sprejeli na rednem občnem zboru, so v najvišjim postavkah po približno milijon tolarjev za pogodbo z župnijskim uradom in za plačilo SKI avtobusa za januar in februar 1995. Za nastope na sejmu v okviru skupnosti Julijske Alpe Turistično društvo namenja 657 tisoč tolarjev, za ponatis prospekta 117 tisoč tolarjev, >za oglase v tujem in domačem tisku za zimsko sezono 540 tisoč tolarjev, za plačilo materiala za mostove 161 tisoč tolarjev, za novoletno okrasitev 540 tisoč tolarjev, za prispevke Muzeju Jesenice za Liznjekovo hišo 108 tisoč tolarjev, za plačilo kredita za snežni teptalec 260 tisoč tolarjev in za izplačila osebnih dohodkov 940 tisoč tolarjev. Kako do dobre pitne vode Kranjskogorska občina dobila ponudbo za dve novi vrtini pitne vode ob Jureževem grabnu. Zgorenjsavska dolina, predvsem pa Gozd Martuljek in Kranjska Gora, se oskrbujeta večinoma iz zajetja v Jureževem grabnu nad Srednjim vrhom. Zajetje je staro vsaj štirideset let in ima dovolj vode, vprašljiva je le njena bakteriološka kvaliteta, ki je večkrat sporna. Pri jeseniškem Vodovodu so si vedno prizadevali, da bi poskrbeli za primerno pitno vodo v dolini, zdaj pa je v interesu tudi nove občina Kranjska Gora, da bi v Zgornjesavski dolini voda ne bi bila več oporečna. Občina je dobila od Podjetja za geološko svetovanje in raziskave GEOKO iz Ljubljane ponudbo s programom za zagotovitev novih količin ustrezne pitne vode na območju Zgornjesavske doline. Po njihovem mnenju sta možni dve varianti: izdelava poševne vrtine v globini do sto metrov ob obstoječem zajetju in izdelava nove vrtine, globoke do 70 metrov v dolini na širšem območju Gozda, kjer po znanih podatkih obstaja vodonosnik. Po prvi varianti naj bi vrtina z vsemi spremljajočimi deli veljala 4 milijone in 600 tisoč tolarjev, po drugi pa 3 milijone in 200 tisoč tolarjev. Neda Kovačič, svetnica občinskega sveta Kranjska Gora "Vsak se ne more na vse spoznati" Dobro organiziran in promocijsko strokovno usmer kranjskogorski občini velika priložnost. V 16-članskem kranjskogorskem občinskem svetu sta dve ženski: Helga Lapajne in Neda Kovačič. Tokrat smo se pogovarjali z diplomirano ekonomistko Nedo Kovačič, ki je zaposlena kot vodja prodaje v hotelu Špik v Gozd Martuljku. Zakaj ste se odločili za kandidaturo v občinski svet nove občine Kranjska Gora? "Pred volitvami so me člani Združene liste vprašali, ali bi hotela na njihovo kandidatno listo. Nisem članica Združene liste, a sem privolila. Kandidate so izbirali po teritorialnem in strokovnem principu in ker sama že kar nekaj časa delam v turizmu v Zgornjesavski dolini, turistične probleme dobro poznam. Za kandidaturo sem se odločila tudi zato, ker sem pri svojem delu spoznala veliko ljudi, in ker si res želim, da bi turizem v novi občini Kranjska Gora, ki ima idealne naravne danosti, res že enkrat zaživel. Po mojem mnenju prejšnja, jeseniška občina, ki se je ukvarjala predvsem z drugimi problemi, za turizem v Zgornjesavski dolini ni imela ravno dovolj posluha. Političnih ambicij ne zdaj in ne nikoli prej nisem imela nobenih, saj sem bolj praktična ženska in me politika ne zanima." Neda Kovačič Ste bili kaj presenečeni, ko so vas volivci izvolili s tako visokim številom glasov? "Bila sem presenečena že prej: da me sploh kdo prosi in da so me potem postavili na Ervo mesto na strankarski andidatni listi. Ko so mi to povedali, še vedela nisem, kaj prvo mesto na listi pomeni. Volilni rezultat pa me je kasneje seveda prijetno presenetil. In takoj sem vedela, da je po tem moralnem priznanju moja dolžnost in obveznost, da delam v svetu po svojih najboljših sposobnostih in močeh." Obnova francoskega znamenja Znamenje in spomenik Napoleonovim vojakom Že pred časom so na Križevcu obnovili križ v spomin na pokopane jrancoske vojake, zdaj pa nameravajo tudi na Koroški Beli obnoviti Jrancosko znamenje sredi vasi Krajevna skupnost Javornik - Koroška Bela namerava obnoviti staro in zanimivo francosko znamenje na Koroški Beli. O tem so že obvestili Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju in predložili predračun, iz katerega je razvidno, da bi za obnovo starega francoskega znamenja potrebovali okoli 92 tisoč tolarjev. Staro francosko znamenje sredi Koroške Bele stoji že dolgo, a vaščani zanesljivo prav natančno ne vedo, čemu in zakaj in kdaj je bilo postavljeno ter kaj predstavlja in na kaj spominja. Krajevna skupnost se je zato odločila, da povpraša vse tiste, ki bi o znamenju vedeli kaj več. Tako se da izvedeti, da je bila v letih 1812 in 1813 v Štefančevi hiši, ki je stala v neposredni bližini znamenja, vojaška bolnišnica - sanitetna postaja. Umrle iz bolnišnice naj bi pokopavali ob zidu za hišo, bili naj bi trije do pet grobov. V spomin nanje so zgradili znamenje. Med'take ali podobne spomenike naj bi sodil tudi knž s Križanim na Križevcu, ki so ga že obnovili. Znamenja s Križanim segajo v davno leto 1813, na Križevcu, kjer stoji, pa naj bi bilo pokopališče Napoleonovih vojakov. Napoleonovi vojaki so čez Medji dol in na Kočno odhajali v napad na koroško Bistrico. Toda istega leta jeseni so Francozi med Trzinom in Črnučami doživeli hud poraz s številnimi padlimi in ranjenimi in mnogi so se razbežali v gore in lesove. In ker so se umikali, upravičeno domnevajo, da tudi preko Medjega dola in Podkorena, ve ljudsko izročilo povedati, da so marsikje pokopani francoski vojaki. Zato najbrž tudi Francosko znamenje sredi Koroške Bele bodo obnovili...- Foto: J. Pelko ni naključje, da je na Mežakli območje, ki ga še danes imenujejo "francoske jame". Župnijski urad Koroška Bela je prispeval izpisek iz župnijske kronike o francoskem znamenju. Takole piše: "Na križišču pred nekdanjo gostilno Dežman, kjer se cesta odcepi na Koroško Belo, je staro znamenje sedaj brez verskih simbolov, razen križa na vrhu. Je zidano, visoko štiri do pet metrov in ima razne vdolbine. Stari ljudje vedo povedati, da so bile v teh vdolbinah nekdaj slike na pločevini; farna zavetnika In-genuin in Albuin, sv. Ana, sv. Barbara in Mojzes. V odprtini na vrhu naj bi bili majhni kipci: sv. Anton Padovanski, sv. Alojzij, Mati božja in Bog Oče. Ljudje celo vedo, da naj bi bil to spomenik padlim Francozom iz leta 1812." • D. Sedej Zakaj se po vašem mnenju tako malo žensk odloči za politiko? "Ženske so danes zelo obremenjene in še vedno velja, da se mora ženska v službi veliko bolj potruditi kot moški. Če sama ne bi imela doma pomoči moža in obeh mam, bi moja udeležba v politiki družini, predvsem otrokom, samo škodovala. Več ali manj si vedno zaposlen in preveč odsoten. Ženske to dobro vedo in zato v politiko nočejo. Delo doma in izven doma zahteva izjemno močan motiv in terja ogromno energije." Kakšni so prvi vtisi o delu kranjskogorskih svetnikov? "Odlični. Res odlični. Sodelovanje med nami je zelo dobro, obravnavamo pomembne teme in se ob morebitnih dilemah tudi strpno pogovorimo. Občinski svet se med drugim drži načela, da se vsi ne moremo na vse spoznati, in da naj bo pri posameznih stvareh odločilna beseda tiste- ga, ki o zadevi največ ve in se nanjo spozna." In kaj bi vi osebno želeli, da se najprej uredi v občini? "Turizem. Turizem je res Širok pojem in zajema vse, od turističnega gospodarstva do ljudi. Za Zgornjesavsko dolino je življenjskega pomena in občina mora sprejeti svojo politiko in jo tudi uresničiti-Temelji pa naj na sodelovanju in povezovanju, ki je največja sedanja hiba in pomanjkljivost. Nekdaj so bile turistične poslovne skupnosti, ki nikoli niso zaživele, težile pa so k temu. kar nam danes manjka: združiti športne dejavnosti in skupno promocijo, imeti neko skupno turistično organizacijo in na neki način nadgraditi turistično društvo. Na turističnem tržišču se ne more predstavljati vsak zase in vsak posebej, ampak skupno, z razpoznavnim znakom občine Kranjska Gora in z vso, celovito turistično ponudbo vse Zgornjesavske doline." • D. Sedej Novi predsednik obrtne zbornice Jesenice Peter Muhar Obrtna dovoljenja kot osebne izkaznice Novi obrtni zakon prinaša vrsto novosti in med drugW hudo kaznuje šušmarstvo. Avtoprevozniki bodo moral* imeti svoj parkirni prostor. Po odstopu predsednika jeseniške Obrtne zbornice je Eostal novi predsednik jeseniš-ih obrtnikov Peter Muhar z Lipe pri Jesenicah. Obrtna zbornica ima prav zdaj veliko dela, saj je v veljavi nov obrtni zakon, razen tega pa naj bi se selili iz pisarn v centru Jesenic v obnovljene prostore nekdanjega vrtca na Plavžu. Predsednik Peter Muhar pravi: "V jeseniški Obrtni zbornici je včlanjenih 470 obrtnikov -seveda pa velja to za jeseniško in kranjskogorsko občino. Po delitvi obeh občin bodo obrtniki ostali kar pri Obrtni zbornici in v kranjskogorski občini ne bodo ustanavljali nove. Najpomembnejše novosti so prišle z uvedbo novega obrtnega zakona, ko člani obrtnih zbornic niso več gostinci, od-dajalci sob in trgovci. Seveda pa prostovoljni člani Obrtne zbornice vsi še vedno lahko ostanejo in kar precej jih je, ki so ostali člani naše zbornice. Trgovci, ki jih je med obrtniki kar precej, se bodo poslej združevali pri Gospodarski zbornici Slovenije. Obrtni zakon daje obrtnim zbornicam ali območnim obrtnim združenjem več veljave, saj bodo lahko izdajale obrtna dovoljenja kot nekakšne osebne izkaznice, register obrtnikov in licence. Obrtnikom se torej poslej ne bo treba več izkazovati s potrdili, ampak bodo imeli pri sebi izkaznice tako, kot imajo to urejeno v zahodnih državah. Z izdajo takih dovoljenj bo tudi pregled nad šušmarstvom večji in nadzor bolj učinkovit. In mimogrede: za šušmarstvo se odslej predvidevajo znatno večje kazni in celo odvzem strojev ali premoženja. V jeseniški občini imamo med obrtniki največ prevoznikov, trgovcev in gostincev. Pri avtoprevoznikih, denimo, se bodo zahtevale licence, a za zdaj se še ne ve, kdo bo te licence izdajal. Vsak bodoči avtoprevoznik, ki bo želel imeti licenco, bo moral imeti najmanj četrto stopnjo lZ brazbe, pogodbo s servis" dejavnostjo in -parkirni pr°v tor. Tisti, ki ne bodo im6' parkirnega prostora za sv J tovornjake, licence ne bo mogli dobiti. Verjetno so y mislili na avtoprevoznike, * ^ zgodnjih jutranjih urah z ganjem motorjev motijo sta valce v strnjenih naS.h0. Odslej bodo morali svoje vornjake parkirati drugod-•■ Jeseniška Obrtna zbornica prav zdaj dogovarja z oo y Jesenice, da bi se preseli" ^ nove prostore. Financiram ^ le s članarino, zato denarja fl opremo in visoko najem mmamo. Upam, da bodo vori z občino uspešni, M j bomo preselili v pren°v«J f nekdanji vrtec, kjer bodo » - še tudi občinski posf center, Obrtna zadrug* druge dejavnosti. Tako b0 ' teresirani obrtnik na e mestu dobil vse informacij • Z občino iščemo tudii u ^ gačne stike: kako bi se nam povezali z občinskim sye y kajti svojega predstavni -sedanjem svetu nimamo. <6 ko je bil izvršni svet, je ^ interese zastopal naš pr g3 nik, kije bil tudi član izvrsn y sveta. Na Jesenicah in i j. kranjskogorski občini ouzato kov niti ni tako ™al°'itf\' moramo poskrbeti za uve«. v janje našega intere sa V. občinski vladi." • D* Se° J JE • SE • NI • CE KLUBSKI ČASOPIS - PRILOGA GORENJSKEGA GLASA 2 - 28. MARCA 1995 USPEŠNA SEZONA sezona 1994/95 se izteka. Čakamo s<*mo še na pol finale in finale drŽav ne-& članskega prvenstva. Kdo bo letošnji klavni prvak, bo jasno Me ob koncu Prihodnjega meseca. Boj za novo *vezdico se začenja jutri, 29. marca *^5, s prvo polfinalno tekmo ACRO-N*KS Jesenice: INNTAL Celje v dvor-atli Podmeiakli ob 18. uri. Kljub neznanki, kdo bo članski prvak Za sezono 94/95, pa smo na Jesenicah *c sedaj lahko izjemno zadovoljni V v$eh dosedaj končanih tekmovanjih v 5*z°ni smo dosegli izjemne uspehe. Od Mirih naslovov državnih prvakov so °stali kar trije na Jesenicah. Acroniks Jesenice so državni prvaki v kategoriji MLADINCEV, KADETOV, PIONIR-I JEV V kategoriji MALČKOV smo osvojili v državnem prvenstvu 2. mesto. Kategorija HOKEJSKIH ŠOL pa letos ni imela uradnega državnega prvenstva, vendar je v vseh tekmah na različnih turnirjih in tekmovanju za Alpski pokal, ekipa A hokejske šole zmagovala. Ker lahko podrobnejše rezultate vseh naših selekcij dobite v tem našem časopisu, je treba spomniti le še na uspeh L moštva ACRONIKS Jesenic v Evropskem pokalu državnih prvakov, ko so se drugič zapovrstjo uvrstili v polfmale tega največjega klubskega tekmovanja in se tako uvrstili na 12. mesto v Evropi. Vsem ekipam H K Acroniks čestitamo za dosežene rezultate v sezoni 94/95! NASLOV DRŽAVNIH PRVAKOV V KATEGORIJI MLADINCEV SO OSVOJILI: Gaber Glavič, Dušan Brale, Aleš Petronijevič (vratarji), Grega Brane, Uroš Drobnak, Sandi Hlebanja, Gorazd Kneževič, Uroš Košir, Miha Rebolj, Gorazd Rekelj, Mitja Sotlar (branilci), Mitja Breant, Sašo Divjak, Mišo Hafner, Dejan Kalan, Grega Por, Boris Pretnar, Dejan Zupan, Aljoša Javor, Tomaž Razinger, Luka Rebolj, Mitja Sivic (napadalci).. TVener ekipe Roman Prislov, tehnični vodja Boštjan Baldennan.. V finalnih tekmah na tri dobljene tekme so premagali Olimpijo Hertz s 3:0 v tekmah. S« Brak A?ir/H JR?A£OV yKATEGORIJI KADETOV SO OSVO ftj« So5irgJELiSSfcft K]TZn J/n^r Borut Biležnik, Gorazd Kneževič, $*«*m££Z lerSOg,aAV; ?Td *ine*evič' Ale* branje, Uroš Vidmar (branilci), Primož r^ig, Uroš 22 2TC'.i,e! S™?^ ^omo Hafner' Ali°*» Javor' Luk» K-nišek Edvard TerliarKM ' K°Že&Anže M,akar> Tomaž ****** Luka Rebolj, Mitja Sivic, !>^&m££ J0*"a"YMi,,n^ZraJČ' Primož Grik <»«P«dalci). Trener Štefan šeap Herta s 32 ti ?J»« Brane. V finalnih tekmah na tri dobljene zmage so premagali Olimpijo uspeh je še toliko večji, ker je Olimpija Hertz že vodila z 2.-0 v tekmah. R0)" 23^22" V™AK°Y v KATEGORIJI PIONIRJEV SO OSVOJILI: h^" i^fiS^JS!9 K^ l™***®' Boštjan Groznik, Gašper Graškovnjak Del«, Hafunč, Darko Jalcšič, Blaž Kl nar, Matjaž Koder, Elvis Kolakovič, Senad Kovačerič JKok Koži« Aleš Kranjc, Ales Marenče, Jaka Mauko (branilci), Rok Bavdaž, Sebastjan BenidičŽ a2 Berbič, Tomaž Buraik, Primož Grilc, Luka Ladan, Grega Markiieti, Darid Mlinarec/Mara. Nadižar, Robert Pajsar Žiga Pavlic, Uroš Pogačar, Marcel Rodman, David ItoteiT Rok Sombolec, Miha Smodiš, Aleš Trahačev, Milan Zrnič (napadalci). Trener drfoeEdo H-fn« tehnični vodja Jani Glavič. V finalnih tekmah na tri dob«« z rezultatom 3:0 v tekmah. Ekipa pionirjev v celem prvenstvu ni izgubila uS^aVSSZSLT ACTII/ 1 ACTll/ opreSinimi c°Pati ACTIV dS1|arT)° tudi trikratne ^RONIKS JESENICE. Uvoznik in distributer: DIGIT, d.o.o., Ljubljana, tel. (061) 714-999 RAZPORED TEKEM POLFINALE: 29. 3. na Jesenicah - HK AGRONIKS JESENICE: HK INNTAL CELJE; 31. 3. v Celju - HK INNTAL CELJE : HK ACRONIKS JESENICE; 2. 4. na Jesenicah - HK ACRONIKS JESENICE : HK INNTAL CELJE; 4. 4. v Celju - HK INNTAL CELJE : HK ACRONIKS JESENICE; 7. 4. na Jesenicah - HK ACRONIKS JESENICE : HK INNTAL CELJE; 9. 4. v Celju - HK INNTAL CELJE : HK ACRONIKS JESENICE; 11. 4. na Jesenicah - HK ACRONIKS JESENICE HK INNTAL CELJE. SUPERFINALE: 14. 4., petek, 1. tekma; 16. 4., nedelja, 2. tekma; 19. 4., sreda, 3. tekma; 21. 4., petek, 4. tekma; 23. 4., nedelja, 5. tekma; 26. 4., sreda, 6. tekma; 30. 4., nedelja, 7. tekma. Sponzorja, ki prispevata osebne avtomobile, s katerimi se vozijo Udar Rahmatuljin, Igor Beljaevski, Pavel Kadikov, Oleg Bratoš sta: ASP - Avto servis Primožič Jesenice -renault, Pančur avto servis Jesenice - Tovota, Fiat GENERALNA SPONZORJA HOKEJSKEGA KLUBA JESENICE ACRONI JESENICE in ONIKS JESENICE Sponzorji so še: AS DOMŽALE AM COSMOS LJUBLJANA BELA TRADE LJUBLJANA CANADIAN CLUB LJUBLJANA COLOR MEDVODE CRA LJUBLJANA DIGIT LJUBLJANA DOMINVEST JESENICE DROGA PORTOROŽ ELAN BEGUNJE FACTOR LJUBLJANA HIT NOVA GORICA HOTEL ŠPIK GOZD MARTULJEK INTEGRAL JESENICE INTEREUROPA JESENICE UP BLED MAVRICA LJUBLJANA MERKUR KRANJ OPTIMA LJUBLJANA PALOMA SLADKI VRH PROM JESENICE SIRMA NOVA ITALIJA SLOVENIJAŠPORT LJUBLJANA SNICKERS LJUBLJANA STEELTRANS JESENICE UNION LJUBLJANA UNIVERZALE-DUNLOP DOMŽALE ZAVAROVALNICA TRIGLAV JESENICE ZAVAROVALNICA TI U A NOVO MESTO ŽITO GORENJKA Beseda urednika Pred vami je druga letošnja številka klubskega časopisa JE- SE - NI - CE. Prva je naletela na ugoden sprejem. Vsi sodelavci našega časopisa smo zadovoljni, da je tako. Zato smo se z veseljem potrudili in vam pred nadaljevanjem zaključnih odločilnih bojev za naslov prvaka v članski konkurenci skušali pripraviti zanimivo branje, posredovati kar največ podatkov, predstaviti vse uspehe naših ekip v kategorijah hokejskih šol, malčkov, pionirjev, kadetov in mladincev, obenem pa si telimo, da bi pred polfinalom državnega prvenstva dvignil hokejsko temperaturo. Nenormalno razvlečeno državno prvenstvo je vzrok, da je hokej v medijih zelo malo prisoten. Mi pa želimo to popraviti. Gorenjski glas je v zadnjih letih nenehno prisoten tudi v hokeju. In tako smo dobili priložnost, da vsaj nekajkrat na leto pridemo med vas z lastnim glasilom, ki mimo grede letos praznuje dvajset let, od kar je prvič izšel, takrat kot priloga jeseniškega Zelezarja. Upamo, da ste z današnjo vsebino zadovoljni. Obenem pa vas pozivamo, da se nam oglasite s svojimi mnenji, prispevki vprašanji. Pišite nam kar na klubski naslov: Lederska 4, Jesenice s pripisom za klubski časopis. Drugo številko so pripravili: Dušan DragojeviČ, Teo Lipicer, Bojan Svetlin, Vilma Stanovnik, Marko Valjavec, Branko Jeršin. Fotografije so prispevali: Gašper Svetlin, Gorazd Sinik, Janez Pelko, Lea Jeras, PRVA ŠTEVILKA KLUBSKEGA ČASOPISA JE-SE-NI-CE JE IZŠLA ŽE 16.1.1975 V Železarni Jesenice je dolga leta delovalo tovarniško glasilo Železar, ki je bil po svojem obsegu in bogati vsebini že kar pravo jeseniško glasilo. Mnogi se ga spominjamo in pogrešamo. Železarji so bili na svojega ZELEZARJA izjemno navezani. Posebej radi so ga prebirali upokojenci železarne, vsi zaposleni, njihovi svojci. Posebej veliko pa je pomenil vsem delavcem železarne, ki so služili takrat vojaški rok širom po nekdanji Jugoslaviji in so do-biali svoje glasilo kar v vojsko! In tako ni čudno, da se je takrat rodila ideja o hokejskem časopisu, časopisu JE-SE-NI-CE. Prva številka je tako izšla 16.1.1975 kot priloga Zelezarja na osmih straneh. V uvodniku, se je takranti predsednik kluba France BOŽIČ dotaknil krivičnega odvzema naslova državnih prvakov v sezoni prej. (V pojasnilo mlajšim bralcem in osvežitev spomina: Na odločilni tekmi med Olimpijo in Jesenicami v Ljubljani so sodniki hudo oškodovali Jeseničane, ti so zapustili ledeno ploskev. Kasneje je tekmovalna komisija priznala sodniško napako in odločila, da se tekma ponovi. V ponovljeni tekmi so železarji z izjemno borbenostjo na igrišči dokazali, da so boljši od zmajev. Zmagali, osvojili naslov, dobili pokal. Toda sredi poletja, so takratni hokejski in politični veljaki za zeleno mizo v Beogradu odločili, da Jesenice niso prvaki in v tekmovanje za Evropski pokal državnih prvakov prijavili Olimpijo. Tako imajo jeseniški hokejisti v svojih vitrinah pokal za osvojeni naslov prvakov, v evropskem pokalu pa je nastopala Olimpi-ja. Zvezdico na Jesenicah upravičeno štejejo za osvojeno! V nadaljevanju uvodnika, pa je tudi napovedal, da storjena krivica ne more omajati temeljev jeseniškega hokeja, ki je že takrat uspešno slonelo na vzgajanju mladih hokejistov v svoji hokejski šoli. Bralce so seznanili tudi s programom dela vseh ekip, ter rezultati tekmovanj. Zelo zanimiva je bila rubrika o klubih navijačev, ki so takrat delovali v Begunjah, Mariboru, Trbovljah, Kamniku, Jesenicah in drugod. Že v tej številki pa je svoje bodičke dodal tudi Franci Košir. Dva sta še zelo aktualna tudi leta 1995, naprimer. Letos se reprezentanca tako intenzivno pripravlja na svetovno prvenstvo, da so tekme našega moštva na Jesenicah že prava redkost.Na ostro kritiko trenerja, da igralci premalo intenzivno trenirajo, so izjavili, da je bolje iti s treninga ozmerjan, kot pa utrujen. HOKEJSKI VETERANI SE VEDNO AKTIVNI V marcu so tudi jeseniški hokejski veterani stopili na ledeno ploskev. Najprej so 8. marca v prijateljski tekmi v dvorani PODMEŽAKLI gostili kanadsko veteransko ekip Balmy Beach iz Ontaria in jo premagali z rezultatom 9:2. Od 19. do 22. marca pa so sodelovali na prvenstvu veteranov IIHF WORLD CUP na Bledu, kjer so nastopile ekipe iz Češke in Rusije ter Finske in Norveške. Sodelovali so v konkurenci osmih ekip v kategoriji nad 35 let starosti, čeprav marsikdo od njih šteje krepko več let. V pretekmo-valni skupini so najprej premagali finske veterane Ukometsot z rezultatom 9:1. V drugi tekmi so nato morali priznati premoč ruske ekipe Ruskoe Zoloto z 1:9, ekipo, ki je bila na koncu druga in v katerih vrsta so nastopili tudi tako slavni hokejisti, kot so Maltsev, Tsvgankov, Lobanov in tudi Varnavski, ki je pred leti igral za jeseniško člansko ekipo. Bolj enakovredno so se v tretji tekmi merili z drugo rusko ekipo Veterani Sibiri (izgubili so 2:4), ekipo, ki je bila v končni razvrstitvi tretja. Tako so veterani Jesenic v svoji skupini osvojili tretje mesto. V bju za skupno peto mesto so nato igrali še z ekipo Gospodarskega razstavišča iz Ljubljane in zmagali z rezultatom 6:4. Skupni zmagovalec v tej kategoriji pa je bila ekipa Češki Svaz, sestavljena praktično iz samih nekdanjih re-prezentantov - Kralika, Pospisila, Bednarda, Martine-ca, Hrdina, Stasnva in drugih. Za ekipo jeseniških veteranov so nastopili Češnjak, Pretnar, Felc, Poljanske, Škerjanc, Hafner, Berlisk, Jože Razinger, Brane Jug, Sušnik, Brun, Peter Klemene, Marjan Lah, Drago Horvat, Drago Hiti, Vlado Jug, Pris-tov, Razpet, Ravnik, Eržen in Sašo Košir. Dokazali so, da še dobro obvladajo hokejsko igro in zato razmišljajo, da bi se organizirali v sekcijo veteranov HK Jesenice. Dodajmo, da je v skupini veteranov nad 45 let sodeloval tudi TRIM TEAM iž Ljubljane, ki je bil v konkurenci treh ekip prvi. Za ekipo so med drugim nastopili tudi Gale, Darko Beravs, Seme in Petač. MALO ZARES IN MALO ZA SALO Zvedeli smo, da na ljubljanski fakulteti za šport resno razmišljajo, da bi odprli na Jesenicah katedro za hokej. Edini problem je, da se ne morejo odloČiti, v katerem bifeju imajo najboljše strokovnjake, da bi bil tam sedež katedre. ********************* Zadnji vikend pred polfinalom in finalom je bilo v dvorani Podmežakli nenavadno mirno. Hokejiste so zamenjale brhke drsalke in številni hokejski Šinfači so izgubili svojo priljubljeno temo. ♦ifciliiSfestisIcjliilEiiteilfsfcsfeifeiftsfesb&tfeifeileak 1* "V* —I— ^* *f. ^* *J» *l— T* *i* "T* *v* •** Frizerski salon PIKA Verdnikova 34 (100 mod hokejske halePodmežakla) Pokličite po telefonu 84-368 in si rezervirajte uro! SPREMEMBE SO BILE NUJNE Zamenjava trenerja članskega moštva Sergeja Borisova je v nekaterih sredstvih javnega obveščanja sprožila plaz očitkov, na katere klub ni želel javno odgovarjati. Gledalcem in privržencem jeseniškega hokeja pa smo dolžni dati informacijo o vzrokih, predvsem pa ciljih te nepriljubljene, a po strokovni oceni potrebne poteze. Hokej je drag šport, zagotavljanje potrebnih sredstev je v pomembni meri odvisno od obiska gledalcev, tekmovalni uspehi pa so pogoj za uspešno trženje imena kluba. V drugem delu Alpske lige smo doživeli nekaj hudih porazov z nasprotniki, ki so nas taktično nadigrali. Po drugi strani je bila očitna kriza igre, predvsem na domačem terenu in proti objektivno slabšim nasprotnikom. Igralski potencial je bil izkoriščen premalo, nekateri mlajši igralci so bili zapostavljeni in so želeli tudi menjati klub, samo da bi lahko igrali. Opozorila vodstva kluba niso bila uspešna. V večini primerov so bile obravnavane statusne in gmotne zadeve, pri strokovnih vprašanjih pa je bilo čutiti veliko mero podcenjevanja problematike in zaverovanosti v svoje sposobnosti. Nikakor se nismo strinjali s prepričanjem, da je pomembno samo zmagati v finalu državnega prvenstva, o čemer je bil prepričan tako trener kot tudi igralec. Možnost, da finala tja ne pridemo, je bila ocenjena kot nemogoča. Na samo prizadevnost, pripad- Na sliki Zdenko Cund, Paul Arsenault, Roman Smolej in Florjan Velikanje nost kolektivu in obsegu dela pa ni bilo nobenih pripomb. Odločitev o zamenjavi je bila sprejeta premišljeno, ne pod vtisom trenutnih rezultatov ali zaradi subjektivnih vzrokov. Ni pa nikjer v športnem svetu običaj, da bi spraševali za mnenje igralce ali pa pričakovali njihovega soglasja za angažiranje novega trenerja. Od novega trenerja Paula Arsenaulta pričakujemo, da bo zagotovil: * odgovornost v igri * ne pasivno obrambno taktiko, temveč solidno igro v obrambi * angažiranje ekipe pred domačim občinstvom * aktiviranje pozitivnih igralskih potencialov Osvojitev prvega mesta seveda ostaja kot prioritetni cilj, ki so mu podrejene vse aktiv- nosti. Nekaj več sreče kot doslej bo potrebno v zvezi s poškodbami in boleznijo, ostalo je v naših rokah. Ne glede na razplet končnice državnega prvenstva pa nas že doseženi rezultati obvezujejo za delo vnaprej. Mlajše selekcije so v vseh tekmovalnih konkuren-cah osvojila prvo mesto (pionirji, kadeti, mladinci), tako že kar nekaj let zagotavljamo potencialne kadre za slovenski hokej. Sami sebi moramo cilje postaviti za stopnico višje in temu bo podrejeno strokovno delo v naslednjem srednjeročnem obdobju. Z* zagotavljanje materialne osnove pa bodo verjetno potrebne dodatne organizacijske spremembe. Roman Smolej Predsednik strokovnega sveta kluba TUDI ŠKOFJELOŠKI REED STEELERSI SO ZVESTI NAVIJA^ JESENIŠKIH HOKEJISTOV VESELJE DO HOKEJA IN PRIPADNOST GORENJSKI Veliko Škofjeločanov je že od nekdaj zvestih navijačev jeseniških hokejistov, po lanski sez0!1' pa so se odločili tudi za formalno organiziranost ter po vzoru in v sodelovanju s tržiški01' navijači ustanovili svoj klub Reed streelers Škofja Loka. O tem, kako klub dela in kaks° načrte imajo smo se pogovarjali s predsednikom kluba Maretom Dolinarjem. u Jesenice in zanimive bodo zadnje odločilne tekme." Najvijači imate vedno * zadnjega upanje v uspeh J a jega" moštva. Mislite, ** letos Acroniksi lahko ZOg01 vijo nov naslov prvakov? "Največja škoda za jc^^jia ekipo je, da je letos ^"ljj. odličnega Iva Jana. Tako ^ V zadnjem letu ste škofjeloški navijači na jeseniških tribunah še bolj redni gostje kot prejšnja leta. Je temu vzrok le nova organiziranost? "Veliko nas je, ki za Jesenice navijamo že vrsto let. Tudi na tekme smo pogosto hodili, vendar največkrat vsak s svojim avtom. Lani sem spoznal Staneta Mozetiča, ki vodi tržiške navijače, povedal mi je, kako so organizirani in tudi Ločani smo začeli razmišljati, da bi ustanovili svoj navijaški klub. Predvsem smo imeli željo, da bi organizirano in tako z manjšimi stroški hodili na tekme. Hoteli smo, da bi imeli drese, v katerih se vidi, za koga navijamo, želeli pa smo tudi sodelovanja z vodstvom kluba Acroniks Jesenice." Koliko vas je v klubu? "Že po lanski sezoni se nas je zbralo skupaj nekaj čez trideset in ti smo bili tudi prvi člani kluba. Seveda pa na tekme z nami hodijo tudi drugi, naprimer prijateljice, žene, otroci, vsi, ki imajo radi hokej. V začetku smo se na tekme vozili skupaj s tržiškimi navijači, vendar so bili stroški za avtobus visoki in sedaj pri prevozih ne sodelujemo več. Vendar pa redno hodimo na vse tekme na Jesenice, posebno na derbije z Olimpijo, Celjem in Sportino. Nekajkrat smo bili tudi v Ljubljani, Celju, pa v Beljaku in Celovcu. Bili smo tudi na četrtfinalu evropskega pokala prvakov v Budimpešti. Tako smo navezali tudi nekaj stikov z navijači KAC-a in Ferenc Varoša. " Kako sodelujete z upravo jeseniškega kluba? "Za prvo leto še nismo dobili posebnih ugodnosti, saj smo morali plačati polno ceno sezonskih vstopnic, dobili smo jih le na več obrokov. Nekaj smo imeli popusta pri dresih, vse ostale stroške, od prevozov do nakupa navijjaških rekvizitov pa nosimo sami. Sedaj, za polfinale in finale ,smo kupili nov boben. Vendar pa imamo pri klubu obljubo, da bomo vsako leto deležni več ugodnosti, saj vsi prevozi in karte konec koncev niso majhen strošek." Kakšno se vam zdi letošnje državno prvenstvo? "Takšno prvenstvo, kot je letošnje, se mi ne zdi zanimivo. Zanimiva je bila evropska liga, nato pa je bilo že kmalu očitno, da bo vse spet odvisno od nekaj finalnih srečanj. Ve se že, da bosta spet igrala Olimpija in Um, da bo v finalu Pr6feJefli' gneča, vendar pa bodo „ čani na koncu spet prva**- An 0***' Kaj vas spodbuja, jate zvesti navijači? ,j6 d0 "To je predvsem veS?Lp* šporU,a^nokqa.Po^3^ je pomembna tudi Pr,£ ^ Gorenjski. Skrbi ^sj^ p ker se vsi na boljši Jio ^ športniki zbirajo v ljug«. u klubih in so zato ti nap^t> Jeseničani si ne pustijo naslova prva^ov.aStanoVlu!i TRENERJI OCENJUJEJO SEZONO: Roman Pristov - Za ekipo mladincev je Uspešna sezona. V sezoni jmo odigrali 27 tekem (od lega 8 prijateljskih). Dosegli j**1« 264 golov, prejeli pa le !*• Z ekipo smo poskušali [Krati hiter hokej z igro na telo. Žal, razen Olimpije, v naŠi ligi nismo imeli enakov-rednih tekmecev. Z učinkovitostjo 9,7 danih golov na tekmo smo lahko zadovoljni, P*av tako z igro v obrambi saj Sn*o prejeli 2,2 gola na tek-Vsekakor ]e osvojitev Naslova državnih prvakov Krona celotne sezone. S prizadevnostjo in disciplino fantov sem v glavnem Zadovoljen. Pri treningih smo [tleli največ težav zaradi !ega, ker se veliko fantov Wk izven Jesenic in so tako obremenjeni še s prevozi na treninge. Zato je bilo zelo težko usklajevati vse obvez-J°sti. Moram reči, da se v K}ubu trudijo fantom zagotovi ustrezno opremo, ki je iz Ig v leto boljša. Večina naše e*ipe je tudi igrala v različnih ^fekcijah državnih reprezentanc. Prav v dneh, ko boste Prebirali te vrstice, bo kar Jevet igralcev igralo na SP v Kijevu. £a še boljše rezultate bi Potrebovali prav gotovo več bočnih tekem, posebej v Prvem delu sezone. Tako ?^o igrali včasih le eno !ekrno v tednu pa še takrat 1* bil nasprotnik veliko slabši Ju nas. Na koncu sezone, ko J° nas bremenile še reprezen-^fcne obveznosti in odlo- trener mladincev: čilne tekme v prvenstvu pa fantje praktično niso imeli pravega počitka, zato je bilo zelo težko tempirati pravo formo. Če sedaj na koncu sezone pogledam še malce naprej, moram reči, da pričakujem v novi sezoni organizacijske spremembe v klubu, kajti ob vseh letošnjih težavah, ki so bile v klubu in jih seveda razumem, saj sem v tem kolektivu praktično vse svoje življenje, pričakujem, da bomo v novo sezono startali organizacijsko močnejši. Želim si, da bi z ekipo poleg mene in tehničnega vodje delal še kdo iz kluba, ali pa več ljudi in nam tako pomagal, da bi imeli več močnih tekem, in da bi bila ekipa res tista zadnja stopnja, ki kali fante za prvo moštvo. Nekaj statistike: Najboljših šest strelcev mladinske ekipe: 1. Grega POR 39 golov, Dejan KALAN 33 golov, Boris PRETNAR 26 golov, Tomaž RAZINGER 22 golov, Sašo DIVJAK 21 golov, Milan HAFNER 17 golov. Najboljši podajalci: Grega POR 47podaj, Tomaž Razin-ger 25 podaj, Mitja BRGANT 23 podaj, Dejan KALAN 18 podaj, Boris PRETNAR 18 podaj. Med branilci je Miha REBOLJ prispeval kar 14 golov. Najvišja zmaga v sezoni je bila 42:1 na tekmi s Slavijo. Kar na sedmih tekmah v prvenstvu pa ekipa ni prejela gola. Štefan Ščap - nik tpa kadetov hk acro" jil ^esenice je letos osvo- prvak' Sasl°* dr£avneSa sj alovenije, kar smo Zastavili za glavni cilj gsgcme 1994/95. Ekipa je n0 ista kot prejšnjo sezo-Se j Ie iz starejših pionirjev pr ^.Preimenovala v kadete. re -v,c? nastopanja so imeli l9?o nrani bralci - letnik m mlajši. l994PJJpravami na sezono jfi&k že. maJa 1994, s BHLhK0* ki so pote- ie »Ji d.° avgusta. Vmes ia n !S-a lmela le kratek čas a Počitek. 1. avgusta 1994 2teduftSeB.tuch8trcili,18i Pridn • FantJe so trenirali nas in zavzeto. Ker pri nimam*260 °lirnpije Hertz CniLenak°Vrednega na-odšli ' a'smo v septembru krai*„ . okviru priprav na rWo turnejo v ČSR. .P^enstvo se je so S? J5- oktobra 1994. Ker Pije H ekiPe» razen olim-slab§e kvalitetno precej je b:/ moram omeniti, da nizki ? Prvenstvo na zelo so SP Ka*°vostni ravni, saj Cal«lsIekatere tekme kontom K smešnim rezulta-samn dokaz naj navedem PrvenJ!aŠO «o1 razliko- V 25 PaiT Venih tekma« (sku-m J^Pfrfinalnimi tekma- 3 noS° bdežili 22 zma8 in ^SauN??1 ,ra2lika Pa Je Ujetih375 danirVn 52 Prvem h .golov- že P° bili na u P^enstva smo smo i prTem mestu in s tem Oliml?-1 v superfinalu z ene^J0 Hertz prednost ledu T6 več na domačem Prvi t ? Prednost smo že na i. tPif mi ZaPravili in tudi ^J^rno v Ljublj jam smo trener kadetov: izgubili. Vendar smo v preostalih tekmah pokazali vse svoje znanje in po dramatični 5. tekmi na Jesenicah, ki bo marsikomu ostala v lepem spominu, ponovno osvojili naslov državnega prvaka. Omeniti moram tudi vzdušje, ki so ga ustvarili navijači, saj so s tem pokazali, da radi pridejo pogledat tudi tekme mlajših selekcij. Na koncu bi rad pohvalil veČino svojega moštva, nekateri fantje so na dobri poti, da odrastejo v dobre holceiiste. Letos je kar nekaj kadetov igralo tudi za mladinsko moštvo Acroniksa in tudi tu so prispevali svoj delež pri osvojitvi državnega prvenstva. Povem naj, da so ti fantje igrali oba superfinala naenkrat in so tako igrali tekme vsak dan in ti se lahko pohvalijo celo z dvema naslovoma državnih prvakov. Kljub končanemu državnemu prvenstvu pa fantje še trenirajo, saj sezona še ni končana, a naš cilj je izpolnjen, želel pa bi več mednarodnih tekem in turnirjev, teh se letos nismo udeleževali, v prejšnjih letih pa smo na vseh mednarodnih turnirjih osvajali prva mesta. Prav ta mednarodna udeležba dviga kakovostno raven igralcev, daje jim tudi samozavest in izkušnje. V tem vidim napredek tako jeseniškega kot tudi slovenskega hokeja. V naslednjem mesecu čaka osem igralcev še nastop s slovensko kadetsko reprezentanco v Kanadi, kamor potujemo letos z dobro ekipo. Nekaj priprav smo že imeli, nekaj pa jih bomo imeli pred odhodom v začetku aprila 1995. Drago Mlinarec, V ekipi imam 29 igralcev rojenih leta 1983 in 1984. Čep rav nam zaradi zasedenosti ledu primanjkuje terminov za treninge, moti pa nas še dvoizmenski pouk, ocenjujem, da je bila sezona uspešna. Žal nam je zmanjkala le pika na i, ker nam ni uspelo osvojiti državnega prvenstva. Kljub temu pa sem z napredkom fantov zadovoljen, Kajti naš glavni cilj jc bil, da odigramo čimveč tekem, da se fantje naučijo dovolj hokeja, in da igralsko napredujejo. Nisem se toliko obremenjeval z rezultati. Ob pomoči vodje ekipe Antona Zupana, tehničnega vodje Draga Terlikarja in o veliki pomoči staršev igralcev nam je uspelo odigrati kar 48 tekem. Zmagali smo 31, doživeli 10 porazov in igrali 7 neodločeno. Dosegli smo 251 golov, prejeli pa 101 gol. Poleg 2. mesta v državnem prvenstvu, smo osvojili še 3. mesto v rednem delu Alpske lige in zmagali na zaključnem turnirju te lige v Celovcu. trener malčkov: Doma smo organizirali Božični turnir, na njem smo osvojili 2. mesto. Že drugič zapovrstjo pa smo zmagali na Zalokarje-vem memorialu v Kranju. Za velik napredek štejem tudi poletni tabor na Pokljuki, na katerem smo zbrali igralce naše ekipe in ekipe hokejske šole. In če na koncu ocenim sezono lahko rečem, da so fantje lepo napredovali. Ob tem pa je treba poudariti, da je bil prav v naši kategoriji narejen velik korak naprej tudi {)ri konkurenci, saj smo v etošnji sezoni ob tradicionalnem nasprotniku Olimpiji, dobili dostojne nasprotnike tudi v ekipah Bleda in Triglava. Na koncu bi se rad zahvalil vsem mojim sodelavcem Zupanu, Terlikarju, trenerjem Hafnerju, Mežnarcu, Češnjaku, ki so mi nesebično pomagali. Seveda pa si posebno zahvalo zaslužijo starši mojih igralcev, ki so prav tako veliko pomagali, da smo sezono uspešno končali. Pogovor z Juretom Kosom o znamki in hokeju OD VSEGA ZAČETKA SEM ŽELEL BITI VRATAR V torek, 21. marca, so jeseniški pionirji še tretjič premagali sovrstnike Olimpije in tako osvojili letošnji naslov državnih prvakov. Eden iz zmagovite ekipe je bil tudi Jure Kos. Takoj po tekmi smo ga poprosili za kratek pogovor in to ne samo o hokeju, ampak še o nečem. Se še spominjate letošnjega Valentinovega in znamke z motivom dveh muc in srčkov, ki jo je slovenska pošta izdala ob tej priložnosti. Znamka je bila tiskana prav po zamisli 14-letnega hokejista Jureta Kosa, učenca 7. razreda osnovne šole Prežihov Voranc in našega sogovornika. Kako da si se odzval na razpis za znamko? "V časopisu PIL je bil lansko jesen objavljen razpis za osnutek za znamko in pri uri risanja v šoli nam je učiteljica Irena Horvat dala nalogo, da narišemo takšno znamko. Štiri učne ure smo jo risali, jaz sem jo delal s flomastri." In kako si prišel do ideje? "Ne vem. Vedel sem, da moram narisati nekaj v zvezi z ljubeznijo in Valentinovim. Avtomobila nisem mogel narisati, zato so se mi muce in srčki zdeli kar primerni." Si bil presenečen, ko so izbrali tvojo zamisel? "Šola je najboljše risbe poslala PILU in moja je bila sprejeta v širši izbor še z drugimi predlogi, na koncu pa so jo izbrali kot najboljšo še za znamko. Seveda sem bil kar malo ponosen." Rad rišeš? "Nisem posebej dober, sem bolj povprečen risar. V šoli Že rad rišem, doma pa ne." Kako si se odločil za hokej? "To je moja četrta sezona, ker prej nisem mogel začeti zaradi zdravja. Hokej mi je bil všeč, pa tudi moji sošolci so ga že igrali." Si se sam odločil za vratarja? "Že takoj, ko sem začel s hokejem pri Vikiju Tišlerju, sem želel biti vratar. Ker pa sta že bila dva, sem prvo sezono igral. Ko sem prišel v, pionirsko ekipo, sem se enkrat, ko na treningu ni bilo vratarjev, oblekel v opremo in od takrat sem vratar. Imaš kakšnega vzornika? "Ja, najbolj mi je všeč Rich-ter iz New York Rangersov, ki pa ga še nisem videl v živo. Videl pa sem nekatere druge." S slovensko reprezentanco si bil letos tudi v Kanadi. Kako je bilo? "Kar dobro, vtisi so lepi." Se ukvarjaš še s kakšnim športom? "Rad igram tenis in smučam, seveda pa mi največ pomeni hokej." In kako gre v šoli? "Zaradi hokeja kar veliko manjkam, zato je treba malo bolj pritisniti, pa kar gre." Juretu želimo še veliko uspehov v športu in življenju! HOKEJSKA ŠOLA - TEMELJ ZA KASNEJŠE USPEHE Na Jesenicah smo že pred leti vpeljali v hokejski šoli sistem treh skupin. Vsako leto se v šolo vpišejo otroci, ki že delno drsajo, stari pa so sedem let. V prvem letu trenirajo v skupini začetnikov, večinoma še brez prave zaščitne opreme. Glavni poudarek je na drsanju in osnovni tehniki. Za letošnjo skupino začetnikov sta skrbela trenerja Valerij Babitski in Jože Češnjak. Druga skupina otrok v hokejski šoli že spoznava prve osnove hokejske igre, trenirajo v kompletni hokejski opremi in občasno že preizkušajo svoje znanje na pravih tekmah. Ob koncu sezone je ekipa že gostovala na Češkem, kjer so odigrali tri tekme. Z ekipo sta letos delala Viktor Tišler in Erni Medja kot tehnični vodja. Hokejska šola A pa je letos nastopala na številnih turnirjih v Sloveniji in Avstriji. Redno so tekmovali v Alpski ligi, v kateri so med osmimi ekipami (štiri iz Avstrije, štiri iz Slovenije) osvojili v rednem ligaškom tekmovanju prvo mesto brez poraza v štirinajstih tekmah. Ker letos državnega prvenstva za to kategorijo ni bilo uradno sodnika sta trenerja poslala na tribuno, ker je protestiral zaradi očitne krivice. Tako je bila sezona v tekmovanjih hokejskih šol zelo uspešna, saj tako superiorno že dolgo ni jeseniška šola zmagovala, praktično na vseh turnirjih in tekmah. Ekipo je vodil trener Bojan Mežnarc, pomagal pa mu je tehnični vodja Goran Medja. Prav gotovo je skoraj osemdeset igralcev v hokejski šoli velikanski kapital jeseniškega kluba. Strokovno in zagnano delo vseh trenerjev, ki skrbijo za hokejske selekcije, je prav gotovo na zelo visoki ravni in po kakovosti na ravni, ki se je nebi sramovali niti v razvitejših hokejskih sredinah. Novi trener 1. moštva Paul Arsenault, ki ima zelo bogate izkušnje je ob prvem obisku dvorane Podmežakle ob prihodu v Slovenijo naletel prav na trening hokejske šole. In njegov prvi vtis je bil navdušujoč. Dejal je, da se takšnega števila otrok na ledu ne bi sramoval noben klub v Kanadi. Zato zelo rad spremlja tudi treninge in tekme vseh mlajših kategorij. organizirano, ker v Ljubljani zato ni bilo interesa, lahko zmago v Alpski ligi štejemo za enakovreden uspeh, kot če bi osvojili DP. Zanimivo je, da je ekipa v vsej sezoni izgubila le eno samo tekmo, ko jo je na zaključnem turnirju Alpske lige premagala Olimpija z 1:0 ob izdatni podpori sodnikov, ki so poskrbeli zato, da so osem letni dečki igrali vso tekmo brez trenerja, kajti Glede na to, da se v zagotavljanje pogojev za delo hokejske šole in nasploh mlajših kategorij, vedno bolj vključujejo tudi starši otrok, je to prav gotovo dobra naložba za naprej. Vsekakor, pa bomo morali počasi razmišljati o še dodatnem drsališču, kajti največji problem za trening so termini, kajti hala Podmežakla je zasedena od zgodnjih jutranjih ur, pa do poznega večera. PIONIRSKI NASLOV OSVOJILI BREZ PORAZA Ekipa trenerja Eda Hafnerja že kar nekaj sezon dominira v svoji kategoriji. Poleg številnih uspehov na prijateljskih tekmah in turnirjih, so pionirji Acroniksa Jesenic tudi v letošnjem državnem prvenstvu bili pre-prečljivo najboljši. Osvojiti naslov državnih prvakov brez izgubljene tekme, je prav gotovo zgovoren dokaz, kako kvalitetna je ta ekipa. Na 22 tekmah za državno prvenstvo so dosegli 347 £olov, prejeli pa le 38 golov. V finalnih obračunih z Olimpijo so zmagali trikrat zaporedoma. Najnižja razlika v finalu je bila na drugi tekmi (4:2). Najboljši strelci ekipe Zrnič Milan (41 golov, 32 podaj), Rodman Marcel (46 golov, 16 podaj), Sombolec Rok (30 golov, 23 podaj), Pavlic Žiga (27 golov, 21 podaj), GruŠkovnjak Gašper (29 golov, 11 podaj), Grilc Primož (25 golov, 15 podaj), itd. Trenerju Edu Hafnerju je pri delu pomagal tehnični vodja Jani Glavič. Večina igralcev je sodelolavo tudi na turneji pionirske reperezentance v Kanadi, kjer so zapustili zares ugoden vtis. Pogovor s Silvom Poljanškom AKRONIKS IMA VEČ MOŽNOSTI ZA PRVAKA Kdo ne pozna Silva Poljanska, nekdanjega jeseniškega hokejista in reprezentanta, sedaj pa podpredsednika HZ Slovenije. Silvo se še vedno, tudi kot rekreativec ukvarja s hokejem. Ali je nastop slovenske reprezentance v Sofiji neuspeh? "Naša reprezentanca je šla na prvenstvo oslabljena. Štirje ključni igralci so ostali doma, kar se je še posebej poznalo na drugi tekmi z Estonijo. Tej reprezentanci smo enakovredni, ali pa celo boljši. Morda je na neuspeh vplivalo dejstvo, da ne znamo odigrati dveh težkih tekem v dveh dneh. Eno smo tesno zgubili, drugo pa nekoliko bolj prepričljivo. Realno smo četrta reprezentanca in čakamo, da pridemo v B skupino, v naslednjih letih. Toda čakanje nas lahko stane. Lahko zamudimo vlak za naprej, ker pripravljajo nove tekmovalne sisteme. Naše izhodišče bo lahko bistveno slabše. Tisti, ki se bodo čimprej priključili, bodo imeli prednost, kot denimo Švica, Italija, Francija. Nam se lahko zgodi, da nazadujemo v skupino C-2." Ali neuspeh reprezentance lahko povežemo z našim domačim državnim prvenstvom, ki je letos raztegnjeno, nezanimivo, predolgo? "Letošnje državno prvenstvo je bilo namenjeno pripravi reprezentance. Pokazalo pa se je, da se poskus ni posrečil. Odločitev strokovnega sveta so klubi sprejeli negativno. Ta sistem tekmovanja se je pokazal kot neustrezen, tako kot v nekaterih državah, kjer so ga že ukinili. Očitno je, da capljamo za drugimi. Zadeva pa je slaba iz dveh razlogov. Veliko skon-centriranih tekem v državnem prvenstvu pomeni tudi dobro formo reprezentantov, druga pomembna stvar pa je nenehno zanimanje ljubiteljev hokeja, ki se je povsem razblinila s predolgimi presledki. Manj zanimanja, manj obiska, večja izguba. To vsekakor ni namen." Kako gledate na odnos Akroniks - HZS? "Zveza je organizacija z vsemi svojimi slabostmi, na drugi strani pa imamo dva kluba, ki sta organizirana profesionalno. Na eni strani torej Zveza z enim rednim in enim honorarnim zaposlenim, opravlja svoje poslanstvo po najboljših -močeh. Veliko dela je z organizacijo številnih nastopov različnih reprezentanc. Denimo, mladinska selekcija je igrala dvajset tekem. Člani so imeli tudi nekaj nastopov, pa ostale selekcije. Seveda je premalo ljudi, zato se pokažejo pomanjkljivosti. Zveza pa na sam tekmovalni sistem nima vpliva. Med Akroniksom in Zvezo obstajajo kratki stiki. Jeseniški klub je morda organiziran najbolje v državi, enako Olimpija. Ta dva kluba imata več profesionalcev, tako da Zveza ne more biti enakovredna v odnosih, saj objektivno ne zmore vseh zahtev. Ostajajo seveda odprta vprašanja, pa ne le pri Zvezi, tudi na strani klubov je nekaj grehov. Klubi ne zagotavljajo finančnih obveznosti do Zveze, kar lahko povzroči celo prekinitev državnega prvenstva. Problemi so obojestranski, večina le teh pa izhaja iz slabega finančnega stanja. Denarja je premalo, položaj hokeja pa je po vrhu slabši, kot pred dvema letoma. Premalo se prilagajamo gledalcem in medijem, ki so osnova za priljubljenost, priljubljenost pa je osnova za trženje. Akroniks je že "pobral" tri naslove državnih prvakov. Pri mladincih, kadetih in pionirjih. Olimpija je bila uspešna le pri malčkih. Jeseničani vodijo s 3:1. Veliko bolj pomembno pri mlajših selekcijah, ki so predpriprava za člansko moštvo je, da se v mladih moštvih kali Čimveč igralcev. Naslovi niso toliko pomembni, ampak široka baza. Naslovi so sicer prijetni, je nekak obliž, če nisi prvi v članski konkurenci, toda resnična pomembnost dela z mladimi je, da iz široke baze dobiš čimveč vrhunskih igralcev. Gre za piramido, s katero lahko zmanjšujemo število tujcev. Ne trdim, da tujcev ne Eotrebujemo, še zlasti so do-rodošh v mednarodnih nastopih, toda moje prepričanje je, da bi morah imeti slovenski klubi le po dva tujca. Vratarjev pa sploh ne. Vse skupaj je povsem logično, če mislimo na kakovost slovenske reprezentance, ki je za mene najbolj pomembna. Poglejte imamo le enega dobrega vratarja, to je Luka Simšič. Premalo za pravo reprezentanco. Bolj kot naslovi v mlajših selekcijah se mi zdi pomembna ugotovitev, da je jeseniški Akroniks letos klub, ki je bolje organiziran, kot v Ereteklosti. To je zasluga novih _udi, ki so prišli. Delajo po načelu, ki gre v večjo organiziranost in večjo profesionalnost, ki tako zagotavlja osnovo za boljše delo številnih igralcev, ki jih v Podmežakli ne manjka." Ali bi bila tragedija, da Akroniksa letos ne bi bil državni prvak? "Ne bi tega jemal kot tragedijo. Menim, da Jesenice zaslužijo naslov članskega prvaka, saj je organiziranost in delavnost v klubu na visoki ravni. Šport je sicer šport, in če bi kdo drug posegel po vrhu, to za jeseniški hokej ne bi pomenilo propada, pomenilo pa bi bistveno slabše izhodišče za marketing. Drugače je tržiti državnega prvaka, ali dru-gouvrščenega. Za Jesenice je to problem, Olimpija ga nima. Kljub temu da že deset let ni osvojila naslova državnega prvaka Olimpija nima nobenih težav z denarjem, ima ga celo več." Kot kaže pa se bomo znova vrnili v alpsko ligo, kjer se nam bodo pridružili še Francozi? "Tako je. Imeli smo sestanek, na katerem je bilo izrazito izkazano zanimanje italijanskega, francoskega, avstrijskega in našega hokeja. Ali bo na začetku prihodnje sezone nastopalo v alpski ligi 18, ali 24 moštev, bomo videli, vsekakor pa bo izredno zanimiva. Vse je na prostovoljni osnovi. Naša kvota je, najmanj dva, največ pa štirje nastopajoči klubi. Definitivno se bomo dogovorili letošnjega aprila. Alpska liga naj bi se začela v začetku septembra, končala pa sredi oktobra." Bliža se odločitev, kdo bo letošnji državni prvak. Jeseničani pa so letos zamenjali tudi trenerja. "O zamenjavi je odločal strokovni štab. Imel je svoje argumente, s katerimi je prepričal vodstvo kluba, da je zamenjava potrebna. Težko sicer presojam, ker mi vse podrobnosti niso znane. Toda treba je vedeti, da so se za to odločili strokovnjaki. Novi trener se je lotil dela korektno in moje mnenje je; pustimo ga, da opravi svoje poslanstvo do konca. Cilj je jasen, osvojiti naslov državnega prvaka. Rad bi opozoril na to, da smo na Jesenicah zamenjevali trenerje, kljub temu da so osvajali državne naslove, kar je vsekakor zanimivo. Ali ni vseeno Olimpija v prednosti? "Vsekakor so Ljubljančani oslabili Jeseničane, z nekaterimi odhodi hokejistov iz Pod-mežakle v Tivoli. Olimpija je letos kupila tudi nekaj zelo dobrih Kanadčanov, toda... jeseniška trma še velja. O njej nc dvomim. Menim, da je prednost na jeseniški strani 60:40 odstotkov. Ob zaključku pa se zahvaljujem vsem spoznorjem, brez katerih jeseniškega hokeja ne bi bilo. • Dušan Dragojevič DOSEDANJI REZULTATI VSEH JESENIŠKIH EKIP ČLANI Prijateljske tekme: Acroniks - Torpedo 2:3, Acroniks - VIKO KAC 8:4, Acroniks - Ottakrin-ger Graz 7:4, Acroniks - BIC VSV Villach 8:4, Kaufbeueren -Acroniks 1:4, Augsburg - Acroniks 6:2, Acroniks - Chimik Voskresensk 3:7; Poletna liga: Sportina - Acroniks 3:8. Kau-feueren - Acroniks 9:3, Torpedo - Acroniks 7:2; Evropski pokal: Acroniks - Herning 5:3, Acroniks - Steaua 6:1, Ferencvarosi -Acroniks 3:6, Malmo - Acroniks 8:2, Rouen - Acroniks 13:0, Podhale - Acroniks 5:7; Evropska liga - skupina Adria : Acroniks - Gardena 10:2, Fassa - Acroniks 3:4, Acroniks - BIC VSV Villach 1:3, VIKO KAC -Acroniks 5:1, Acroniks - Bruni-co 10:3, Acroniks - Bolzano 6:10, Alleghe - Acroniks 5:0, Gardena : Acroniks 6:8, Acroniks - Fassa 10:3, BIC VSV Villach - Acroniks 4:0, Acroniks - VIKO KAC 6:3, Brunico - Acroniks 2:6, Bolzano - Acroniks 4:2, Acroniks - Alleghe 7:1; Prvenstvene tekme: Slavija Jata - Acroniks 3:17, Acroniks -Maribor Gradiš 5:1, Triglav -Acroniks 2:6, Acroniks - Sportina 6:5, Inntal - Acroniks 5:0, Acroniks - Olimpija Hertz 3:5, Acroniks - Slavija Jata 23:1, Maribor Gradiš - Acroniks 1:4, Acroniks - Triglav 11:4, Sportina - Acroniks 2:4, Acroniks -Inntal 7:1, Olimpija Hertz -Acroniks 0:4, Sportina - Acroniks 4:2, Acroniks - Inntal 4:3, Acroniks - Olimpija Hertz 0:3, Acroniks - Maribor Gradiš 6:3, Triglav - Acroniks 1:3, Acroniks - Sportina 10:2, Inntal - Acroniks 3:2, Olimpija Hertz -Acroniks 6:2, Acroniks - Slavija Jata 24:0, Maribor Gradiš -Acroniks 1:2, Acroniks - IViglav 5:3, Sportina - Acroniks 1:9, Acroniks - Inntal 3:3, Acroniks - Olimpija Hertz 5:4, Slavija Jata - Acroniks 4:14, Acroniks - Sportina 9:3, Inntal - Acroniks 3.T2, Olimpija Hertz - Acroniks 7:0. MLADINCI Prijateljske tekme: Acroniks - BIC VSV Beljak 9:1, Češke Budjejovice - Acroniks 2:1, Slavija Praga - Acroniks 2:5, Poldi Kladno - Acroniks 2:2, Sparta Praga - Acroniks 3:6, VIKO KAC - Acroniks 4:11, Triglav - Acroniks 9:5, Acroniks - VIKO KAC 3:6; Prvenstvene tekme: Inntal - Acroniksa 0:19, Slavija Jata - Acroniks 0:32, Acroniks - Olimpija Hertz 2:4, Acroniks - Inntal 25:0, Acroniks - Sportina 16:0, Sportina -Acroniks 4:8, Acroniks - Slavija Jata 42:1, Olimpija Hertz -Acroniks 2:8, Inntal - Acroniks 3:14, Acroniks - Sportina 14:2, Slavija Jata - Acroniks 0:24, Acroniks - Olimpija Hertz 6:2, Acroniks - Inntal 5:0 b.b., Sportina - Acroniks 0:15, Acroniks 0:15, Acroniks - Slavija Jata 5:0 b.b., Olimpija Hertz -Acroniks 6:3, Acroniks - Olimpija Hertz 4:3, Olimpija Hertz -Acroniks 2:4, Acroniks - Olimpija Hertz 6:2. KADETI Prijateljske tekme: Acroniks - Sportina 22:2, Olimpija Hertz - Acroniks 3:4, Acroniks -Olimpija Hertz 5:7, Češke Budjejovice - Acroniks 4:2, Hradec - Acroniks 12:4, D. Jihlava -Acroniks 9:3, Slavija Trebič -Acroniks 5:5, Ponteba - Acroniks 0:18; Prvenstvene tekme: Triglav - Acroniks 0:42, Acroniks - Sportina 9:1, Olimpija Hertz - Acroniks 2:4, Slavija Jata - Acroniks 0:14, Acroniks -Slavija Jata 39:1, Maribor Gradiš - Acroniks 2:16, Acroniks -Maribor Gradiš 16:2, Acroniks -Triglav 24:1. Sportina - Acroniks 1:5, Slavija Jata - Acroniks 0:35, Acroniks - Maribor Gradiš 32:0, Triglav - Acroniks 0:17, Acroniks - Olimpija Hertz 8:3, Acroniks - Sportina 8:3, Olimpija Hertz - Acroniks 4:2, Acroniks - Slavija Jata 31:2, Maribor Gradiš - Acroniksa 0:19, Acroniks - Triglav 15:2, Sportina - Acroniks 2:13, Acroniks - Olimpija Hertz 5:3, Acroniks - Olimpoija Hertz 4:7, Olimpija Hertz - Acroniks 7:4, Acroniks - Olimpija Hertz 3:1, Olimpija Hertz - Acroniks 4:5, Acroniks - Olimpija Hertz 5:4. PIONIRJI Prijateljske tekme: Acroniks - Sportina 14:5, VIKO KAC - MALO ZARES IN MALO ZA SALO Med turnejo članske reprezentance v Rusiji je najbolj trpel tehnični vodja Acroniksa Branko JerŠin. Znan je po tem, da čez dan popije veliko kave. Žal se je močno razveselil, koga je drugi dan turneje eden od Olimpijinih hokejistov povabil na kavo, ki jo je imel s seboj. Brane se je potrudil in prinesel seboj kuhalnik, posodo in sladkor. Ko so vse pripravili za kuhanje kave, pa so ugotovili, da je kava v zrnju. Eden največjih šaljivcev v ekipi Acroniksa je Marjan Kozar, še v Časih, ko je ekipa pogosto gostovala v Beogradu, je vsakemu novincu v ekipi, pa najsi je bil trener ali igralec, ali Član vodstva ekipe v toaletno torbico podtaknil sveže ribe, ki jih je kupil na tržnici. Ali si predstavljate, kako je dišalo po dveh dneh potovanja, če jih nesrečnik ni odkril? Ko so v predzadnjem derbiju jeseniški hokejisti v dvorani Podmežakli premagali Olimpijo Hertz, je v zelenem športnem uredništvu Dela zavladala takšna žalost, da je Olimpijin hišni novinar Bojan Kavčič pozabil na poročilo o tekmi napisati naslov. In tako se je prvič zgodilo, da so jeseniški hokejisti v Delu imeli dostojen naslov (dva centimetra širok prazen prostor). Na enem od zadnjih derbijev med kadeti Acroniks Jesenic in Olimpijo Hertz so starši igralcev iz Ljubljane, zagnano pošiljali starše Jeseničanov v ljubljanske šole (češ na Jesenicali ste še tako revni, da se morajo otroci Šolati v Ljubljani). Na koncu, ko so po peti tekmi dobili lekcijo iz borbenosti in nepopustljivosti Gorenjcev, pa je bilo slišati, da bodo pred naslednjo sezono poslali svoje mestne fantičke na enomesečni tečaj v Kurjo vas... Acroniks 1:5, Acroniks - BIC VSV Villach 11:5, Češke Budjejovice - Acroniks 7:5, Vajgar -Acroniks 11:3. Loko Veseli -Acroniks 4:9, Češke BUejevice - Acroniks 8:5, Acroniks -Milevsko 10:1; Tekme turnirja: Acroniks - Ottakringer Graz 17:3, Acroniks - VIKO KAC 4:4, Acroniks - ZUG Švica 11:2, Acroniks - BIC VSV Villach 4:1, Acroniks - Veneto Italija 10:2; Prvenstvene tekme: Triglav - Acroniks 4:18, Acroniks -Inntal 5:0 b.b., Slavija Jata -Acroniks 0:20, Acroniks - Sportina 16:4, Olimpija Hertz -Acroniks 1:6, Acroniks - Triglav 18:1, Inntal - Acroniks 1:22, Acroniks - Slavija Jata 23:1, Sportina - Acroniks 5:10, Triglav - Acroniks 1:20, Acroniks - Inntal 35:0, Acroniks -Olimpija Hertz 7:3, Slavija Jata - Acroniks 0:17, Acroniks -Sportina 4:1, Olimpija Hertz -Acroniks 3:7, Acroniks - Triglav 15:1, Inntal - Acroniks 0:5 b.b., Sportina - Acroniks 3:10, Acroniks - Olimpija Hertz 9:0, Acroniks - Slavija Jata 5:0, b.b., Acroniks - Triglav 24:0, Triglav - Acroniks 4:24, Acroniks - Triglav 22:0, Acroniks -Olimpija Hertz 8:0, Olimpija Hertz - Acroniks 2:4, Acroniks - Olimpija Hertz 9:2. MALČKI Prijateljske tekme: Acroniks - BIC VSV Villach 6:2, Acroniks - Zagreb 12:0, Olimpija Hertz - Acroniks 1:1, Acroniks - Triglav 2:1; Alpska liga: Ottakringer Graz - Acroniks 2:6, Olimpija Hertz - Acroniks 10:1, BIC VSV Villach - Acroniks 4:6, VIKO KAC - Acroniks 1:3, Acroniks - Triglav 8:1, Acroniks - Sportina 6:1, Kaindl Salzburg -Acroniks 0:11, Acroniks - Ottakringer Graz 8:5, Acroniks -VIKO KAC 2:4, Acroniks -Olimpija Hertz 4:5, Acroniks -BIC VSV Villach 5:1, Triglav -Acroniks 1:4, Sportina - Acroniks 2:2, Acroniks - Kaindl Salzburg 20:0, VIKO KAC -Acroniks 0:3, Olimpija Hertz -Acroniks 1:2, Ottakringer Graz - Acroniks 2:2; Prvenstvene tekme: Sportina - Acroniks 2:2, Acroniks - Triglav 7:2, Maribor Gradiš - Acroniks 5:7, Acroniks - Olimpija Hertz 1:2, Slavija Jata - Acroniks 1:24, Triglav -Acroniks 0:2, Acroniks - Slavija Jata 6:0, Acroniks - Maribor Gradiš 7:2, Olimpija Hertz -Acroniks 3:1, Sportina - Acroniks 6:7, Acroniks - Sportina 2:2, Acroniks - Triglav 4:0, Slavija Jata - Acroniks 0:14. Maribor Gradiš - Acroniks 0:7. Acroniks - Olimpija Hertz 3:3, Acroniks - Sportina 3:2, Triglav - Acroniks 1:4, Acroniks -Slavija Jata 15:2, Acroniks -Maribor Gradiš 5:2, Olimpija Hertz - Acroniks 3:5, OHmpija Hertz - Acroniks 2:3, Acroniks -Olimpija Hertz 0:2, Olimp«3 Hertz - Acroniks 4:0, Acroniks - Olimpija Hertz 2:3. HOKEJSKA ŠOLA Acroniks - Triglav 11:0, Acroniks - Olimpija Hertz 6:3, Acroniks - Trilgav 3:0, Acroniks - BIC VSV Villach 8:0, Acroniks - Olimpija Hertz 0:1» Acroniks - Sportina 7:4, Slavija Jata - Acroniks 0:13, Olimpija Hertz - Acroniks 0:4, Maribor Gradiš - Acroniks 0:13, Inntal -Acroniks 0:6; Alpska liga: Ottakringer Graz - Acroniks l'j Olimpija Hertz - croniks 2:4. BIC VSV Villach - Acroniks 0:9, VIKO KAC - Acroniks 1 j. Acroniks - Trilgav 3:1, Acroniks - Sprotina 25:1, Kaindl Salzburg - Acroniks 0:15, Acroniks ' Ottakringer Graz 4:0, Acroniks - VIKO KAC 4:2, Acroniks -Olimpija Hertz 5:3, Acroniks -BIC VSV Villach 10:2, Triglav -Acroniks 0:7, Sportina - Acroniks 0.4, Acroniks - Kaind' Salzburg 16:1, Acroniks • W takringer Graz 0:9, Acroniks.' Triglav 4:0, Acroniks - Olimp«!8 Hertz 0:1. V sezoni 1994/95, kar pomeni od 18. avgusta lani »0 22. marca letos, so vse seU*' cije HK Acroniks Jesneice odigrale 231 prijateljskih JJ* prvenstvenih tekem. Jesenis* hokejisti so zmagali 176-krfi Žiet tekem je bilo brez bojah esetkrat so igrali neodločen'' in vsega 45 tekem izgubilite pri tem dosegli razmerje golih 1987 : 589. PRED POLFINALNIMI BOJI ZA ČETRTO SLOVENSKO ZVEZDICO Prav gotovo ljubitelji hokeja nestrpno pričakujejo zaključne boje v letošnjem državnem prvenstvu. Tako kot gledalci, zaključek prvenstva težko pričakujejo tudi igralci. Dolga sezona, z dvema za vse zelo neugodnima prekinitvama, je prav gotovo sedaj pred najzanimivejšim razpletom. Igralci se na te boje pripravljajo že vso sezono. Zaključne boje težko čakajo. Jeseničani se na zaključek prvenstva pripravljajo zelo zavzeto. Skoraj mesec dni že manjkajo sicer reprezentance, toda vzdušje v ekipi je zares delovno. Po smoli s poškodbami in boleznijo nekaterih ključnih igralcev teh težav sedaj za enkrat ni več. V klubu samo upajo, da se bodo zdravi vrnili tudi reprezentantje. Še posebej veseli vrnitev dolgo bolnega kapetana Murajice Pajiča, ki pospešeno trenira. Prav tako je po bolezni okreval tudi Marko Smolej, vrnil se je poškodovani Marjan Kozar, tako da bo ekipa polfinale lahko začela v močnejši postavi. Na prvi tekmi bo sicer manjkal mladinski repre-zentant Miha Rebolj, ki se s SP mladincev vrača šele na dan prve tekme z Inntalom Celje. Ker iz Celja prihajajo vesti, da tudi Celjani trenirajo s polno močjo, in ker vemo, da so zelo kvalitetna ekipa lahko pričakujemo izjemen boj za uvrstitev v finale letošnjega DP. Ambicije celjskih hokejistov so po letošnjih dogodkih v njihovem klubu še posebej velike, kajti morebitni uspeh v polfinalu bi Pra_ gotovo pomenil rešitev sedanjih problemov. Tega s Povečerovski, Luljin, 1&0' nov, Simšič, RojŠek, Potočnik in drugi še kak zavedajo. h Prav zato na Jeseničan pričakujemo, da bodo tn bune v dvorani PodmežaK polne, in da nam bofl gledalci z glasnim spodDjJ. janjem pomagali preskoc to veliko oviro do finala. V drugem polfinalnem obračuanu je drugacj Olimpija je veliko mpcnej ša od Bleda. Morda bi VW lahko presenetil v eni, da dveh tekmah kaj veC P bi bilo veliko presenečenj*- Torej v polfinalnem obraj čunu Acroniks : Inntal j vse še odprto, medtem ko j Olimpija nesporni favorn tekmah s Sportino. Kdo pa se bo letos veseg naslova, pa bomo videli s* ob koncu aprila. 9 edstavljamo vam: Karmen Pirih Srečen si, če osrečuješ drugega" ^men Pirih iz Smokuča. "Ob prihodu v dom Je vsak zelo ranljiv, zato kušamo vkliučiti v razne dejavnosti.'T domu Franceta Berglja na Jesenicah so že pred petimi leti začeli s fizioterapijo in kasneje še r°vno terapijo oskrbovancev, v zadnjem času pa so ^ k vrsto dejavnosti uvedli tudi javna dela, s katerimi ^osploh zelo zadovoljni. ..ske oskrbovance zapoje in jih odvrača od žalost oJjaJ je delovna terapija? J'ovna terapija so - če I^PioŠimo in povemo manj de? " razna ro^na dela, l'° na vrtu, organizacija Ureditev, bralne ure, j^ske ure, sprehodi v nar-»,0,,1- Vse, kar moške in % ^n'n dePresivnih počutij v LnJe povsem novem okolju jPfemenjenem načinu življa. 1 J* delovni terapiji v domu j Krbovancev na Jesenicah J slišali že večkrat. V tem f0vls»u, kako izjemno lepe ^ne izdelke imajo in kako bjeljem sodelujejo pri v^.*u samo zato, ker ga ^l delovna terapevtka Kar-k? p«rih, ki jo imajo oskr->ci zelo radi. Ijj ***nnen Pirih pa zna. Ta z bi?1 živi> kot bi bili vsi nJeni Jjjji, sorodniki. To čutijo, <>8kkeno sode,uJeJ°' Je £.tbovancem na neposre-%\ t()pel človeški način 1 a,a dokazati, kako koristno Jako delo za njihovo Jjjrtje," smo slišali v ne-IJJl? pogovoru o socialnem '^stvu na jeseniški občini. na A9aražna vrata- Tr9°" be|a ^praria Jure je poskr- takn S dobre označbe, cediti jim Je treba le S^enarož in povrtnin tlnoniS ponuia nova in okoli^L Jeseničanom in ^C"1 zelo dobrodo-ia. Jure?IJSka tr9°vina A9rar- *anesljJvo bomo poz- abili vse našteti, kajti izdelkov in artiklov je ogromno. In čeprav bi želeli predstaviti celotno ponudbo, je ne bi mogli, saj bi nam zmanjkalo prostora. Vseh vrst semen rož in povrtnin priznanih italijanskih proizvajalcev. Našli boste vse, kar na vaših vrtovih in v našem podnebju uspeva in kar tržišče ponuja. In ker smo hoteli biti zelo dlakocepski v tej široki paleti, smo ugotovili, da nekaj pa le manjka. Lubenice! Lubenice? Brez skrbi, so rekli prijazni prodajalci. Če mislite, da bi vam na Gor- enjskem uspevale in bi poskusili, jih bomo pa naročili. če imate posebne želje, tudi tako nenavadne, v Agrarii Jure ne bo nobenega problema: pridete, naročite in priskrbeli vam bodo. Rože, gnojila, vsa zaščita... Poleg semen povrtin so semena rož, čebulice rož, ki jih je nekatere treba na vrtu posaditi prav zdaj, pa semena in čebulice okrasnih in balkonskih rož. Vrtnice -male, velike, čajevke, plezalke, vseh vrst in po želji in vašem okusu. Vrtnarji, sadjarji in vrtičk-arji nasploh bodo veseli tako velike izbire tekočih in dru- gih gnojil, ki jih je cela dolga polica, različnih proizvajalcev in različnih količin. Pa cvetličnih plastičnih lončkov in korit, škropilnic različnih velikosti in namenov, od velikih sadjarskih do manjših vrtičkarskih, zalivalk od dveh do 19 litrov. Da ne pozabimo pakirane zemlje za vaše rože in vrtne zemlje, pa zaščitnih pripomočkov proti plesnim, žuželkam in drugim nadležnim rečem, zaradi katerih ste ob vse veselje, ko se nenadoma pojavijo. Vreme je muhasto in pravijo, da se zna še kar kujati in nagajati, zato kakšna zmrzal, ko bo vse brstelo in cvetelo, sploh ni izključena! Če hočete pridelek zavarovati pred vremenskimi nevšečnostim, predvsem pred zmrzaljo, imajo v Agrarii primerno zaščito. A ne le pred zmrzaljo, tudi pred ptiči, če ste jim pozimi natresli sončnih semen, ker so se vam ptički smilili, se vam sicer zdaj oddolžijo s prijetnim jutranjim žvrgolen-jem, a nekaj je takih, predvsem kalinov, ki so vaše gostoljubje vzeli dobesedno in do konca in vam zdaj kljuvajo tudi po mladih brstičih sadnega drevja. Da ne bodo popki kar frčali naokoli, jeseni pa sadja nič ne bo, Agraria Jure prodaja tudi mreže za zaščito pred ptiči. Krma za živino in sadike sadnega drevja V novi kmetijski trgovini poleg gimnazije imajo vrtno orodje pa kmetijsko mehanizacijo, denimo, multikulti-vator s priključki. V skladiščnem prostoru ne manjka krme za živino in živali, ki jih gojijo rejci malih živali, pa žitaric, ovsa, koruze, pakirane v različnih količina. Počasi, pravijo, bodo prešli na bokse in tako prodajali krmila. Dobite lahko tudi semenski krompir - zdaj bolj spomladanski in zgodnji krompir. Nasploh bo ponudba taka, kot so v določenem letnem času potrebe in povpraševanje. Če hočete posaditi sadike sadnega drevja, v Agrarii lahko dobite sadike: jablan, hrušk, sliv, visenj, orehov, ribeza, breskev, nektarin, kutin in marelic. Kot smo pa že rekli: česar ne boste dobili v Agrarii, lahko v trgovini naročite in priskrbeli vam bodo vse, kar si želite. Še veliko drugih stvari ponuja nova trgovina - vredno jo je obiskati in si jo ogledati. Trgovina Agraria Jure je odprta vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Telefonska številka: 861-832. Luknje, da te kap - S preplastitvijo magistralne ceste skozi Jesenice verjetno letos še ne bo nič. Čeprav si občina Jesenice na vso moč prizadeva, da bi vsaj na najbolj kritičnih mestih cesta dobila novo asfaltno prevleko, se je zdaj pojavil nov problem: dokumentacija, kajti menda so pod cesto napeljani tudi vodi in kabli, dokumentov o tem pa ni. Kot tudi ni dokumentov o cestnem odseku od železniške postaje do Integrala - to je del ceste, kije zgrajen na novo. Medtem ko propada magistralna cesta, propadajo tudi vzporedne ceste. Odsek ceste proti Podmežakli iz podvoza je grozljiv - luknja pri luknji... - Foto: J. Pelko Stara Sava se tudi energijsko obnavlja Falkenau v Mojstrani Nekdanjo gozdarsko niso v Mojstrani, ki je zdaj odeta v marmor in drag material, domačini imenujejo kar Falkenau. Mojstrana - Gozdarska v marmor in drug drag hiša Falkenau v Mojstrani? material. V tem sicer ni Zakaj pa ne, so rekli Moj- nobene primerjave s hišo v strančani! Ne gre za kakšno nadaljevanki Falkenau, saj je Najbolj imenitna stavba v stanovanjskem naselju je nedvomno mojstranški Falkenau, nekdaj gozdarska hiša, zdaj pa Oniksov protokolarni objekt.. snemanje na Široko priljubljene nadaljevanke o gozdars-ki koči Falkenau v Mojstrani, ampak za objekt, ki stoji v Mojstrani in ki ga imenujejo kar Falkenau... Nekdanjo gozdarsko stavbo sredi naselja v Mojstrani je namreč kupil jeseniški Oniks in jo imenitno preuredil. Oniks pa se tako v jeseniški kot Kranjskogorski občini na splošno enači s komunalo in komunalnimi prispevki občanov, čeprav ima podjetje več dejavnosti. In marsikomu ni prav, da gre občinsko komunalno pod- {'etje sploh kupiti tak objekt, taj šele, da ga uredi v protokolarno stavbo in nekdanjo gozdarsko hišo odene domaČa, preprosta in lesena, medtem ko je mojstranški Falkenau marmorna izvedba. A obe sta pač gozdarski hiši... Tako je tudi na zadnji seji občinskega sveta v Kranjski Gori svetnik, doma iz Mojstrane, ob razpravi, kako si bosta občini delili komunalo, jezno vzkliknil nekako takole: "Vsak dan skozi okno gledam tisti Falkenau v Mojstrani in zato se zelo Eroti temu, da kot nova ranjskogorska občina kakorkoli se sodelujemo z jeseniško komunalo!" D. S. - Foto: J. Pelko ^""StiU? °stal°-Poleg Kovinotehne na Jesenicah, na zemljišču jeseniške gimnazije, je postavljen majhen r*SrJ? "Jem dobite vse naštete prigrizke, kijih Je lastnik izobesil na informativno tablo na kiosku. Tako se ob najnižjih cenah" lahko najeste naslednjega: burek po 150 tolarjev, hot - dogpo 150 tolarjev, pomirit po 100 tolarjev in ćevapi po 350 tolarjev ter lepinji... Lastnik kioska seje potem pod to pestro ponudbo sredi slovenskih Jesenic tudi lepo podpisal... Foto: J. Pelko Stari Savi vrniti objekte in življenje Znani akademski kipar Marko Pogačnik meni, da Jesenice nimajo življenjskih energijskih tokov, saj je energijski center pri kapelici sv. Barbare blokiran. Valvasorjeva Stara Sava na Jesenicah skriva v sebi bogato kulturno in zgodovinsko dediščino in hvalevredna je bila že pred leti podpora jeseniške Zastupstvo - državni osiguravajoći Zavod -napis na starih vratih na Stari Savi... občine, da se objekti na Stari Savi obnovijo. Stari Savi naj bi vrnilli življenje. Tega, da je Stari Savi treba vrniti življenje, se zaveda tudi Društvo mejnih ved na Jesenicah, ki je na Jesenicah pred časom pripravilo za svoje člane predstavitev kulturne zgodovine Stare Save in možnosti za energijsko in zdravo življenje na tem predelu Jesenic. Že prejšnji teden pa so predstavniki Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj in člani Društva mejnih ved Jesenice pripravili delovno akcijo. Uredili so območje ob starih usedalni-kih na Stari Savi, tako da so in bodo tudi še vnaprej prispevali, da bo Stara Sava urejena, in da bo kipar Marko Pogačnik lahko 9. aprila na tem kraju pripravil delavnico. "Spominjalo me je na černobilsko pokrajino..." Na predstavitvi Stare Save rejšnji mesec je kustos etno-og Vladimir Knific iz Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine s pomočjo Muzeja Jesenice predstavil načrte za sanacijo in ponovno oživitev tega območja, ki predstavlja od leta 1984 kulturni spomenik. Grad na Stari Savi skriva v sebi mnogo zanimivosti in radi bi mu vrnili namembnost. Zdaj še vedno razpada cerkev Marijinega Vnebovzetja, ki jo bodo popravili. Velika kasarna iz 18. stoletja je bila najbolj problematična, saj je streha puščala. Številne zanimive portale na Stari Savi je načenjala vlaga, tu so bili usedalniki, v katerih so se zbirale odpadna olja železarske industrije in odtekale v Savo ter jo tako že na izviru onesnaževale... Ko so prišli kustosi, ko je nekaj denarja za obnovo predvsem kasarne prispevo ministrstvo za kulturo, ko je postala Stara Sava zanimiva za sanacijo tudi za mestne jeseniške oblasti, je bilo stanje na Stari Savi prav moreče. Gradbena podjetja so se vsa po vrsti branila, da bi prevzela kakršnokoli delo, saj nihče noče popravljati tako dotrajanih objektov. Kot je dejal Vladimir Knific: ..."ko sem prišel na Staro Savo, je bilo vsepovsod polno rjavega prahu. Vzdušje je bilo prav turobno in porodila se mi je analogija s černobilsko pokrajino..." Zanimivo tudi je, da so danes na Jesenicah, ko so propadli nekateri metalurški obrati, ko jih podirajo ali pa jih še bodo, ostali le še trije dimniki. Pri Zavodu se zavzemajo, da bi ostal en sam: 200 let star dimnik. Na Stari Savi je še mlin, pa Korenova hiša, ena redkih "preživelih" hiš, ki naj bi postala muzejska last, tu so ostanki vodnih rak. Vse bo treba postopoma obnoviti, temeljito sanirati... Narava je uničena, nikjer ni energije Na jeseniški občini so lani že naročili študijo, kako bi Čigava bo umetniška slika -kranjskogorska ali jeseniška? Vrnite Gasparijevo sliko! Ali se prelepa Gasparijeva slika, ki je nekdaj visela v hotelu Špik, zdaj pa je v poročni dvorani na Jesenicah, res mora vrniti občini Kranjska Gora? V delitveni bilanci med občinama Jesenice in Kranjsko Goro je marsikaj. Če ocenjujemo dosedanje dogovore in dialoge med občinama, jih lahko ocenimo za zadovoljivo strpne in razumne. Župan nove občine Kranjska Gora Jože Kotnik morebitnih nejasnosti in problemov ne zaostruje in jih v nobenem primeru tudi ne namerava. Želi si le čistih računov. Med drugimi lastninskimi problemi in delitvami nastopa tudi nesrečna voda Julijana, ki izvira v kranjskogorski občini, teče pa po jeseniški. Kako se bodo zmenili, se še ne ve, vsekakor pa je jeseniška občina vložila vanjo najmanj 160 milijonov tolarjev in pri svojem deležu namerava tudi vztrajati. Zanimivo je, da se je svetnik kranjskogorske občine Janez Mertelj spomni), da v poročni sobi v Kosovi graščini na Jesenicah visi tudi tista originalna Gasparijeva slika, ki je nekdaj visela v starem hotelu Špik v Gozd Martuljku. Ogromna sli- ka je zares imenitna in je bila kar nekakšna zaščitna znamka hotela Špik, od vsakega gosta v hotelu neizmerno občudovana. Predstavlja pa ohcet, poročno slavje... Ko so rušili stari hotel Špik, je bila na srečo rešena Gasparijeva slika. Menda jo je "rešil" in na Jesenice pripeljal znani kulturni delavec in nekdanji urednik jeseniškega Žele-zarja Joža Vari. Sliko so obesili v poročno dvorano na Jesenicah. Čigava je slika? V resnici slika ni ne last jeseniške in ne kranjskogorske občine. Slika je vredna in zaščitena kulturna narodova zapuščina in kot taka last vseh Slovencev. Vprašanje je, ali se mora slika zato, ker je visela v hotelu Špik, na območju sedanje občine Kranjska Gora, vrniti zgolj zaradi teritorialnega principa. Vsekakor bo razplet prav zanimiv. Zanesljivo kakšen starejši Kranjskogorec ali še bolje - Martuljčan - o zgodovini prelepe slike ve kaj več, zato bi bili zelo veseli, če bi se nam oglasil in posredoval kakšen podatek. D.S. Objekte na Stari Savi bo treba obnoviti, obnovi^ pa jo nameravajo tudi tako, dajo bodo energijsko pozdravili, kajti na Savi je narava povsem uničena... Foto: J. Pelko tudi s pomočjo društva za mejne vede ali priznanega strokovnjaka za zdravljenje prostora s pomočjo naravnih energijskih potencialov Marka Pogačnika ozdravili prostor. Marko Pogačnik je tako energetsko "izmeril" jeseniški prostor in med drugim ugotovil, da so viri energije na treh krajih: v spominskem parku, na Kozjeku in na - Stan Savi. Akademski kipar Marko Pogačnik, ki išče življenjske tokove tudi za mesto Beljak in skupaj z avstrijskimi kiparji pripravlja projekt postavitve litopunkturnih kamnov v Beljaku, za Jesenice meni, da so nujno potrebne zdravljenja prostora z litopunktivno metodo, ki je podobna kot pri človeški akupunkturi. Za reko Savo meni, da je hrbtenica Slovenije in kot nosilka energije pomembna tudi za Jesenice, kjer se je z razvojem industrije pojavil moČ?n strdek. Zato je treba postavi" žive točke za pretok energije' tudi na Stari Savi. , ..^ Izhodišče projektov, ki )\& pripravlja Marko Poagčni*J v tem, da ne gre za člove* ' ampak za naravo - naravaJ utrpela hudo nasilje, posledic pa trpi človek. Narava se rn^ povrniti v svojo polnost revitalizacijo naših napak. Na Jesenicah je bil moca energijski center ob pot? Jesenice, pri kapelici sv. Ba bare na Plavžu, a mesto se J razvijalo v čisto drugo S.?\J| nesimetrično in industnjs* j uničujoče. Marko Pogačnik jer*j starih usedalnih na Stari Sa našel generalno akupunktu . no točko, kot jo je našel tu na Straži, kjer bi postavil drW litopunkturni kamen ter starem pokopališču ali v p ku na Plavžu. • D. Sedej Prodajalna ŽELEZNINA Jesenice - tel. (064) 81-485 IIGODM PONUDBA Vrečke za smeti raznih velikosti od 199 SIT dalje Pralni prašek DIXAN 4, 80 kg s priročnim darilom Škarje za obrezovanje dreves GARDENA od 1.130 SIT dalje Prodaja posode EMO na kg že od 534 SIT dalje Dobavljamo smetnjake 120,160 in 240 M0* v pocinkani ali PVC izvedbi Barve in lake za les in kovino Čistila SMAC Nudimo okovje, vijake, orodje za k^e in vrtičkarie, vodovodni material, orodje Black & Decker in Iskra. Odprto od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12-ur* Jetrtek, 30. MARCA feroški h^aninski domovi program W^'v 2em|je, ameriška ^znanstvena serija o° domače Poročila videostrani Ua*ela sreče, danska dra- 1.05 i.20 a genski utrinki r.0n >°darini - dobim, ponovitev ',10 i; dnevnik IdO r roški Program: Živ žav Uo S?9lor»alni studio Maribor I.10Ž- v vrst°. TV igrica I^J^sanka Im I* dnevnik 2, Vreme »•ioT* 9Qije Vld Copperfield: 15 let tednik tl6 i* dnevnik tJS§Port L££°slovr «ova ovna borza Vciiffe SanJač, ameriška nanizan- ar>gleška nanizanka hftr °news 14.40 Kinoteka: :,0l?l. ameriški film 16.30 V ,45*''.15 Sova, ponovitev m ia~ste 1910 Podarim -Idaia 20 Tok- tok- kontaktna mL 28 m|adostnike 20.05 IfrSPp Avstraliji 20.40 Povelj ^"Vvvoodski časi Slovenije PrwS 2ačetku je bil greh, In ^o-nemški film 23.30 TV 45 &0 r>!kkolec,ar 7.55 Poročila IO5 C?? Jutro 10.00 Poročila I20n o Program 11.30 Mal-,WV Poročila 12.05 Empara- j ^'Jevanka 12.50 Poljubi KhljeS1'ameriški film 14.35 •40 nr «30 Zgodba o fagotu Ska Ar9us- risanka 16.05 Mo j Oddaja 16.30 Poročila •Sčava Ana Amerika: Bogata ;nafia Atacama 17-10 Cena '•00 kJ7,*5 Hrvaška danes !rbara 0 sreče 18.35 Santa u<*ra "ici/B 10.09 oauia 30 * arneriška nadaljevanka '»kotni8 v sliki/Vreme 20.10 Ifta 20 L21-30 Ekran brez i6 denti razstava 22.40 3o E|;a,Ja 22.50 Slika na sliko } Por«xl?ernško-gruzijski film * 0ro*'"a 0.20 Sanje brez L'*5 TV SlTl|Jer,erkn!edar 17-35 Glavni ^ 18 Se" ;,an9'eška nadalje-1 *aJr,i* W,ndsorski, ponovi- Sn&a dela angleške 1*31 tO HSeriJe 1»-15 Risan-IPVB, ri„.dnevr»'k 20.10 Svet :°Sj;e;°kHrnentarna serija lJ". anr? x?Glavni osumlje-^NoS6Ška nadaljevanka ^ UC°J z vami K'W«JfiE Bever|y Hills. fi°P l2iokananizanka12.- C 16.10 cSpot tedna 12-^ce i10 Spot tedna °uVi^ 13.00 Otroški MnPrisa ii5,poljska ladja iS Strašnn 25 • Kni9ht Ridar C5dr- SpKh'Jom 1805 Naš C T«?$ 1900 Pri Huxta- o. 011 v sliki 20.00 stran, 20.15 Peter Kuharski mojstri C*li- 4~dft. o«e * newyorški Jfiki voinif1,22-10 Veliki beg, t dan s Kna dru*na 1.25 »i .d°šli J ?cn,eJ°kom 2.25 Wnernški w^strj)' 4-15 Mori-511 8*' vojni ffim 5.35 Raji lik IJA2 7.00 Vreme 9.00 čas v sliki 9.05 Vsak dan s Schiejokom, ponovitev 11.55 Vreme 12.05 Hacker Attack 13.00 Čas v sliki 13.10 Poročilo, ponovitev 14.00 Zemlja in ljudje 14.25 Moč strasti 15.10 Umor, je napisala 16.00 Vsak dan s Shiejokom 17.00 čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Kadar igra glasba, večer domače glasbe 21.10 Vera, talkshovv 22.00 Čas v sliki 2 22.30 Šiling 23.00 Night Vvatch 23.50 Pustolovske poti svobode, 3. del 0.40 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.55 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 MIHA PAVLIHA, otroška oddaja (v živo) 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 RAZSTAVA HIŠNIH LJUBLJENČKOV 20.20 SLOVENSKA KNJIGA PREDSTAVLJA: PIRŠ 1995 20.50 OBČINSKA REVIJA PEVSKIH ZBOROV KRANJ '95 - 4. del 21.25 EPP blok - 3 21.30 HALO, MAJA! (v živo) 23.30 Videostrani TV ŽELEZNIKI 18.00 Utrip občine Železniki 19.00 Spoznavanej ljudi in krajev -serijski film 20.00 Glasbena oddaja 20.50 Brez komentarja MMTV 7.00 Video strani - panorama 8.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 9.30 Video strani - panorama 12.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 13.30 Video strani -panorama 17.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 19.00 Obvestila 19.05 Risanke 19.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 20.00 ŠPORT MMTV 20.30 KLEPET NA MMTV, gost Andrej šter; Gost marčevsekga Klepeta bo minister za notranje zadeve, g. Andrej Šter. Voditeljica oddaje je Simona Vo-dopivec, vodilna nit Klepeta pa bo vprašanje, ali je tudi minsiter za notranje zadeve policaj. 21.30 ŽANDAR V NEW YORKU, francoska komedija, igrajo: Louis De Funes, Genevieve Grad, Michel Galabru, Jean Lafebro; režija: Jean Girault; Žandar Cruchot gre s svojo policijsko ekipo na tekmovanje žandarmarij v New York. Njegova zapeljiva hči hoče na vsak način iti z očetom, vendar je ne pusti, ker so se s kolegi strogo domenili, da ne bodo jemali s seobj družinskih članov. A radoživa mladenka se kljub vsemu vkrca na ladjo kot slepi potnik. 23.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 23.30 Video strani 1.00 Deutsche Welle TV MEDVODE 00.00 - 20.15 Videostrani 20.15 -20.20 Reklamni blok 20.20 - 21.40 NOVICE MED VODAMI, 161. tedenska informativna oddaja: -Po seji občinskega sveta, - O obstoju medvoške godbe, - Proslave ob materinskem dnevu, -Razstava v knjižnici na sotočju, -Komunala, - Aktualnosti 21.40 -21.45 Reklamni blok 21.45 - 24.00 Videostrani LOKA TV 20.00 EPP blok 20.05 Videoboom 40, 31. del 21.05 EPP blok 21.10 škofjeloški kulturni utrip (ponovitev) 21.45 Izmenjava programa LTV - LA TOYA JACKSON odgovarja radovednim slovenskim novinarjem 21.50 Videostrani 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 13.20 Skozi zadnja vrata v zgodovino 14.00 Gorenjska danes 14.30 Planinsko športni kotiček 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Nagradno vprašanje 17.00 - 18.00 4. radijska mreža -pogovor s pred. državnega zbora Jožefom Školčem iz studia Koroškega radia 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Music machine 19.30 do 24.00 Študentski program Radia Kranj R TRŽIČ TV ŠIŠKA 20.00 Napoved sporeda 20.02 Telemarket 20.10 Prenos 7. seje ljubljanskega mestnega sveta - v celoti ... Telemarket ... Napoved sporeda za sredo R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.40 Informacija -zaposlovanje 11.20 Kdo bo koga KINO CENTER prem. amer. akcij. znan. fant. filma ZVEZDNA VRATA ob 15 30 in 17 45 uri, kub. meh. špan. kom. drama JAGODE IN ČOKOLADA ob 20. uri STORŽIČ amer. akcij, thrill. HITRE TARČE ob 16 In 18. uri, amer. akcij, thrill. ŠUND ob 20. ur. ŽELEZAR amer. drama FRANKENSTEIN ob 18. in 20.15 uri BLED amer. drama JESENSKA PRIPOVED ob 20. uri Oddajamo od 16. do 19. ure na UKV stereo 88,9 MHz (oddajnik Grad) ter 95 MHz (oddajnik Kovor) ter na srednjem valu 1584 KHz. Poleg informacij pripravljamo še nekatere druge zanimivosti. Sledila bo oddaja Pod kozolcem, katere pokrovitelj je pripravil presenečenje nagrajencu. Za konec pa še novosti iz uredništva Gorenjskega glasa. R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 11.00 Podjetniška borza 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.30 Zimzelene melodije 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Spoznajmo se 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf R ŽIRI 5.30 Jutranja kronika 5.40 Naš zgodovinski spomin 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Slovenska popevka 8.30 Oddaja za upokojence 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 Škofjeloških 6 13.30 Morda niste slišali 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 16.30 Vse o cvetju 17.00 Prenos na 4. radijski mreži 17.30 Modni nasveti 18.30 Predstavljamo narodnoza-bavne ansamble 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Alenka Potočnik 5.15 Novice 6.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Vesno Pfeifer 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi taksno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 13.00 3 x1 glasbena oddaja 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Hello again 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 Avtomarket svetuje 16.10 Spoznajmo se s Cankarjevim domom 17.00 Anketa 18.15 Aktualna tema: Problemi vodarjev 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Barometer - poslovni radio 22.00 Medžik vas gleda 1.00 Gromska glasba - Marko Plahuta 2.00 Satelit MMTV 20.30 KLEPET NA MMTV, gost Andrej Šter Klepet na MMTV /e mesečna oddaja, kjer gostijo znane Slovence in jih poskušajo predstaviti z druge plati, kot je poznana javno-si. Do sedaj so na MMTV v studiu gostili že Milana Kučana. Zmaga Jelinčiča, Janeza Kocijančiča, Alojzija Šuštarja, Toneta Vogrinca in Mišo Molk. Vbditalpca oddaje Simona Vodopivec vsakemu Izmed svojih gotov pripravi polno presenečenj s svojimi vprašanji. V marčevskem Klepetu bodo v studiu gostili ministra za notranje zadeve, Andreja Sfera. Vodilna nit klepeta pa bo vprašanje, ali je tudi minister za notranje zadeve policaj. PETEK, 31. MARCA TVS 1 10.35 Otroški program: Snoopv 11.00 Roka ročka 11.50 Ognjeni ples in žrtvovanje nebu, nemška poljudnoznanstvena oddaja 12.35 Že veste 13.00 Poročila 14.10 Kam vodijo naše stezice 15.10 Film tedna: Propad ameriškega cesarstva, kanadski film 16.45 Podarim-dobim, ponovitev 17.00 TV Dnevnik 17.10 Otroški program 18.00 Regionalni studi Koper 18.45 Hugo, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.56 Šport 20.05 Poglej in zadeni 21.40 Turistična oddaja 22.00 TV dnevnik 22.20 Žarišče 22.45 Sova: Davov svet, ameriška nanizanka; Wycliffe, angleška nanizanka Zapornica, nemški film TVS 2 10.05 Tedenski izbor 10.55 Portorož: Tenis (m) Davisov pokal: Slovenija - Zimbabve, prenos 14.30 Tedenski izbor 16.30 Osmi dan 17.20 Sova, ponovitev 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.10 Podarim dobim 19.20 Poglej me! 20.05 Pri koreninah oblasti 20.45 Miti, skrivnosti in mistika, nizozemska dokumentarna serija 21.25 čudežni mandarin, TV balet 22.00 Sinjebradčev grad, opera 23.05 Tenis (m), Davisov pokal: Slovenija - Zimbabve, posnetek iz Portoroža 0.35 TV jutri 0.40 Videostrani HTV 1 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.05 Šolski TV program 11.30 Progrma za otorke in mladino 12.05 Emperatriz, serija 12.50 Sladko usmiljenje, ameriški film 15.15 šolski program 15.30 Program za otroke in mladino 15.50 Briljantina 16.40 Hrvaška književnost v evropskem kontekstu 17.10 Hrvaška kulturna dediščina 17.45 Hrvaška danes 18.00 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, serija 19.30 TV Dnevnik 20.02 Šport 20.10 V iskanju 21.10 Dobro ljudje 22.40 Slika na sliko 23.20 Po krivem obtožena, ameriški film HTV 2 17.25 TV koledar 17.35 Osumljen III, serija 18.25 Triler, oddaja resne glasbe 19.30 TV Dnevnik 20.02 Sport 20.10 Me je kdo iskal, zabavno glasbena oddaja 20.55 Sto let filma, Shane, ameriški film, Film - video - film KANALA 10.00 Spot tedna 10.05 A shop 10.15 Luč svetlobe 11.05 Pred poroto 11.30 Ameriških deset 12.00 A-shop 12.10 Spot tedna 12.15 CMT 16.05 Spot tedna 16.10 A-shop 16.20 Kruta pravica, ponovitev filma 18.00 Pozitiv + 18.45 A shop 19.00 Poročila 19.05 Risanka 19.10 Luč svetlobe 20.00 Zločini stoletja, ameriška nanizanka 20.25 Poročila 20.30 Teden na borzi 20.40 Brax-ton, ameriški pust. film 21.50 Učna leta, ameriška nanizanka 22.20 Zgodba o igri, ameriška nanizanka 22.50 Pozitiv +, ponovitev glasbene oddaje 23.20 Živeti danes, ponovitev 0.05 CMT AVSTRIJA 1 6.05 Naš glasni dom 6.30 Heidi 6.55 Viking Viki 7.20 Smrkci 7.45 Am, dam des 8.05 Tom & Jerry 8.30 Lok 8.55 Vendo kadar je pisala kriminalke 9.40 Knight Rider 10.30 Vesoljska ladja Enterprise 11.15 Bosonog v parku 13.00 Heidi 13.25 Viking Viki 13.50 Smrkci 14.15 Am, dam des 14.35 Tom & Jerrv 15.00 Vroča sled 15.25 Mini ČVS 15.35 Vesoljska ladja Enterprise 16.25 Knight Rider 17.15 Zelo prijazna družina 17.35 Naš glasni dom 18.05 Naš učitlej dr. Specht 19.00 Pri Huxtablovih 19.30 čas v sliki in kultura 20.00 Pogledi s strani 20.15 V. I. Warshawska, detektiv v svilenih nogavicah Ž1.40 Agent brez imena 23.10 as v sliki 23.15 Agen brez imena 0.50 Zelo prijazna družina 1.15 Schiejik dnevno 2.15 Dobrodošla Avstrija 4.00 Brazilska rapsodija 5.40 Raji za živali AVSTRIJA 2 7.00 Vreme - panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Schiejok dnevno 10.05 Dobrodošla Avstrija 11.55 Pogled na vreme 12.15 šiling 13.00 Čas v sliki 13.10 Vera 14.00 Pravica do ljubezni 14.25 Moč strasti 15.10 Vedno, kadar je pisala kriminalke 16.00 Schiejio dnevno 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla Avstrija J9.00 Zvezna dežela danes 19.30 :as v sliki in kultura 20.00 šport 20.15 Akutni znaki XY - nerešeni 21.20 Peter in Pavel 22.05 čas v sliki 2 22.35 Oblast - kratki film Zdravka Barišića 22.45 Kontroverza 23.40 Javno obsojeni -smrtne kazni za pisatelje 0.20 Akti znaki XY - nerešeni 0.30 Grad v pajčevinastem gozdu 2.10 Telesni stražar Yojimbo 3.55 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 PETKOV TEDENSKI PREGLED, 57. tedenska informativna oddaja 19.40 Iz arhiva: Utrip Kranja 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 OBČINSKA REVIJA PEVSKIH ZBOROV KRANJ '95 - 5. del 20.45 ALI IMA ČLOVEK DUŠO? (v živo) -oddajo pripravlja Center za duhovno kulturo Ljubljana 21.45 EPP blok - 3 21.50 DOBRA MISEL: SLOVENIJA - SLOVENSKIM PARAPLEGIKOM (posnetek Dobrodelnega koncerta v Litiji, 19. 3. 1995) 23.20 Nočni zabavno erotični program 2.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 Gost šolskega radia GA-GA na TV - pripravili Polona, Špela, Domen in Peter 20.00 Šolski utrinki - informativno poučna oddaja OŠ Železniki 20.50 Brez komentarja zaposlovanje 12.30 Osmrtnice -zahvale 12.40 Reportažno oglašanje 13.00 Pesem tedna 13.20 Skozi zadnja vrata v zgodovino 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Nagradno vprašanje 17.00 Ko sem še majhen bil 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program - Vasovanje s podokničarjem MMTV 7.00 Video strani - panorama 8.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 9.30 Video strani - panorama 12.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 13.30 Video strani -panorama 17.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 19.00 KUHAJMO SKUPAJ, kulinarična oddaja 19.25 Risanke 19.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 20.10 VRTNARJENJE ZA VSAKOGAR, nasveti 20.15 POPOTNIK, oddaja o popotovanjih in nasveti popotnikom 21.00 POTOVANJE K UMETNOSTI, dokumentarna film, 1. del/13 - Tajska 21.30 ŽANDAR GRE V PENZIJO, film 23.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 0.00 Video strani 1.00 TV MEDVODE 00.00 - 20.15 Videotrani 20.15 -20.20 Reklamni blok 20.20 - 21.40 VIDEOBOOM 40, lestvica slovenskih videospotov, 31. oddaja 21.40 - 21.45 Reklamni blok 21.45 - 24.00 Videostrani LOKA TV ... Videostrani 20.00 5. seja občinskega sveta občine Škofja Loka ... Videostrani TV ŠIŠKA 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.10 TV Šiška predstavlja - koncert 20.55 Telemarket 21.05 Cikel slovenskega filma - Idealist 22.40 Napoved sporeda za soboto R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.40 Informacije - KINO R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19. ure na UKV območju 88,9 in 95 Mhz ter srednjem valu 1584 Khz. Ob 13.30 bo stekel program Radia tržiški študent, ob 15.30 bomo posredovali informacije v okviru oddaje Kratko in jedrnato. Ob 16.10 lahko prisluhnete obvestilom ob 16.30 pa oddaji Kulturni Babilon. Nenazadnje: glasovali bomo tudi za Gorenjca meseca in se pogovarjali z zanimivimi gosti. Tu bo tudi kviz radia tržiški študent. R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, vesti) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Razgled s Triglava 10.30 Novice 11.00 1001 nasvet 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 3 III tri & as 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Naš zgodovinski spomin 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Minute za ročk 8.30 Od tu in tam 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 škofjeloških 6 13.30 Morda niste slišali 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Od svečke do volana 16.50 Športni utrinki 17.00 Izbiramo Gorenjca meseca 17.10 Turistično popoldne 18.00 Alpe-tourovo turistično okence 19.30 Zadetek v petek 22.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Hermina Jerman 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Miletom Jovanovičem 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Športni utrinki 13.00 3x1 glasbena oddaja 13.15 Novice 13.30 Planinski svet 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldne z Alenko Sivko 15.15 RGL komentira in obvešča 16.10 Spoznajmo se 17.00 Tečaj nemščine 17.15 Novice 17.55 Špeckahla 18.30 Evropa v enem tednu 19.15 Novice 19.25 Vreme 21.00 Odprta dlan - Borut Pogačnik 21.00 Ročk izpod Alp 22.00 Rockoteka 1.00 Star sat radio 20.40 KANAL A Ameriški pustolovski film; Igrajo: David Braxton, Va-nessa Ravvlings, Henry O'CrBarjf Braxton raziskuje tihotapsko verigo, ki iz kenijskih rezervatov pošilja leopardje kože v ZDA. V afriški divjini se mu na njegovo veliko žalost pridruži odvetnica Vanessa. Namesto leopardov večino časa rešuje njo pred žejo, lakoto in divjimi zvermi. Konec je seveda srečen: divji lovci so kaznovani, živali znova varne, Braxton pa ugotovi, da Vanessa ni taka zgaga, kot je kazalo. BLED amer. drama JESENSKA PRIPOVED ob 18. uri RADOVLJICA amer. drama JESENSKA PRIPOVED ob 20. uri TIGER BOHINJSKA BISTRICA amer. film KVIZ ob 18. in 20. uri TRALALA PLAC Rokland za sprostitev Dvajsetletni Ljubljančan Rok Golob je pred kratkim pri Helidonu izdal svoj glasbeni prvenec, lasersko ploščo z naslovom ki pove vse, namreč "Rokland". Zakaj vse, zato ker gre za 13 skladbic, izvrstnih inštrumcnta-lov, za katere je Rok napisal vso glasbo, hkrati pa je tudi sam izvajalec. Sam je poskrbel tako za programiranje svnthesizer-jev, slednje je tudi odigral, v roke pa je prijel tudi električno, akustično kitaro in violino. Edini komad z vokalom je komad "Nooor!", katerega je "odpel" Rokov prijatelj Aleš Turnšek. Sam pravi, da je to glasba za njegovo dušo, zagotovo pa je na cedejki združeno Rokovo obširno glasbeno znanje, od jazz-rocka do funky-popa, nekatere skladbe pa so v bistvu odličana filmska glasba. Kljub mladosti je Rok že star glasbeni maček, saj violino igra iz otroških let, prav tako pa tudi klavir. Trenutno obiskuje 2. letnik Akademije za glasbo, hkrati pa sodeluje s pop ročk bandom So What?, s katerim je nedavno posnel tudi kaseto, sam je ustanovil tudi kvartet godal "Rokulus", v katerem sam igra 1. violino, hkrati pa tudi piše vso glasbo. Poleg tega, da veliko nastopa na radiu, televiziji pa sodeluje tudi z Big Bandom RTV in Simfoničnim orkestrom RTV. Kot kla-viaturist pa se pojavlja tudi v skupini Quatebixa z izvrstnimi glasbeniki kot so (Aleš Rendla, Nino De Gleria, Žarko Živkovič...). Rok Golob je izvrsten glasbenik in njegov prvenec, laserska plošča "Rokland" je le dober začetek, saj bomo o Roku nedvomno Še veliko slišali. REKLI SO Ponedeljek "sucks", petek "cool" Cudn', a ne. Kva sploh sprašuješ? Valda je najboljši dan v tednu petek, najbolj brez-vezen pa je ponedeljek. Saj veš, šola pa to... Tokrat so vsi brez izjeme odgovorili tisto v stilu gornjega naslova. Grega Cervek, 2. letnik Srednje gradbene šole: "Petek, jasno. Zato ker je konec pouka, ker prihaja vikend, ko je čas za žurir-at, pa kaj greš spit. Uuuu, najbolj pa sovražim četrtek, ko sem že pomalem vsega sit, pa še slovenščino imamo na urniku." Tomaž Pajer, 2. letnik Srednje elektro in strojne šole: "N ajbolj mi je všeč sobota, to pa zato, ker ni šole. A kateri dan mi dol pade? Nedelja, ker je dan pre-dno se začne šola, sicer pa so vsi dnevi med tednom bolj "švoh", še najbolj pa v torek, ko je na urniku fizika." Polona Drol, 1. letnik Škofjeloške Gimnazije: "Petek... konec pouka a ne. Pa tudi sobota, ko se lahko fajn naspiš. Nedelja je pa že kriza, ker se je preveč za učiti. Ja, ja petek je najboljši, čist' res velja tisto, da je petek dan za metek. Pa tudi vsak petek grem ven. A kam? Uuuu to pa ne povem." Janja Korošec, 4. letnik Srednje komercialne: "Petek mi je najbolj všeč, sploh pa cel vikend, ko imaš dost časa in greš lahko kam ven, važno je, da ni šole. V ponedeljek pa spet. sicer pa imam pouk popoldne, tako da gremo ponavadi še kam po pouku, posebno v petek..." • Igor K., foto: Jerasova L. LITERARNA DELAVNICA VAŠA POŠTA Prejšnji teden ste nam pisali in risali: Krištof Ramovš, Luka Cakiči, Ana Bulat, Tadej Čadež, Neža Pintar, Alma Selimovič, Urška Ciglič, Maja Jemc, Mohor Prevc, Jerica Habjan, Barbara Peterman, Alenka Zorč, Petra Krničar, Aleksandra Frčej, Boštjan Potočnik in Miha Kapus. NAGRAJENI SPIS Če bi imela družino Mamica se kar naprej krega: "Ati, pospravi posodo, Barbara, naredi nalogo, posesaj dnevno sobo, postelji posteljo, skuhaj; sama imam toliko dela..." Če bi jaz imela družino, bi vsi skupaj hitro pospravili in imeli potem vsak svoje prosto popoldne. Ob nedeljah ne bi kuhali kosila, usedli bi se v avto in se odpeljali daleč na piknik. Svojih otrok ne bi tako kritizirala, če bi kaj razbili. Dovolila bi jim hišne Hvali, toda le, če bi sami skrbeli zanje. Z otroki bi se več pogovarjala, ielela bi, da bi mi zaupali svoje skrivnosti. Več bi hodili v naravo; ne bi ves čas gledali televizije, imeli bi več časa druga za drugega. Zakaj v moji družini spreveč časa preživimo vsak s seboj? Jaz v svoji sobi, ati pri živalih, mami v kuhinji, brat pa na potovanjih. Vedno je vprašanje: "Kaj bi bilo, če bi...?" • Barbara Peterman, 7. a r. OŠ Gorje Na avtobusu Živil in Gorenjskega glasa sedi že 36 potnikov. Počasi že tuhtamo, kam se bomo podali na nagradni izlet in kdaj. Verjetno kar konec aprila ali v prvi polovici maja, saj prostora za nove nagrajence skoraj ni več. Kljub temu vas seveda vabimo, da ne odvržete peres in nam še naprej pošiljate dobre spise in pesmi. Moja mami ima rjave oči Takšne imamo tudi vsi mi v družini, razen atija, ki ima modre. Ima tudi rjave lase, ki niso ne predolgi, ne prekratki, je vitka in ni zelo velika. Vsak dan nam kuha kosilo, če pa ona ne msore, pa mora kosilo skuhati ati, ki nima nič manj kuharskih sposobnosti. Pomaga nam delati nalogo in nas zbudi za v šolo. Kadar gre ati dopoldne v šolo, ona pazi na Jošta in Brigito, ki sta še dojenčka in še ne hodita v šolo. Vso družino ima zelo rada. Kadar se dolgočasi, rada klepeta po telefonu. Razveselim jo, kadar domov prinesem petko. • Mohor Prevc, 3. r. OŠ Dražgoše MLADINSKA POROTA MLADINSKA POROTA MLADINSKA Ne se hecat! Dragi porotniki! Malo vas bom okrcala. Zakaj na vprašanja o najstniških ljubezenskih težavah včasih odgovarjate tako neresno? Še posebej to opažam pri Marjeti in Klemenu. Sta mogoče že pozabila, kako resno štirinajstletnica ali petnajstletnik doživljata te probleme? Zanje namreč to so problemi. Ne obnašajte se torej tako pokroviteljsko, odraslo. Poboljšajte se! Pa brez zamere in lep pozdrav. • Mina, 17 let Miha, 11 let: "Vem, da ga tudi jaz včasih polomim. Klemen me mora naučiti odgovarjati na vprašanja neresno in zbadljivo, čeprav se tega lahko naučim tudi mi teti Justi v Pilu. Saj jo poznate? Čeprav zveni smešno in zafrkantsko, v odgovorih daje rešitve. Upam, da je tudi pri nas šjirih tako in da včasih kljub hecu najdete zrno soli. Tako je življenje bolj vedro, se vam ne zdi? Kar se mene tiče, vprašanja vrstnikov jemljem stoodstotno maksimalno resno, saj na lastni koži čutim, kakšna muka zna biti odraščanje." Sergeja, 12 let: "Predvsem sem globoko prepričana, da urednica Helena ne bi imela čisto nič proti, če bi tudi ti, Mina, sodelovala v poroti. Verjemi, neresni smo le navidez, ko svoje odgovore skušamo strniti v nekaj vrstic. Ko se trudim, kako dolg odgovor na zahtevno in zapleteno vprašanje strniti v pet ali šest stavkov, sem še kako resna, poglobljena in prav nič nočem biti pokroviteljska. Zelo resno razmišljam o težavah naših spraševalcev, odgovore pa napišem tako, da izzvenijo čimbolj optimistično. "Think posi-tive," pravijo Američani - in prav imajo." Marjeta, 19 let: "Draga Mina! Lepo, da si nas malo okregala, vendar pa obstaja razlog, zakaj na ljubezenska pisma odgovarjam tako neresno, kot praviš ti. Brez skrbi, dobro se še spominjam, kakšne težave sem imela v osnovni in srednji šoli. V višjih razredih osnovne šole, na primer, nisem vedela, kako naj zapecam fanta, ki mi je bil všeč. In sem delala iste stvari, kot jih danes delajo trinajstletniki. Takrat so se mi te "dosmrtne ljubezni" zdele neznansko pomembne, čeprav so bile - to vem danes - precej nedolžne. Počakaj leto ali dve in boš videla spremembe. In ne pozabi, da v mojih letih še vedno ljubimo, ampak na drugačen način." Klemen, 22 let: "Ja, to je res, da včasih na kakšno vprašanje odgovorim na bolj smešen, nikakor pa ne na neresen ali celo podcenjevalen, žaljiv način. Način, kako porotniki odgovarjamo, je seveda različen. Sam sem po značaju optimist, tudi na svoje probleme skušam gledati čim bolj optimistično. Tako so videti manjši in lažje rešljivi. Mislim, da tudi mladim, ki jim svetujem kot porotnik, bolj pomaga optimističen, šaljiv odgovor kot pa smrtno resen, s kakršnimi jim težijo starši in učitelji, ki stvari samo še bolj zakomplicirajo kot bi mladi radi." NA VRTILJAKU Z ROMANO Vsak torek ob petih na kranjskem radii1 Skrivnostna fotografija Objavljamo drugo fotografijo skrivnostne šole, ki je tokrat že lažje razpoznavna, kajne? Če ste uganili, za katero šolo gre, pošljite svoj odgovor na dopisnici na Gorenjski glas, 64000 Kranj, Zoisova 1. Za nagrado dobite majico GG. I I l* I 1 1 i/ f f i J 1 ; 1 i .J Vrtiljakova uganka Nabrusite pete, zdaj gre zares, saj šola te Urška vabi na.... Prav ste uganili; naslednji torek bo Romana v stu fl kranjskega radia gostila člane šole Urška. Izp°'n'a uganko, nalepite na dopisnico in jo do torka pošljite n Radio Kranj, 64000 Kranj, Slovenski trg 1. Košarkar naj bo! J Tako se imenuje prva knjiga, ki jo je v založbi Karantan L izdal mladi slovenjegraški pisatelj Primož Suhodolčan. ..^ znanega pisatelja Leopolda Suhodolčana. Prejšnji tore* I f> bil Primož gost na radijskem Vrtiljaku. Povedal je, knjigo pisal za otroke, ki pogrešajo zabavnega, sproščen^ branja. Zgodba pripoveduje o dolgem, suhem in straLT lenem fantu, ki ga ničesar ne zanima, šele ko ga "pote9n ^ košarka, začne napredovati tako telesno kot po pameti' Pisatelja Primoža Suhodolčana mladi bralci doslej nap ^ poznajo po kratkih hudomušnih zgodbicah o Petru NosU' jih je objavljal v Cicibanu. Peter je odrasel, v Cicibanu nasledil njegov mlajši bratec Popek, fant z najbolj vese'tlj, najbolj radovednim in najbolj lačnim popkom na sve Popek se imenuje tudi otroška oddaja na koroškem rSL Primož, ki deluje kot velik otrok, saj je vedno nasmejan. 9. v šal, piše še za PIL, pogosto pa ga kot gosta vabijo tu ,(, osnovne šole, kjer učencem rad pripoveduje o sv dogodivščinah, pisateljevanju in njegovih literarnih juna FILMSKA NAGRADNA UGANKA Nekoč so bili bojevniki Lani je dobil oskarja za glavno moško vlogo v ^ Philadelphia Tom Hanks. Brezplačne kino vstopnice * prejmejo: Tanja Tolar z Jesenic, C. revolucije 2 a- « Kokalj, Zg. Jezersko 102 b, Brane Gubane iz Kranja, Šorlijeva 3, in Marko Roženbergar iz Kranja, Huje 6. Čestitamo. Film Nekoč so bili bojevniki, ki konec tedna prihaja na kranjsko flatno, je ganljiva lju-ezenska zgodba, a vendar polna nasilja, postavljena v revno----- predmestje Aucklanda, največjega mesta v Novi ji. Osemnajst let po poroki Jake še vedno privlači o? ^ s preživlja večino svojega časa v baru, kjer <^°^afn\0fi ^ pestmi. Če ga Beth zaslišuje ali izziva, ji ^^S^pe^ podoben način. Beth pa gleda nase kot na borko. *f ^ udarcev bi bilo potrebnih, da bi zlomil n)ene^sjlju f h Razen tega pa verjame, da je kljub moževemu r|. jf vedno globoko zaljubljena vanj. Bori se, da bi °-p0v* | Vden od s"' rfitiV na pisateljica, razpeta med svojo hadarjenos okolico m postane najbolj ranljiva v družini. Vendar ^ vPdn" ' Aak° veliki ^varnosti je. Dogodek, ki sle^c «SSE sPrjme™ življenje družine. Beth pa je *£* pri* jena, da izbere in poišče novo možnost za p*« «. c? ko nam določeno pod- PoSlje proizvod na dom k * dopisom, da naj si V^&damo in jo kasneje P!0 ali pa vrnemo pošilja-S?doben primer je imela ^ članica iz Maribora, ki P°!ti prejela knjigo in se hfPrašuje, ali je dolina 1^1 nekaj, kar sploh ni tki j e* način oglaševanja po Poceni ponudbo in sami , am0 odločiti, ali ponudbo '^rno ali ne. Ponudnik nas L°re Prisiliti k aktivnemu VT,U- Ce nam blago ustreza Za nakup odločimo, pre- dmet plačamo. S tem sklenemo pogodbo ter postanemo lastnik blaga. Če pa nam poslani proizvod ni všeč, ga nismo dolini vračati. Če ga ieli nazaj, ga mora priti pošiljatelj sam iskat. Neveljavna so vsaka določila, da moramo blago poslati nazaj ali da se bo, če do določenega roka ne sporočimo, da blaga ne sprejmemo, štela pogodba za sklenjeno. Še ugodneje za potrošnka ureja to vprašanje predlog Zakona o varstvu potrošnikov. Ta je v zakonodajnem postopku in še ni sprejet. V 37. členu predloga je namreč določeno, da se blago, ki ga podjetje pošlje potrošniku in ga ta ni naročil, šteje za darilo. Pravna pisarna ZPS Jure Markič BORZNI GRAFIKONI Trgovanje z vrednostnimi papirji v preteklem tednu na Ljubljanski borzi želijo borzni posredniki in borzni špekulanti kar najhitreje pozabiti, saj se ni zgodilo prav nič novega, torej ni bilo priložnosti za dobre zaslužke. Tako imajo nakupni boni blagajniških zapisov Banke Slovenije druge emisije še naprej pozitiven trend. Večji dvig njihovega tečaja beležimo le sredi tedna. Umiritev cene omenjenih kuponov je vsaj delno umirila špekulante, medtem ko je med borznimi posredniki prevladalo prepričanje, da bodo banke kupone izkoristile le za vpis deviznih blagajniških zapisov. S tem se bo pozitiven trend tega papirja v prihodnjem tednu najverjetneje nadaljeval. Delnice so ostale v ozadju trgovanja vsaj v prvi polovici tedna. V drugi polovici tedna je bilo trgovanje z delnicami nekoliko bolj zanimivo, saj smo opazili rahlo pozitiven trend. Poleg živahnejšega trgovanja z redno delnico SKB banke, ter delnico Dadasa, utegnejo v prihodnjem tednu postati zanimive tudi redne delnice Term Čatež. V skladu s 593. členom Zakona o gospodarskih družbah, to profitabilno slovensko zdravilišče z nedvomno velikimi razvojnimi možnostmi, v zadnjih dveh letih ni smelo izplačevati dividend. Junija letos pa naj bi za dividende namenili celotne dobiček zadnjih dveh let, skupaj 400 milijonov tolarjev ali priližno 1000 tolarjev donosa na delnico. Srednji tečaj delnice je v petek znašal 747 tolarjev. • R. S. GIBANJE TEČAJA REDNE DELNICE SKB BANKE V MARCU jstništvo zaposlenih %p marca - Združenje za lastništvo zaposlenih bo v . i ark na Bledu pripravil seminar "Lastništvo zaposle-j(t v Procesu lastninjenja ali trajna oblika lastništva." UŽei!n' s?mmar bo potekal 29. in 30 marca in pomeni JTojekta "Lastniška kultura zaposlenih", ki v organiza-i{nj design iz Ljubljane in Job Ownership iz Londona ter ob 'obr ^Por' angleškega sklada Know How poteka v Sloveniji >i$tv° ^a serTunarJu bo predstavljeno tudi Združenje za tina? zaposlenih, ki je prav tako rezultat tega projekta. VrSe 0(*° udeležili tudi britanski veleposlanik v Sloveniji i3 ? p,, • cKenzie Johnston, direktorica agencije za privatizacijo lin« c ln ugledni ekonomist dr. Jože Mencinger, ki bo imel na arJu zaključno besedo. lva Merkurjeva športna trgovina 36000 35500 35000 34500 34000 01 s _ r---—1—- M 33000 >----i-1 oi oj 02 11 5 » U 22 3 1 OJ 21 9 1 OS 24 S 1 KOLIKO JE VREDEN TOLAR NAKUMMODMN NAJCmi/mODAINl i KMCUMAtODAM MENJALNICA 1 DKM 1 ATS ioo nt A BANKA (KnnJ, TrHč) 80,90 81,90 AVAJ. Bled 81.00 81.45 AVAL Kranjska gora 81,00 81,50 BANKA CREDITANSTAJ.T d.d. Lj 81.10 81,90 COHA Kranj 81,00 81,40 EROS (Stari Mayr), Kranj 81,00 81,40 GEOSS Medvode 81.10 81,35 GORENJSKA BANKA (vse enote) 79,80 82,25 HRANILNICA LOM, d.d.Kran! 80,99 81.69 HIDAUinlca Ljubljana 81,10 81.40 ILIRIKA Jesenice 80,80 81.70 INVESTŠkoflaLoka 81.00 81.80 LEMA Kranj 81,00 81,40 MIKELStražIsce 81.00 81.55 PBS d.d. (na vseh poštah) 79,80 81,65 ROBSON Mengeš 81,10 81,30 SHP-Slov. hran. In pes. Kranj 81.00 81.50 SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 80.40 81,90 SLOGA Kranj 81,40 61.90 btjOVENIJATURIST Boh. Bistrica 79.80 - SL0VENUA7\JRIST Jesenice 81,00 81,80 ŠUM Kranj 81.00 81,30 TALON Žel. postaja Trata, šk. Loka 81.10 81,40 TALONZg. Bitnje TENTOURS Domžale UBK d.d. Škofja Loka WILFAN Kranj WILFAN Radovljica, Grajski dvor ZORI Kamnik POVPREČNI TEČAJ 11.26 11,63 11,45 11,62 11,40 11,62 11.30 11,70 11.42 11.52 11,50 11,60 11,45 11.52 11,12 11,69 11.45 11,60 11.45 11.55 11.30 11,55 11.40 11.59 11.44 11.54 11,48 11,56 10,90 11.53 11,50 11,60 11.47 11,56 10,90 11.65 11.40 11,65 11,11 -11,35 11,60 11.46 11,54 11.48 11.56 11,48 11.56 11.45 11,65 11,35 11,63 11.46 11,52 11.47 11.53 6,60 6,50 6,45 6.60 6,60 6.70 6.70 6.20 6,70 6.65 6.60 6,09 6,70 6,50 6.20 6,80 6,60 6.40 6,55 6.20 6.60 6.70 6.70 6.70 6,50 6,50 6,50 6.70 7,05 7.00 7.00 7.20 6,60 6,95 6,80 7,20 7,10 6.64 7,00 6.99 7,00 7.05 6,90 7,00 7,00 7,20 7,10 7,05 6,90 6,89 6,89 7,00 6,95 6,90 6,90 81,10 81.40 60,90 81,40 80,80 81.85 81.00 61,35 81,10 81,40 DO 1. 4. ZAPRTO 80,87 81,58 11.36 11.59 6.31 6,99 Pil Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 11,40 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. GIBANJE TEČAJA NAVADNE IMENSKE DELNICE TERM ČATEŽ V LETU 1995 CM?. ma . Merkur bo v petek, 31. marca, ob 13. uri odprl Spo ev' *v T bo prodajalna z najbolj celovito ponudbo športne rtni obutvi Kolesarski " "^čeh ^°rcnJskem, poudarek pa bo na kolesih, športni obutvi ' ler k. ^ novo prodajalno bodo namreč preselili Kolesarski loyQ. 8a na stari lokaciji niso mogli razširili. S temeljito o| 4{ej:1?Praznjenega lokala na Greogorčičevi 8 (za Globusom) 15- januarja in jo končali v dveh mesecih in pol. Kn................... 800 -750 - 700 09i»l.t9 1J.01.9S 1»01.M 14.01.« «2.02 M 10.02 99 II.OJ.M 24JttW OVOJ «9 10JU.99 17.0 i W 24.0.1 H Posojila za uvoz češke opreme Kranj, 27. marca - Nova Ljubljanska banka, d.d., in Československa obehodni banka A.S. iz Prage sta podpisali srednjeročni okvirni sporazum v višini 10 milijonov ameriških dolarjev za financiranje uvoza opreme češkega porekla. Najmanjši pogodbeni znesek za odobritev vsakega posameznega posojila znaša 250 tisoč dolarjev, odobrijo pa ga naječ v višini 85 odstotkov vsakokratne pogodbene vrednosti. Najdaljši rok vračila posojila je pet let. Jurij Detiček izvršni direktor Divizije finančnega upravljanja pri Novi Ljubljanski banki je ob podpisu sporauzum dejal, da bo nedvomno pospešil blagovno menjavo med Češko in Slovenijo. Československa obehodni banka A.S. (ČSOB) je edina banka, ki je po razpadu Češkoslovaške federacije ostala v skupni lasti obeh novonastalih republik. Po višini bilančne vsote, ki je konec leta 1993 znašala 4,2 milijarde dolarjev, je na tretjem mestu Češki republiki. Omenjeni sporazum med NLB in ČSOB je potrditev dolgoletnega uspešnega sodelovanja obeh bank. OPEL V KRANJU SAMO KORAK DO NOVEGA OPLA CORSA % za 17.900 dem I ASTRA u23.800 dem 1 airb'n> ■ r°nsk ' OJa(-llvc v vratih, sarnozatezni varnostni pasovi, riena 2a5čita motorja pred krajo; po Želji: centralno zaklepanje, nastavitev in ogrevanje zunanjega ogledala, servo volan serijski airbag, ojačitve v vratih, sarnozatezni varnostni pasovi, radio kasetnik s 6 zvočniki, centralno zaklepanje, elektronska zaščita motorja pred krajo; po želji: ABS, servo volan, električni pomik stekel... OMEGA »d 48.941 DEM serijski airbag pri vozniku in sovozniku, sarnozatezni varnostni pasovi, elektronska Zaščita motorja pred krajo, ABS, centralno zaklepanje / daljinskim upravljanjem. radio kasetnik z S zvočniki, električni pomik stekel, električna nastavitev in ogrevanje zunanjih ogledal, servo volan... &i,elŽPnvoznikuin »o Stro"^a zaščita '»enke^^Panje.zatemn SpreJaj. platišča iz TIGRA od 30.573 dem ICALIBRA „d 53.855 dem | FRONTERA „d 48.277 sovozniku servo volan, radio kasetnik s 6 serijski airbai: pri vozniku in sovozniku, ABS, centralno serijski servo volan, reduktor, diskaste zavore spredaj in zadaj, vijačne vzmeti zadaj, motorja pred krajo električni pomik stekel, zaklepanje, radio kasetnik s 6 zvočniki, električna centralno zaklepanje, radio kasetnik s 4 zvočniki, zatemnjena stekla; po želji: električn jena stekla; po želji: ABS. alarmna naprava, nastavitev in ogrevanje zunanjih ogledal, elektronska pomik stekel, naprava za pranje žarometov, ABS. platišča iz lahke kovine... lahke kovine... zaščita motorja pred krajo, servo volan, električno pomična streha... UGODNI KREDITI in TESTNE VOŽNJE DELOVNI ČAS: SALON AVTOMOBILOV od 9. do 18. ure ob sobotah od 8. do 13. ure. SERVIS IN PRODAJA REZERVNIH DELOV ob delavnikih od 8. do 16. ure. ^Vtotehna KRANJ, Koroška 53a telefon & faks 064/212-191 KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Izobraževanje kmetov in kmetic Obnova travne ruše Kranj - Kranjska enota kmetijske svetovalne službe vabi na predavanji o obnovi travne ruše s sejalnico za vsejavanje trav. Prvo bo v četrtek ob devetih dopoldne v domu krajevne skupnosti v Mavčičah, drugo pa dan kasneje ob enaki uri v zadružnem domu v Žabnici. Predaval bo mag. Miran Naglic, specialist za poljedelstvo v gorenjski kmetijski svetovalni službi. • CZ. Vladna uredba Prepoved vožnje v naravnem okolju Ljubljana - Slovenska vlada je sprejela uredbo, po kateri je v naravnem okolju na območju Slovenije prepovedano voziti, ustavljati, parkirati ali organizirati vožnje z vozili na motorni pogon in s kolesi. Naravno okolje so po uredbi vsa območja zunaj ureditvenih območij mest, vasi in drugih naselij, zunaj objektov republiškega ali lokalnega pomena ter zunaj nekategoriziranih cest in drugih prometnih površin. • CZ. J^HIŠA AVKCIJSKA objavlja TERJATVE SPREJETE NA 10. AVKCIJO terjatev, ki bo 30.3.1995 ob 12. uri v dvorani Avkcijske hiše Ljubljana, Šmartinska 152 dolžnik znesek /SIT/ (100% vrednosti) 1. ABC - POMURKA. mesna ind., M.Sobott 2. ABC - POMURKA. mesni izdelki, Trbovlje 3. AEROd.o.o..Celje 4. ALPREM, Kamnik 5. AROSA do.o., Ljubljana 6. BABILON - Vrtec Igor, Ljubljana 7. BARTA A BARTA d.o.o., Maribor 8. BREST, Cerknica 9. CARANTANIA d.o.o., Ljubljana 10. ČAST do o, Ljubljana 11. CENTER, trg. podjetje. Ljubljana 12. C1MOS, Koper 13. DARJA d.o.o., I«skovec 14. DEKORATIVNA. Ljubljana 15. DO MARK d O.O.. Domžale 16. DO MARK do.o.. Domžale 17. DONNA TINA d.o.o. Slovenj Gradec 18. EKOMEX d.o.o.. Murska Sobota 19. EMONA INŽENIRING, Ljubljana 20. ENGRO BARTA do.o., Maribor 21. IMP - ELEKTROMONTER, LJubljana 22. INTER GASTRO. Maribor 23. INTERSTIL d.o.o., Ljubljana 24 JEKLOTEHNA MALOPRODAJA. Maribor 25 JEKLOTEHNA-VELEPRODAJA, Maribor 26. KERAMIX po.. Volčja Draga 27. KONSTRUKTOR SGP, Maribor 28. KOT d.o.o., Ljubljana - Šmartno 29. KRANJSKA HRANILNICA, Ljubljana 30. KTI-NAVITA EMBALAŽA. Ljubljana 31. LESNA, tov. ivernih ploSC, Šentjanž. / Dravograd 32. LESNA, lov. ivernih ploM, Šentjanž / Dravograd 33. LES NINA - VELEPRODAJA. Ljubljana 34. LIBELA p o. Celje 35. LIBELA, trgovina na debelo in drobno, Celje 36. LIPA d.o.o.. Ptuj 37. LITOSTROJ, lov. ind. opreme, Ljubljana 38. MARIBEX, Maribor 39. MESNICA-Štefan. MengeS 40 METALNA KOVINAR, Maribor 41 MTT - storitve, vzdrževanje, transport, Maribor 42. NAPOLEON - rest. Hribar Jože, Lukovica 43. OMNIA COOP d.o.o., Ljubljana 44. OMNIKO 2 d.d, Trbovlje 45 PALOMA po. Sladki vrh 46. PIONIR GIP. Novo mesto 47. PIONIR GIP, Novo mesto 48. PLUT AL, Ljubljana 49. PRIMEX, mednarodna trgovina d.o.o, N. Gorica 50. ROSANA d.o.o., Kranj 51. SAŠA, trgovina. Vrhnika 52. SLAVNIK INTERNATIONAL. Koper 53. SLOVENUALES SUNG. Ljubljana 54 STENPLAST. Vrhnika 55. TAM-BUS, Maribor 56 TEKO TP. Celje 57. Tenis, turizem, trgovina d.o.o., Ljubljana 58. TERMOELEKTRARNA, Trbovlje 59. TERMOELEKTRARNA, Trbovlje 60. TOPER, Celje 61. UTENS1LIA d.o.o., Ljubljana 62. UTENSILIA do.o.. Ljubljana 63. VEPLAS. Velenje 64. VIDEM - v stečaju, Krfko 65. VIDEM - v stečaju. KrSko_ 7.469.113 8.176.802 2.755.394 8.442.049 799.440 8.876.078 16.610.607 9.578.835 13.299.971 3 441.408 576.657 30.500.700 2.906.897 966 709 2.668.248 4.511.252 736.120 22.742.984 1.637.324 4.654.960 2.925.632 3.983.915 14.732.795 418.740 7.782.257 1.097.957.587 30.593.075 9.612875 48.396.517 2.007.895 21.930 439 4.031.637 3.352.556 17.302.883 18.620.353 4445909 1.206.083 10.292 105 2.468.074 8.121 662 10.513.691 2.586.542 5 641.697 6.466.368 21.130.379 20.000 000 3.500.000 97.158.993 29.609.400 9.074 86i 1.804.012 6.413 477 24.700.000 2.249.619 56.047.896 378.000 2.268.647 3.898.755 4.531.016 29.755720 8.560.623 9.929.370 6.533.824 13.663.649 58.389.219 Pri vseh terjatvah je moten delni odplačni prevzem terjatve. Vrednost terjatev se na avkciji nila do prodaje oz. umika (spodnja meja prodajalca). Vabimo v.se kupce blaga ali storitev pri zgornjih podjetjih k nakupu terjatev po znižanih vrednostih, s katerimi Imajo možnost kompenziranja svojih obveznosti. Kotatcgo 8.000 SfT vplačate naŽRA 50100401-202302. Avkcijska hOa Ijubijana Provizija Avktipke hSe po prodani terjatvi na avkciji znaša 1 % nominalne vrednosti terjatve nad 1.000.000 SfT, 2%cd1trjatvemedXn.rWdo9W.9WSn in 5% I>xttfnc uifomiarije lahko posreduje g. ljubo Rolih osebno aH po tekfunu A\Uijska hrta LjuHjiuiii, dOA, ŠiiMtinska 152, teL 061 185 52 50ac. 185 52 70/1« 061443 786 Gozdarsko kmetijska zadruga Srednja vas v Bohinju Mizarstvo v večinski lasti zasebnika V novem podjetju Orgales pohištvo Bohinj ima večinski, 60-odstotni delež zasebno podjetje Orgales iz Zgoše pn Begunjah, petino zaposleni, prav toliko pa tudi zadrug* Srednja vas v Bohinju - Bohinjska zadruga je lani zašla v tako velike (finančne) težave, da se je odločila za odprodajo premoženja, ki ni neobhodno potrebno za obstoj zadruge, in za oddajo nekaterih obratov v najem. Prodala je poslovno stavbo v Bohinjski Bistrici in okrepčevalnico oz. nekdanjo sirarno v U kancu ter oddala v najem zadružno sirarno žalskemu Eodjetju A&C ogledna sirarna, v aterem ima 30-odstotni delež tudi tuji partner, in mizarsko delavnico novoustanovljenemu podjetju Orgales pohištvo Bohinj. Kot je povedal v. d. direktorja zadruge Mirko Smukavec, so se že pred dvema letoma dogovarjali z nemškim kupcem, za katerega so delali masivna pohištvena vrata iz smrekovega lesa, za ustanovitev mešanega podjetja, v katerem bi imel tuji partner 40-odstotni delež, zadruga 40- odstotnega in vodilni delavci 20-^' stotnega. Ker se upravni odbor & druge s tako rešitvijo ni strinjal, r nemški kupec v začetku lanske? marca prekinil z bohinjsko zadrui sodelovanje, ki je prej mizarst* prinašalo približno tri četrtine vsej? |i dohodka. Mizarstvo je potlej život*1' 8 ilo. Ker dela ni bilo dovolj, so P delavcev začasno "posodili" LIP-°ve. |L mu podjetju v Bohinjski Bistrici. PJJ ^ sta se tam tudi redno zaposlila, trije £ ^ ^ se potlej, ko se razmere le izboljšaj vrnili. V zadrugi so se med različni^ možnostmi za rešitev mizarstva nj" jice zadnje odločili, da skupaj z zasebn"J ^ podjetjem Orgales ustanovijo meŠ*". fc0, podjetje Orgales pohištvo Bohn M Večinski, 60-odstotni lastnik je P°!J **e jetje Orgales, 15-odstotni delež -nekdanji delavci zadruge, 5-odstotnc* Stari dolgovi bremenijo poslovanje Kot zatrjuje v.d. direktorja zadruge Mirko Smukavec, v zadrugi nI več dejavnosti, ki bi prinašata izgubo, čeprav je tekoče poslovanje pozitivno, je zadruga lansko poslovno leto predvsem zaradi posojil, najetih v prejšnjih letih, poslovno leto sklenila z devetimi milijoni tolarjev Izgube. V zadrugi samo Se 34 zaposlenih Zadruga je še v začetku lanskega leta zaposlovala 72 delavcev, medtem ko jih zdaj samo še 34, od tega enajst na iagi, osem v klavnici, sedem v trgovini in osem v upravi. V podjetju, ki je najelo sirarno, dela osem nekdanjih zadružnih delavcev, v novoustanovljenem podjetju Orgales pohištvo Bohinj pa enajst. Zadovoljni z najemnikom V zadrugi so zadovoljni z najemnikom njihove sirarne, ki je lani od bohinjskih kmetov odkupila 1,8 milijona litrov mleka. Plačilo mleka je redno, najemnik pa po zatrjevanju v.d. direktorja zadruge izpolnjuje tudi ostale obveznosti. novozaposleni delavec, 20-odstotneF { pa zadruga, ki je v novoustanovlj^ ^ podjetje vložila lesno predelov*' prv stroj in mu za mesečno plačilo naje^ op, nine oddala v najem prostore miza«5* JŠe delavnice. Direktor podjetja je ^j!Vn' Franc Dobida, sicer tudi lastnik PjJ jj* jetja Orgales. Podjetje so ustanovi septembra lani, zaposluje tudi t&V ^ nekdanjih zadružnih delavcev in ^ ^ luje predvsem borovo masivno p0'?1j' S( vo za predsobe in otroške sobe. O* na){ 70 odstotkov izdelkov proda na tuU največ v Avstrijo, ostalo pa v Slovef! V zadrugi so za zdaj kot delničarJ1 najemodajalci zadovoljni z novou5 novljenim podjetjem, od katef* pričakujejo, da bo sodelovalo tudi 1 nekaterih skupnih naložbah. bližnji prihodnosti bo treba ip* kotlovnico za ogrevanje prostorov sušenje lesa, razmišljajo pa tudi o Pa električni turbini. • C. Zaplotnik Spomladanska sejemska ponudba Najprej sejem v Komendi, nato še v Kranj Kmetje so letošnjo spomlad ne bo treba ubadati z vprašanjem, kje naj bi zapravili d en jim ga ne bo uspelo na prvem specializiranem kmetijskem sejmu v Komendi, ga bodo la" 34. kmetijsko gozdarskem sejmu v Kranju. ^ Komenda, Kranj - Slovenski davanj. Društvo rejcev malih tijske mehanizacije, gospo- prikazala predelavo $ ^ sejem kmetijstva in gozdarst- živali Kranj bo ob 60-letnici dinjstva in vrtnarstva, med skupaj z Avtomoto [i pripravilo razstavo kuncev, njimi tudi puškarska šola iz venije pa bo pripra jg|U ^ perutnine in okrasnih golo- Borovelj in gospodinjska šola predavanje o varnem ^11 bov, rejci iz Tolmina razstavo Št. Rupert iz Velikovca. traktorjem. Ob dnev ^ ^ J nojev, Društvo kmečkih žena Ministrstvo za kmetijstvo, cev (11. aprila) bo ve ^ Kranj in Gorenjski sejem gozdarstvo in prehrano bo vanj o analizi,. J^^j te'D$ razstavo in ocenjevanje velikonočnih pirhov, Zveza lovskih družin Gorenjske lovsko razstavo in razstavo slik aka va v Kranju je očitno dobil konkurenco, nekakšen "sejem pred sejmom". Konjeniški klub Komenda se je namreč odločil, da od 31. marca do 4. aprila organizira na hipodromu v Komendi prvi specializirani kmetijski sejem, na katerem bo sodelovalo 17 znanih slovenskih trgovcev in proizvajalcev kmetijske mehanizacije. Komaj bo sejem v Komendi zaprl vrata, že bo minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Osterc v petek, 7. aprila, odprl vrata kranjskega, ki se uradno imenuje 34. slovenski sejem kmetijstva in gozdarstva. Na 10.000 kvadratnih metrih notranje in 20.000 kvadratnih metrih zunanje razstavne površine se bo predstavilo 744 razstavljalcev, od tega 646 domačih in 98 tujih (iz Avstrije, Italije, Švice, Nemčije, Švedske, Danske, Romunije, Češke, ZDA, Makedonije in Japonske). 285 razstavljalcev bo prodajalo kmetijsko mehanizacijo, 81 gozdarsko, 35 stroje za obdelavo lesa, 98 izdelke za široko porabo...Prvič bodo organizirali tudi prodajo rabljenih kmetijskih in gozdarskih stro- {'ev ter naprav, jirodajali pa jih >odo lahko razstavljavci in kmetje. V času sejma bo tudi več razstav, posvetovanj in pre- iviimausivu l& Kmetijstvo, cev i^ii. apruaj t>v '-j^l gozdarstvo in prehrano bo vanj o analizi, iejc3tCJ0s pripravilo pogovor o nalogah insodobni kontroli m k* kmetijstva in gozdarstva ob uporabnosti reZU jarjevJrj povezovanju z Evropo. Lovs- trole, ob dnevu goZ -c of ko kinološko društvo Gor- aprila) pa posvetov* J jn g« ^ demskega slikarja Jurija Mi- enjske bo predstavilo lovske vezanosti kmetovoj ^aj ^ kuletiča. Predstavilo se bo pasme psov ter delo in vzgojo darjenja, nalogah %$ to osem šol s področja kmetijst- lovskega psa. Srednja mlekars- gozdove, o kmetiji ^ qy ,Pi va, gozdarstva, živilstva, kme- ka in kmetijska šola Kranj bo različnih interesov- ^ ^ Salamiada v gostilni Bizjak Med dobrimi izbrali najbolj^ Zeornja Bela - Gostilna Bizjak z Zgornje lanskemu zmagovalcu Ja^"nJjjl?0?^ Bele in Slovenske novice so v nedeljo Preddvora^ tretjo Cirilu Sirnen^ pripravile drugo salamiado, nekakšno tekmovanje za najboljšo domačo salamo. Kmetje, mesarji in ostali izdelovalci domačih salam in mesnih izdelkov z Gorenjskega in tudi iz drugih slovenskih krajev so na tekmovanje izdelkov, predvsem salam. ka, četrto Janezu Sodniku iz W2Lal»fri Jožetu Sodniku, prav tako a: »gjv jej konkurenci ostalih domačih fzdel^eji % po oceni komisije najboljši g rtajb°5 ih slovenskih izdelek Ivana Markiča iz Ba?T'vtisfZ\ prijavili 39 so prejeli nagrade, ki so jinP ^djjj r.*«.«»ai huoui, Ocenjevalna mizarstvo Ovsenik, zavarova-xarna ^3 komisija, ki jo je vodil veterinarski inšpek- tic, avtoservis Keržan, cyeti:ic j$tC tor mag. Roman Grandič, dr. vet. med., v tiskarna Požgaj, vinogradnik Ja njej pa so bili še tupališki mesar Jože Petrol. Merkur. Union. Ballanti t ( njej pa so bili še tupališki mesar Jože Sodnik, preddvorski župan Miran Zadni-kar, znani igralec Tine Oman in Ivka Sodnik Petrol, Merkur, Union, BaUantinc'--;. m Ob drugi salamiadi je bilo ^0^P kovno mnenje, da izdelovalci ^ ^ • '„„i. °v .-~------—; *" »'••BvvBiii nuvno mnenje, aa izaeiu**""prt faLlfji 1 Kranj'.Je ocenJevala zunanji salam na Gorenjskem svoje B**f0&v SS??; i?a J1" barV° prereza' ^ksturo, dimijo in da nimajo dovolj .potfj t» ^nSd^i^^i1^^?«01^ naravn° sušenje; ob mnenju Pa vnnrESi !t ni slabih potic pa je predlog, da bi v prihodnje la*^ vendarle med dobrimi izbrala najboljše, salamifdi Prvo mesto je prisodila salami Milana predložili sodelovali tudi potrdilo x* ,• Km— »M.Mini ivin,uui preuiozin tudi noirui Mannclja iz Novih Jarš v Ljubljani, drugo mesa oz izdelkL - CZ l>f— SCOTT "to je to - dob'r kolo" PVečja izbira koles na Gorenjskem ^kolesa: gorska, treking, dirkalna P^ke: SCOTT, MARIN, SCHVVINN, itd. 'Popravilo koles, rezervni deli in oprema VALY ŽAGAR, Betonova 16 a, Kokrica, tel. 215-750 UREJA: Vilma Stanovnik AIR SVSTEMS d.o.o. Kranj proizvodnja jadralnih padal In šola letenja Savska cesta 14,64000 Kranj tel/fax 064/225-492 ali 064/634-025 SVSTEMS d.o.o. ^.ralci in smučarji se od sezone poslavljajo z nastopi na državnem prvenstvu 10SAR UGNAL VSE REPREZENTANTE E*c tedna so se na tekmah za državno prvenstvo pomerile naše najboljše smučarke in nrii01' Slomška tekma fantov pa je zaradi slabega vremena v nedeljo na Soriški planini (vil tafj j£ ,a Soriška planina 24. do 26. marca - Slovenske nastopil v postavi Meglic, k ^M^ke so z državnim prvenstvom v veleslalomu v Franci Jekovec, Dejan Jeko-i kil i avcu m s slalomom v soboto na Soriški planini vec, Grosar. V soboto je na . »iJ* šnJ° "SP^110 sezono. Blejka Špela Pretnar si tudi srednji skakalnici (K 92) zma-na jice tekmovanju ni pustila vzeti krone veleslalomske ^ trJdj,V s,a,omu na Soriški planini pa je slavila Katja Koren, iif i|(0v evnem državnem prvenstvu v Planici so ekipni naslov M o dojili skakalci SSK Ilirije, na mali skakalnici je **en*J!!? Gostiša iz ekipe Ilirije • Centra, na veliki pa je vso M«nco "pospravil v koš »vitto?av iz Krama Je v jn sončnem vremenu v mladi Jaka Grosar iz SK Tržiča. ,Krvavcu pripravil ^enstvolal0mSk° drŽ3V" tint na katerem tudi vse naše naj- i- S 5>kofjeločanko Špelo J' 'aleb?to So smučarke tek-1 Se na Soriški Planini, kjer je tekmovanje organiziral škofjeloški SK Alpetour, posvečeno pa je bilo tudi spominu na lani tragično preminulo reprezentantko iz Škofje Loke Leo Ribarič. Po odstopu naše ^'Ke *muc.arke. Naslov prve slalomistke Urške Hrovat y&' ocjijgPrvakinje si je z dve- si je zmago zagotovila Mari-vili la g|^.lnia vožnjama zago- borčanka Katja Koren, ki je ijs' ^auaii P,e'a Pretnar, ki zmagala pred domačinko Natašo Bokal (Alpetour) in Alenko Dovžan (Jesenice). Četrta je bila Špela Bračun, ki je tako dobila tudi kombinacijo. Kar 98 smučarjev je bilo v nedeljo na štartni listi za nastop na državnem slalomskem prvenstvu, ki je na Soriški planini štel tudi za memorial Jožeta Kuralta. Vendar pa se je tik pred startom na progo spustila gosta megla, tako da so bili organizatorji tekmo pri štartni številki 12 prisiljeni odpovedati. Državno prvenstvo naj bi tako izvedli v sredo ali četrtek na Golteh, rezervni termin pa ostaja tudi sobota na Soriški planini. SK Stol iz Žirovnice pa je bil konec tedna organizator državnega prvenstva v smučarskih skokih. V petek so se med seboj pomerile ekipe. Ze tretjič zapovrstjo je slavila ekipa Ilirije Centra v postavi Fradelj, Fras, Kladnik in Gostiša. Drugi je bil SK Tržič, ki je eal Samo Gostiša (Ilirija) pred Dejanem Jekovcem (Tržič) in Matjažem Kladnikom (Ilirija). Za največje presenečenje na letošnjem državnem prvenstvu pa je poskrbel mladinec iz Tržiča Jaka Grosar, ki je po velikem uspehu in zmagi v alpskem pokalu osvojil še naslov državnega prvaka na veliki skakalnici. Drugi je bil Matjaž Kladnik, tretji pa član SK Stol iz Žirovnice Franci Petek. V nordijski kombinaciji je dražvni prvak Franci Jekovec, ki je zmagal pred Romanom Perkom (oba Tržič). • V. Stanovnik ■^nska smučarka Špela je hitra kot strela - S takšim geslom je več kot dva tisoč Blejcev in ljubiteljev smučanja iz vse Gorenjske in Slovenije v nedeljo popoldne pred Festivalno dvorano na Bledu pozdravilo našo letošnjo najuspešnejšo veleslalomistko Špelo Pretnar. Simpatična Blejka je sprejemala čestitke z vseh strani, med drugimi pa so ji čestitali tudi Miran Lavrič, predsednik smučarskega kluba Bled (na sliki), lupan Bleda Vinko Gole in v imenu turističnega gospodarstva Bleda Jana Špec. Špela, ki je ob koncu sezone osvojila svojo prvo zmago, na tekmah svetovnega pokala je zbranim obljubila, da ta še zdaleč ni bila zadnja, in povedala, da se bo le kmalu treba spet pripravljati na novo sezono. • Foto: G.Šinik Kegljavci so po 22 letih spet osvojili naslov državnih prvakov g V KRANJ VRAČA TUDI BENEDIK? (fjvnih nJ!*- Kegljaškega kluba Triglav Kranj je s sijajnimi nastopi na prvenstvu osvojila naslov 0 tacat i1™ bo Jeseni na DunaJu naskakovala tudi naslov svetovnih prvakov - Vodstvo kluba I 28 ek,Po skušalo pridobiti tudi Borisa Bencdika, ki trenutno igra v Nemčiji '^Vcev ^uHi*./ ,V_novem državnem prvenstvu bo ekipa krogov pred koncem letošnjega državnega prvenstva imeli v h letnen? KranJa nosila ime po svojem (sicer že ?Nn0v J sponzorJu IskriEmeco. To je vodstvo slovenskih i V S»vsk?|e?a,° na Pekovem srečanju pri svojih pokrovi-n» svet C'"J v nov' sezoIU so s' zastavili uvrstitev v Hirka se bo 13. maja končala v Ljubljani. • V. S. hordi ng mmmmnnmD B0ARDARJI ŠE ZA DRŽAVNO PRVENSTVO Konec tedna je bilo na Arehu državno prvenstvo v snowboar-danju za alpince. V soboto so se tekmovalci in tekmovalke pomerili v veleslalomu. Med moškimi je zmagal Boštjan Verdenik iz kluba Medvedi iz Griž, drugi je bil Matej Voros iz kluba Fun Sports, tretji pa Kraniskogorec Dejan Košir iz snovvboard kluba Kranj. Mladinski državni prvak je postal Miha Rant iz radovljiškega Ultrasporta. Pri dekletih je v veleslalomu zmagala Naklanka Polona Zupan iz Kranj Killer Loopa, druga je bila Sanja Skrinj ar (Ultrasport/Droga), tretja pa Katja Gornik iz ljubljanskega Snurfcluba. V nedeljo so deskarji tekmovali še v slalomu. Med moškimi je slavil Dejan Košir (Kranj/Oxygen, Sunshine), pred Boštjanom Verdnikom in Janijem Aljančičem, pri dekletih pa je po odstopu Polone Zupan zmagala Katja Gornik. Med mladinci je bil znova najboljši Miha Rant. • V.S. 180 igralcev na Bledu - Na Bledu se je začel tradicionalni šahovski festival, že 16. po vrsti. Letos prvič so razdelili turnir v dva dela: A turnir za močnejše igralce z ratingom 2200 in več in B turnir za bolj ljubiteljske šahiste z ratingom do 2300 točk. Poleg tega pa je na sporedu tudi turnir za veterane, 60-letnike in starejše. Na A turnirju se jc tako zbralo 72 igralcev, med njimi kar 10 velemojstrov, številko 1 ima izraelski velemojster Lev Psahis z ratingom 2625 točk, kar pomeni, da je med 50 najboljšimi šahisti na svetu. Tu pa je še 14 mednarodnih mojstrov in mojstric. Od slovenskih igralcev so najvišje na listi Duško Pavasovič, Danilo Polajžer in Leon Gostiša. A. D., slika: G. Šinik. GORENJSKI GLAS • 26. STRAN mmm UREJA: Vilma Stanovnik Torek, 28 ŽIVILA SPET OB TOČKI Kranj, 26. marca - Minulo nedeljo je ekipa nogometašev Živil Nakla v 1. SNL gostovala pri Vevčah Donit Filter v Ljubljani in po slabi igri ponovno izgubila z rezultatom 1:0 (0:0). V 2. SNL je ekipa rilca iz Mengša gostovala v Smartnu in iztržila neodločen izid 0:0. V tretji nogometni ligi pa je moštvo Triglava gostilo Jadran in zmagalo z rezultatom 3:1. Uspešni so bili tudi kadeti in mladinci Gorenjskega glasa. Mladinci so vrstnike Ilirije premagali z 2:0, kadeti pa s 3:1. V.S., I.G. o»izm TEMis«wttsmiiiri ZOPET LEP USPEH KRIŽANOV Minulo nedeljo je bilo v Preserju II. TOP RS za mladince in prav tako na Ptuju za mladinke. Igralo se je v treh kakovostnih skupinah. V Preserju je v I. KAKOVOSTNI SKUPINI Matej Polanšek NTK Križe osvojil odlično 6. mesto, v II. KAKOVOSTNI SKUPINI je Anže Žepič osvojil 10. meto, v III. KAKOVOSTNI SKUPINI je Matjaž Mali osvojil odlično 2. mesto ter Tjuš Aljančič 6. mesto (vsi NTK Križe). Na Ptuju pa se je Andreja Mežek NTK Križe v II. SKUPINI uvrstila na 5. mesto. • M. S. FRANC JERMAN Takrat, ko so se sorodniki, prijatelji in znanci na kranjskem pokopališču še zadnjic poslavljali od Franca Jermana, je četrtina "njegovih" plavalcev uspešno nastopala na velikem mednarodnem mitingu v Bonnu. In večina njih se svojih uspehov, potem ko so izvedeli, čigava je sveža gomila na kranjskem pokopališču, ni več tako veselila - še bolj so se namreč zavedeli, da je za njihove uspehe delno zaslužen tudi Franc Jerman. Franc Jerman je kranjskemu plavanju priskočil na pomoč že leta 1973, ko sta začela v bazen zahajati njegova sinova - in pomagal mu je tudi po letu 1980, ko so v Jermanovi družini s tekmovalnim plavanjem povsem končali in se začeli ukvarjati z vaterpolom. PK "Triglavu" je ostal zvest tudi v najbolj burnih in težkih časih - in hvala bogu, da je bilo tako! Lahko bi rekli, da je bil edini mož, ki je ohranil mirno kri in trezno glavo, nikoli ni povzdignil glasu, z nikomer se ni prepiral in rad je poudarjal; vsak naj opravlja svoje delo in vse bo lepo in prav. Bil ie klubski gospodar, zadolžen za zunanji izgled bazena, kadar so bile tekme, s klubskim stvarmi je ravnal tako racionalno in natančno, kot da bi bile njegove. Da, včasih je delal celo čudeže! V velikem zvezku je imel vse zapisano, v domači kleti pa stvari lepo zložene in sleherni trenutek je znal povedati celo to, koliko bucik ima v zalogi. Klub se mu je leta 1987 skromno oddolžil s podelitvijo Zlatega klubskega znaka, občina pa leta 1992 s podelitvijo najvišjega občinskega priznanja na področju športa -Ručigajevim priznanjem. Franc Jerman je bil plavanju zvest dobro tretjino svojega življenja (9. februarja je dopolnil 60 let) in čeprav je bil zelo, zelo delaven, je za njim ostalo še precej nenarejenega. Če bi ob ponedeljkih še zahajal na seje IO PK "Triglav", bi vsi vedeli, kdo bo to postoril, zdaj pa... Brez patetičnosti; Franc Jerman je bil samo eden! • Ilija Bregar /. TURNIR Z LOVSKIM SAMOSTRELOM IN SAMOSTRELSKO PIŠTOLO Dne 1. 4. 1995 prireja samostrelskl klub Vilok in gostišče Smuk prvi turnir z lovskim samostrelom in samostrelsko pištolo. Turnir se bo odvijal pri gostišču Smuk v Tržiču. S samostrelom se bo streljalo na 20 tarč s silhueto živali, ki bodo postavljene po terenu. Tarče bodo postavljene od 15 do 45 metrov. V vsako tarčo se izstreli po eno puščico. S samostrelsko pištolo se bo streljalo na 10 metrov v tarčo premera 40 cm, deset serij po 3 puščice. zaradi lažjega razumevanja pravi bomo organizatorji poskrbeli za zadostno število spremljevalcev na progi, ki bodo sproti dajali navodila in pomagali tekmovalcem. Ravno tako pa je možen dan pred turnirjem uradni trening, da boste lahko spoznali progi in pravila. Poudariti moramo, da Je turnir pripravljen tako, da na njem lahko sodeluje vsakdo, ki že zna vsaj nekaj veščin s samostrelom. Zato vabimo vse lastnike samostrelov in samostrelski pištol, da se turnirja udeležijo, kajti samo enkrat je prvič. Prosimo vse kandidate, da pošljete prijavnice s kopijo vplačila štartnine na naslov kluba. Vse dodatne informacije pa lahko dobite po telefonu 06/ 841-472 - kontaktna oseba Viktor Jeromel. PROGRAM TURNIRJA: Petek, 31.3.1996 - OB 16. URI URADNI TRENING - OD 20. URE DALJE Družabni večer v gostišču SMUK - za zabavo bo poskrbel citrar Karli Gradišnik Sobota, 1.4.1995 - OB 8. uri PRIJAVE TEKMOVALCEV IN RAZVRŠČANJE PO TARČAH - OB 9. uri PREGLED OROŽJA - OB 9.30 ZAČETEK TURNIRJA S SAMOSTRELOM - OB 10. uri ZAČETEK TURNIRJA S SAMOSTRELSKO PIŠTOLO - OB 12. uri PAVZA - SRNIN GOLAŽ PRIPRAVLJEN V KOTLU - OB 14. uri ZABAVNI TURNIR S SREDNJEVEŠKIM SAMOSTRELOM ZA PRAKTIČNE NAGRADE - OB 16. uri RAZGLASITEV REZULTATOV IN PODELITEV NAGRAD NAGRADNI FOND 15.000 DEM - DRUŽABNI VEČER Z GLABENO SKUPINO COUNTRY JOY PRIJAVNICA ZA SAMOSTRELSKO TEKMOVANJE PRIIMEK IN IME.................................................................................. NASLOV.....................................................................TEL. FAX....................... KATEGORIJA:................................................................. PIŠTOLA SAMOSTREL.......................................- SAMOSTREL.................... PRENOČIŠČE: da ne število oseb.................................. ŠTARTNINE: za pištolo samostrel 2.000 sit, za samostrel 3.000 sit na Žiro račun kluba 50140-678-0702014 Podpis: ATLETI SI ŽELIJO BOLJŠO ATLETSKO STEZ Triglav ima dve kandidatki za nastop na evropskem mladinskem prvenstvu in pet kandida* za olimpijske dneve mladih. Skupščina Atletskega kluba Triglav v Kranj - V atletskem klubu Triglav so v četrtek na letni skupščini pregledali delo v lanskem letu, sprejeli načrt dela za letos ter najboljšim podelili priznanja in nagrade. Kot je povedal predsednik društva Jože Hribar, jim je lani tudi udeležil skupščine, je dejal, da imajo športne organizacije velike zahteve (gradnja skakalnice, obnova kegljišča, ureditev parketa v športni dvorani na Planini...), in da vsem letos ne bo mogoče ustreči. Ko je slišal, da izvajalec obnovitvenih del Prezljevim plaketa AK Triglav Na občnem zboru so Prezljevim (skakalcem v višino) podelili plaketo kluba za najbolj športno družino. (Stanka tn Dušan sta lani z evropskega veteranskega prvenstva prinesla srebrno In zlato kolajno, njun sin Roile pa Je osvojit vet naslovov državnega prvaka.) Nagrade, Id sta jih prispevala sponzorja Petrol Kranj in Trend, a.o.0., so prejeli Marcela Umnik, Rrtglta Langerholc, Mojca Golob, Mirjana Idianovič, Roile Prezelj, Tina Carman, Matjaž Polak, Tomaž Janežii, Damjan Rozman, Jana Zupančič, Urša Hribar in Bdi Okit Predsednik Jože Hribar je podelil plaketo AK Triglav z» "j[ ^ športno družino Prezljevim skakalcem v višino. - Slika: **■ - Prezljevi uspelo poravnati stare dolgove. Leto so sklenili z "ničlo" oz. s 1)razno blagajno, ki jo bo za etošnje priprave sedemdesetih atletov, za udeležbo na tekmovanjih in za organizacijo štirih atletskih prireditev spet treba dobro napolniti. Za normalno delo bi potrebovali vsaj 80 tisoč mark. V klubu si močno želijo, da bi še letos na stadionu obnovili atletsko stezo, ki je zdaj že najslabša v Sloveniji. Župan Vitomir Gros, ki se je obljublja odlog plačila, je atletom le dal kanec upanja, da bi se stezo morebiti dalo obnoviti še letos. Edini poklicni trener v klubu Dobrivoje Vučkovič je v poročilu o športnih uspehih kluba med drugim omenil, da so lani osvojili devet naslovov državnih prvakov, in da je devet atletinj m atletov vsaj enkrat nastopilo za slovensko reprezentanco. Najuspešnejši sta bili skakalka v dafjinoMarcela Umnik in tekačica Brigita Langerholc, ki sta tudi letos kandidatki za nastop na evropskem mladinskem prvenstvu na Madžarskem. Pet atletov (Tina Carman, Tina Bergant, Mojca Golob, Mirjana Idžanovič in Rožle Prezelj) ima glede na dosedanje rezultate možnost, da izpolni normo za nastop na olimpijskih dnevih mladih v Angliji. Veterani Stanka in Dušan Prezelj], Ana Jerman, Tone Kaštivnik in Lado Konc se bodo udeležili svetovnega prvenstva v Buffalu. Kranjski Triglav }°l rjj organiziral štiri ve^l? Jjdi'tu vanja: 18. junija četrti Hej odni atletski miting rnla^, junija olimpijski rekreat« . 30. Junija državno prven Jj «i mlajše mladince, 16. ^v*« pa še državno prve pionirje. V sodniškem Jfo ki se vse bolj osipa, op^ft* da bodo le težko Z%\W dovolj sodnikov za vsa * v Ji. in še za šest šolskih teP8 jfy C. Zapi001* IRKA mmmmmmmnn TRETJE MESTO ZA LOČANKE Kranj, 25. marca - Košarkarjem Triglava tudi po osmih krogih razigravanja za prvaka Sloveije ni uspelo zmagati. V domači dvorani na Planini jih je tokrat ugnala ekipa BWC Maribor z rezultatom 71:86 (36:54). Na lestvici vodi Smelt Olimpija, Triglav pa je osmi. Jutri, v sredo, ob 20 uri v dvorani na Planini gostijo ekipo Satex Maribora. V 1. ligi za košarkarice so igralke Odeje Marmorja v Slovenskih Konjicah premagale Comet z rezultatom 59:73 (30:37) in se po porazu Mibex Ilirije uvrstile na tretje mesto lestvice. Tako bodo v polfinalu DP igrale z ekipo ŽKD Maribora. Prva tekma bo na sporedu že danes v Mariboru, povartna pa bo v četrtek zvečer ob 20.30 uri v škofjeloški dvrani na Podnu. V A2 ligi za košarkarje je ekipa Loka kave v domači dvorani premagala Novo Gorico z rezultatom 78:73 (45:33). Jutri Ločani gostujejo v ŠRC Jezica, kjer se bodo pomerili z ekipo Colorja iz Medvod. • V. S. FINALE SREDNJIH ŠOL BO V KRANJU Kranj, 27. marca • Zavod republike Slovenije za šolstvo in šport - odbor za šolska športna tekmovanja je zaupal finalni turnir srednjih šol v košarki Kranju - Srednji ekonomsko upravno administrativni šoli, ki se je v finalni del uvrstila iz zahodne skupine. V finalu, ki bo na sporedu ta četrtek, 30. marca, bodo iz vzhodne skupine nastopne: Srednja tehniška šola Celje, Srednja kovinarska, strojna in metalurška šola Maribor in Srednja frizerska, tekstilna, strojna in prometna šola Celje; iz zahodne skupine pa bo poleg organizatorja SEUA Kranj nastopile še Srednja šola Postojna in Gimnazija Ljubljana - Šiška. Tekmovanje - finale bo potekalo v športni dvorani na Planini. Svečana otvoritev zaključka prvenstva Srednjih šol Slovenije bo ob 9. uri. Predtekmovanje, ki se bo začelo ob 9.45 uri bo potekalo v dveh skupinah in to naenkrat na dveh igriščih (dvorana je razdeljena na tretjine) istočasno, kakor tudi tekme za uvrstitev na 3. do 4. in 5. do 6. mesto. Le tekma za 1. mesto se bo igrala na centralnem igrišču, začetek te pa je predviden za 14.30 uro in ob 15.30 uri je predvidena slovesna podelitev priznanj. Jože Marinček Odbojkarice Klima Commerce Bleda so po hudem boj« ^jj derbi kroga v Mariboru. Tako morajo v sredo v dv< ob KONEC PRVENSTVA V 2. IN 3. D^l boji v d Novomeščankami osvojiti vsaj niz za nastop v finalu, kjer upajo na uspeh le, če jim bo uspelo sanirati poškodbe igralk, ** bj(e začele pestiti prav v končnici prvenstva. tfiMHn. Slabo pa kaže tudi gorenjskima predstavnikoma v boju z?. (4/^ 1 A. DOL, saj so odbojkarji FI Proma praktično že izp^.-j to4kr{ boja, Minolta Bled pa za želenim 4. mestom zaostajajo ze Šf1 -A,- lik : Klima CJJ ff* Celje 3:1. VflfM^ pa za želenim 4. mestom zaostajj Rezultati PLAY-OFF ženske: Paloma Branik : Klima Bled 3:1 (12, -8, 14, 7), TPV Novo mesto : Ce_,_ Paloma Branik 8, Klima Commerce Bled 6, TPV Novo mesto k< 2 točki. Za 1A. DOL - moški: FI Prom : Kamnik 0:3 (^•■'tflte> Ljutomer : Minolta Bled 3:2 (-8, 5, -14, 12, 8), Topolšica Vrstni red: Ljutomer 10, Pionir, Kamnik in Topolšica 6, Mi?0, $ £ 2, FI Prom 0 točk. PLAY- OUT ženske: ŠOU Triglav: Mifff, W> T -10, -6, -2), SD Tabor : Prevalje 3:2. Vrstni red: Mislinja 16, % 12, ŠOU Triglav in Prevalje 2 točki. Končalo pa se je tekmeci t1. DOL. Odbojkairi Termo Lubnika so z zmago v ŽužemberKu^j; \[ -11, -13) dosegli lep uspeh, saj so v svoji prvi sezoni v Z-koncu osvojili kar 4. mesto. Končni vrstni red: Simonov zal ^, \,Q Črnuče 38, B. I. K. Turbina 36, Termo Lubnik in PAN K°n>jtflf |,» Tudi odbojkarice FI Proma so v svoji prvi sezoni v 2. DO^ v0di'" *" kar solidno. V zadnjem krogu se niso mogle resneje up»ra" dt igralkam Žibrat Ljutomera (0:3 (-6, -5, -5) in so na konpO^,! ' sedmo mesto. Končala pa so se tudi tekmovanja v 3- ^g|i gorenjskih predstavnikov so se najbolje odrezali odbojijcaYlirci,^| ki so mešali štrene tudi vodilnim ekipam, v ženski ko°* vo^ fy mlada ekipa Bleda, ki prav tako ni bila lahek zalogaj tudi ^-laj: ekipe. Končni vrstni red - moški: Portorož 42, Prvačina 40, » ^ f i, Kamnik II 28, Plamen 20, Branik Sedex, FI Prom in S°W"L: 0J ,0, II16, Mokronog in Bovec 10, PAN Kovinar II 8 točk. Z*"*^ M * II38, HIT Casino II in Piran 36, Bled II 32, Lango Šenčur gfltV)« \L} 28, Julči Vital II14, ŠD Tabor II in Mehanizmi Kropa V, I, in LIK Tilia 10, TPV Novo mesto II 6 točk. Cofjug to Jutri, v sredo, ob 19. uri morajo odbojkarice Klima ^ m ur Bleda v OŠ Bled proti TPV Novo mesto za nastop v vej* jjjflt. osvojiti najmanj niz. Odbojkarji Minolte Bled gostujejo^ p mestu,j>rav njim pa lahko "pomaga" FI Prom, ki se o CSUI-ZIC pomeril s Topolšico. • B. Maček w 1POLO R9K0HET mnn drugoligaška kuhinja KVALIFIKACIJE ZAUPANE KRANJU Kranj, 27. marca - Na zadnjem zasedanju biroja Evropske vaterpolske organizacije so Kranj določili kot mesto za kvalifikacije, Kjer naj bi se dvanajst reprezetanc potegovalo za nastop na evropskem prvenstvu, ki bo letos od 5. do 13. avgusta v nemškem Esslingenu. Kvalifikacije v Kranju bodo potekale od 15. do 21. maja, poleg naše reprezentance pa bodo nastopale še ekipe Moldavije, Belorusije, Češke, Litve in Izraela. Druga kvalifikacijska skupina bo tekmovala v Chalosu sun Marnu v Franciji, iz vsake skupine pa se na prvenstvo uvrstijo po tri ekipe. • V. S. DESET GOLOV ZA TRIGLAV Kranj, 25. marca • V predzadnjem krogu prvega dela državnega vaterpolskega prvenstva je ekipa Triglava v Kranju premagala mestne tekmece, ekipo Kranja 90, z rezultatom 18:8 (7-2 2:2,3:0,6:4). Ekipa Okolja je izgubila s P.L. Maribor z 8:9, Micom Koper pa je premagal Neptun z 30:1. Na lestvici vodi Triglav 18, pred Micomom 14, Probanko Lesning Maribor 12, Kranjem 90 8, Okoljem 2 in Neptunom 0. Naslednji krog bo na sporedu 1. aprila, pari pa so: Neptun - Okolje, P.L. Maribor -Triglav in Kranj 90 - Micom Koper. • iM. V ženski prvi rokometni ligi se tokrat, razen na I dogajalo nič zanimivega. Ki zadnje. Zato pa več pozornosti derbiju a."Kra'nj&nke še naprej }*ff#icfjjfc sti zaslužijo drugoligaši. i« ^ jriMfo zgubil v Tolminu z Novo Gorico. 4aKajj'zJaib"a^jj}Qh Grosupeljčani nima več možnosti za drugo mesto in se u P-a^c.3 ■ Nekaj podobnega se je zgodilo v Sežani. Ko so doma, cplah^l J rezultat v Tolminu, je njihova visoka prednost v nip" r )C v y, ostali so četrti. Tudi oni ne marajo Ločanov. Tretji ta£F£ „ofligjj jfl Prulah. Tokrat so bili "žrtve" Prul vodilni Trebanjci razpletu niti pod razno ne morejo dobiti z vodilnim rm>^ V^fi ' 3 potegnil krajši konec? Besnica ali Preddvorčani. . ffflfo 1. liga - ženske: bo potegnil krajši * 1. liga - ženske: Kranj : Olimpija 11:22, Marcus »uj' otesJ^ 36:23, M-Degro Piran : Marina Izola 21:17, Branik ^^:U>^|) ;iua . ivajn imo.i zo:ih, z.aiec- vcgia« — Kamn"*AvflU predzadnje kolo: Besnica : Škofljica 23 J". Je ; Team : Šešir 14:28, Črnomelj : TAB Inženiring 26:24, ' A^Sm? Trebnje 25:20, Nova Gorica : Delmar 20:18. L«**vica,;i" : §1£T, točk, 2. Šešir 31, 3. Delmar, 4. Mitol Sežana oba 28, sieuj pjMM 7, BraniK • »*-2.ll>^ Krim Elekta : Rajh No.l 28:14, Žalec - Vegrad Yfin] Ka^i^oi t 24, GPG Grosu^ jjffifo Črnomelj 14, Nova Gorica ženske: Polje : Lokastar Elekta "B" : Sava Kr. 2... Polje : Lokastar 14:13, Olimpija : Planina 22:16, Krim jl preloženo, Kranj : Ribnica 20:14. ., ,. mteijev &nttm Tako bodo v zadnjem kolu vse oči gorenjskih «w*JJJ| 0^ r' uprte v dvorano na Planini in Izolo. Bodo vsaj enotni? • Martin Dolanc KOMENTAR ZAROTA PROTI JANŠI Jože JSfovcik:, zunanji sodelavec V teh dneh miniva le leto dni od razpleta afere, ki so jo J Poimenovali "zadeva nikar'in ki se je konča-\uZru$itvijo obrambnega Qt£a Janeza Janša. Pred n^iUif0- V Ubijani pre- %Wntoll%T*Paria / ^ /urja Voduška z naslo- pr~Peracija marinec", ki Wkq>1 P°skus celovitega mfta afere Smolnikar. %*C£ovian?lize doku- n i/a • objavljenega mate-JkJe.VoduSek prišel do 9 lo I le Slo za organiziran'°L0' katere glavni M\0kr)e M zrušiti takratne-S^Jn*ne&a """tora Ja-?° Vojkovem ,se je zarota začela, m m io, w 'je n razkril javnosti, v«i jL?a. mariborskem letališ-oSh I30 ton orolja. V 'lhii}0 So Sa ilegalno pri-o[[k(attn.a osnovi dogovora M ^ 'hetbegovič, poleti Q%0° r°zkritju orolja v ,ik %a„t se ie začda organi-Vbe kcila kriminalistične htv,Pr?u Janševemu min- I n f Avgusta 1993 je Mi-vkti °!nikar začel na ob'Pridobivati sodelavce II 'erfvc mhnem ministrstvu, 1*4*. v brigadi Moriš. i%anVlm letom>e dr Rudi Mini ' : l°aa pismo takoj v frev,l naletelo na kak * kt bivanje, Jhni? m Zdravljenje inH^pyaliziranih rSeninTladostnikov- S \ČuPova^ Sredstvi Sklad z %*e «aZe*medicinske in ' PospelTdardne °Preme h?trokovZT}em dodatne- titev eimb°lJšo oskrbo, tiMo t' ai,agnostiko in Finančna sredstva, storitve in drugi prispevki, ki jih plemenito in s humanim namenom darujejo posamezniki in podjetja, so bolnim otrokom zelo dobrodošla, še posebno ob predstoječi gradnji in opremljanju nove osrednje Pediatrične klinike. Za sredstva, ki jih zbiramo bomo kupili medicinsko opremo (perfuzijske črpalke za natančno doziranje zdravil in tekočin), igralne komplete za rehabilitacijo bolnikov in prispevali k nujni adaptaciji oddelka za doječe matere hospitaliziranih otrok (preureditev dnevnega, spalnih in sanitarnih prostorov). Od ustanovitve dalje Sklad sodeluje s SKLADOM ZA POMOČ OTROKOM Z RAKOM in SKLADOM ZA IZGRADNJO NOVE PEDIATRIČNE KLINIKE, saj so vsem trem skupni cilji izboljšanje pogojev namestitve, počutja in zdravljenja naših najmlajših bolnikov. Sklad vodi upravni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki staršev, zdravstvenih delavcev in darovalcev. Do 14. marca 1995 so Skladu za izboljšanje bivanja in zdravljenja otrok v bolnišnici darovali denar ali drugače prispevali: ERIKA BRANISEU, Šk. Loka. pravno svetovanje, SA- NOLABOR, Ljubljana: 150.000,00, SALUS, Ljubljana: 80.000,00, LOKA P.O., Šk. Loka: 39.550M JELOVICA P. O., S k. Loka: 40.000,00 (soustanovitelji Sklada), AVTOTEHNA, Ljubljana: laserski tiskalnik Canon, ECS Ljubljana: kom- plet računalnika z zaslonom Digital in tiskalnik Epson, DRAGICA LUZNAR, Pintar jeva 12, Kranj: 5.000,00, SKB BANKA D. D., Ljubljana: 238.459,40, PETROL TRGOVINA R.O., Ljubljana: 160.000,00, SKUPŠČINA OBČINE Šk. Loka: 15.000,00, HERMINA ČETRTIČ, Novi svet 17, Šk Loka: 795.000,00 (zapuščina pokojne gospe CVETKE BRATOŽ iz Divače), LIDIJA LUJEVIČ, Stara Loka 133, Šk. Loka: 30.000,00, EGP, EMBALAŽNO GRAFIČNO PODJETJE, Šk. Loka: 40.000,00, M BANKA D.D., Ljubljana: 40.000,00, NOVA LB, D.D., Ljubljana: 80.000,00, DRUŽINA KS Kebetova 16, Kranj: 4.000,00, ISKRA ERO, d.o.o., Kranj: 40.500,00, SREDNJA ZDRAVSTVENA ŠOLA IN GIMNAZIJA, Ljubljana: 5.280,00 (pedagoški honorar višjih medicinskih sester Pediatrične klinike), AVTOTEHNA VIS, Ljubljana: 30.000,00, MIZARSTVO JANEZ ISKRA, Zbilje: izdelava čajne kuhinje za oddelek za matere, SAVA, Kranj: 81.980,00, MIRKA DARO-VEC, Mibex, Ljubljana: 30.000,00, AGENCIJA ZA VPLAČILO IZTRŽKA -čeki občanov, Ljubljana: 5.000,00, S. I. L. A., Ljubljana: organizacijo dobrodelnega bazarja z izkupičkom za adaptacijo oddelka za doječe matere, MARJETA BRENK, Ljubljana: izdelava projekta adaptacije oddelka za doječe matere, SCT d.d., Visoke gradnje, Ljubljana: adaptacija oddelka za doječe matere (vrednost del 2,800.000,00 SIT), FOTONA, Ljubljana: 164.000,00. Ob tej objavi se v imenu hospitaliziranih bolnih otrok, njihovih staršev in zdravstvenih delavcev Pediatrične klinike v Ljubljani, vsem darovalcem iskreno zahvaljujemo za njihovo humano dejanje ter vabijo tudi druge, ki razumejo potrebe bolnih otrok in mladostnikov, da se jim pridrulijo. Številka liro računa SKLADA ZA IZBOLJŠANJE BIVANJA IN ZDRAVLJENJA OTROK V BOLNIŠNICI je: 50101 678 99286, skrajšano ime je Sklad za pomoč hospitaliziranim otrokom. Predsednik UO Sklada: asist. mag. Borut Bratanič, dr. med. Mnenje stanovanjske zadruge Gorenjske, z.o.a, Kranj k pogodbi o urejanju medsebojnih razmerij v zvezi z obratovanjem in upravljanjem kotlarne Domplana Kranj, p.o., PE Energetika Domplan Kranj, p.o., PE Energetika je uporabnikom ogrevanja poslala dne 16. februarja 1995 pogodbo o urejanju medsebojnih razmerij v zvezi Z obratovanjem in upravljanjem kotlarn. Stanovanjska zadruga Gorenjske, z.o.o., Kranj je kot upravnik večstanovanjskih hiš proučila vsebino pogodbe in pri tem ugotovila naslednje: Predlog pogodbe o urejanju medsebojnih razmerij v zvezi z obratovanjem in upravljanjem kotlarne ne ustreza svojemu namenu, zato za lastnike kotlovnic oziroma etažne lastnike ni sprejemljiva. V uvodu pogodbe navedeni 22., 23., 24. in 26. člen Stanovanjskega Zakona urejajo upravljanje v večstanovanjskih hišah in ne morejo biti podlaga za sklepanje pogodb o urejanju enega od skupnih objektov, delov in naprav stanovanjske hiše kto so to npr. toplotne postaje, razvodno omrelje in podpos-taje. Pri skupnih prostorih, delih, objektih in napravah večstanovanjske hiše je nujno predhodno urediti lastninsko-pravna vprašanja in ugotoviti so las t ninske dele le na skupnih prostorih, delih, objektih in napravah. Način upravljanja stanovanjske hiše ter skupnih prostorov, delov, objektov in naprav stanovanjske hiše ter način odločanja določa pogodba iz 22. člena Stanovanjskega Zakona. Nesprejemljiv in v nasprotju z zakonom je predlog, po katerem se solastninski deleli na kotlarnah, razvodnem om-relju in podpostajah določajo na podlagi priključne moči objektov in velikost ogrevalnih površin posameznih lastnikov. Stanovanjski zakon v 12. členu določa: "Skupni prostori, deli, objekti in naprave v večstanovanjski hiši ter funkcionalno zemljišče so v solastnini vseh etalnih lastnikov, pri čemer je solastninski delel vsakega etalnega lastnika sorazmere vrednosti njegovega stanovanja, glede na skupno vrednost etalne lastnine v celi hiši". Vrednost etalne lastnine po lastniku oziroma vrednost stanovanjske hiše kot celote se določa po Pravilniku o merilih in načinu za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistem točkovanja (Ur. 1. SRS, št. 25/ 81). Stanovanjska površina ugotovljena po navedenem Pravilniku je tudi podlaga za vpis v zemljiško knjigo, zato kombinacija s priključno močjo ne more biti merilo za določanje sorazmernih dele-lev (priključna moč je praviloma sorazmerna oziroma le zajeta s površino). V pogodbi je kot organ, ki naj bi urejal medsebojna razmerja med uporabniki in izvajalcem določen Kurilni odbor in njegove pristojnosti. Pristojnosti kurilnega odbora so navidezno široke, dejansko pa se te pristojnosti z naslednjimi členi pogodbe izničijo in vprašanje je, kakšno vlogo bi kurilni odbor imel pri toplotni oskrbi oziroma pri koordi-naicji med etalnimi lastniki oziroma odjemalci toplotne oskrbe, skupnostjo etalnih lastnikov, upravnikom stanovanjske hiše in izvajalcem toplotne oskrbe. V pogodbi niso podrobneje navedeni splošni pogoji za dobavo toplotne energije in ni navedeno, da bo to urejal posebni pravilnik, kar je pomembno vsebinska pomanjkljivost pogodbe. Pogodba v 6. členu omogoča kurilnemu odboru, da daje predloge, obenem pa dovoljuje upravljahu, da po lastni presoji odloča o večina vprašanjih v zvezi s toplotno oskrbo in s tem izvajalcu nalog, to je Domplanu Kranj, p.o., PE Energetika, na prikrit način daje pristojnosti distributerja (komunalna energetika) in ne upravljalca kotlovnice oziroma izvajalca strokovnih del v zvezi s toplotno oskrbo. V tretjem odstavku 6. člena pogodbe je pod naslovom "OGREVANJE" navedeno: "Rezervne kapacitete kotlarne so last Občine Kranj in so namenjene za priključevanje novih porabnikov." Navedena določba, s katero se proste kapacitete kotlarne v lasti etalnih lastnikov opredeljujejo kot last Občine Kranj, zahteva posebno pozornost. Kotlarne so v celoti financirali etalni lastniki v ceni ml stanovanj in poslovnih prostorov, zato je nesporno to njihova izključna last, ne glede na stopnjo izkoriščanja. Proste kapacitete bi lastniki lahko dali na razpolago za priključevanje novih porabnikov, vendar bi bilo normalno, da si pri tem dogovorijo za refundacijo dela stroškov iz naslova minulih vlaganj in ta sredstva namenijo bodisi za amortizacijo, vzdrlevanje ali servis kotlarne razvodnega omrelja ali podpostaj in s tem zmanjšajo stroške obratovanja. Nerazumljivo pa bi bilo, da se lastniki ne obnašajo kot dobri gospodarji in se odpovejo odškodnini pri priključevanju novih porabnikov, čeprav to ni izključeno. Pomembno pri tem je dejstvo, da morajo etalni lastniki pri kakršnem koli prenosu (odtujevanju) prostih kapacitet kotlarne na občino ali kogar koli drugega (npr. novega odjemalca), o tem odločati soglasno (100-odstotno). Posebno vprašanje, ki ga obravnava pogodba, je plačevanje stroškov toplotne oskrbe. Po določbah 9. člena pogodbe izvajalec strokovnih del oziroma upravljalec določa akontacije, obračun in poračun stroškov, vodi evidenco plačil in izvaja izterjavo neplačanih obveznosti. Navedeno je v nasprotju s pooblastili upravnikov večstanovanjskih hiš, ki so odgovorni za nemoteno obratovanje stanovanjske hiše in pomeni, da bo za stroške toplotne oskrbe izvajalec izstavljal posebne polol-nice in bo tako del evidence o obratovalnih stroških stanovanjske hiše voden ločeno od drugih evidenc. Predlagana organizacija poslovanja je neracionalna in nesprejemljiva. S prehodom na računalniško obdelavo podatkov je neprimerno organizirati obratovanje stanovanjske hiše tako, da se evidence o obratovanju stanovanjske hiše vodijo na različnih naslovih in na različne načine. Stanovanjska zadruga Gorenjske, z.o.o., predsednik zadruge Franci Teran Bohinšč gruntanje Tok se čudno vobrača ta sve, da člok komej še zastope, kdo ma komando, kdo pa deva. Rajtam, da j th ta drujh le bij majhno - kaj veš, al pa so se poskrile. Kokr se sliše v th cajth velik anga gvarenja okol ta novh volitov, bo Bohnj spet vobči-na, kokr j le včash biv, da mo medi sojga lupana - ane par se jh potegje, da b bili. Kok bo poj, vse zvo velik vejo, čeprov jest nč kej na vrjamem. Še zmeram so ta gvasne mel velik za povedate, deval so pa bij ta tihe. Vkp nam tok Bohinjcam še dog na bo švo, če mo to fovšarijo še napre tkuj pridno pasle, pa če do resprtije tkuj hude, da boš zgledov kar mav bovn, če se boš s kerm dobro zastopov, al pa pjen. Župan da bo, pa svetnike - to bo fanj, k na bo treb co v Radoljco po popirje. No, se j biv le cajt, da gre spet tok, k j bo včash. Če bo res tok, k nam zapodvujejo. Ampak anh rči pa nam mogov nkol prov zastopite. K berem cajtng pa poslušam Idi na vase, se m zdi, da nas je Bohinjcov le prov mejhno. Gvarenje je ratov čist drgačn, kokr smo ga ble navajane. Na vem, a so ljubljanšč šomoštre tkuj bij fanj, da vsak Bohinjc tkuj hitro pozabe, kok so ga doma učil gvarite. Je b rekov, da more vsak Bohinjc znat po bohinjsko: sej vse glih, al po bistrško rekla al po srednjsko rekva - da b le ostav to med name. Prov b bo, da b tud lupan pa svetnike glih tok znal, pa tudi nucal ta domač gvarenje. Prov je, da se po slovensk znajo v Radoljc al pa v Ljubljan zgvarite. Tam se jm skorej zmeram jesk lome, tok da b se lihr tud tlele mav izobrazle, dama nej pa kar po domače rečejo. Če pa kdo na zna več, da j pozabov, al pa se sploh ni navučov, nej kar hitro kerga pobara n se psti podvučite od kerga,k še ni pozabov. Se, če j ta prav Bohinjc, more mav gvarenja le v krve mete. Pa še ana druga reč me matra. Skoz več tujh Idi prav, da so Bohinjce, pa se le valejo Velik jh je, k majo v Bohinjo le vekend, pa kar okol zapodvujejo (pa le, če se vočjo kermo prkpite), da so od tlele, pa tok napre. Se j prov, da mav pridejo, da s mav pluča vodpočijejo od ljubljanščih rajfnjekov - dama pa le niso tlele. Boh pomagej, se ni nč grdo, če rečeš, da nis Bohinjc. No, tak gvarenje, da so BO-hinjce, majo prece izobralene Idje, ane se zvo razgvašajo, kuj da so pametne, kuj da majo anh šol pa th rči. Po cajtngh se ogvašajo n svabo vuč mečejo na Bohinjce, še posebe na tisth par našh ta šolanh, k jm ljubljanšč jezice niso ušes n gvav zmešale. Ja, svabo vuč na vse na krej, na vero n Boga, pa na vočetov n matern grof, kar j ta le huše. Po tem se tud vide, da ni ta prav Bohinjc, če nč na da na ranjega voča pa mater. O, se bo le pokazavo, kokr je prov. No, tok člok grunta. Jurij Dobravec GLASOV KAŽIPOT Izleti Kojca in Ravenska jama Kranj - V soboto, 1. aprila, bo Planinska sekcija Iskra Kranj organizirala zanimiv izlet na 1303 visoko Kojco združen z ogledom Ravenske jame nad Cerknim. Odhod posebnega avtobusa bo ob 7. uri izpred hotela Creina v Kranju. Prijave z vplačili sprejema Volga Pajk v tajništvu podjetja Iskra ERO tel.: 221-321, int. (5)28-22 do vključno četrtka, 30. marca, do 12. ure. Prireditve Vrhovi Južne Amerike Radovlljica - Zaradi velikega zanimanja je nocojšnje predavanje (torek, ob 19.30) z diapozitivi Janeza Pretnarja in Boštjana Kos-tanjška o vzponih na najvišja vrhova Južne Amerike iz radovljiške knjižnice preneseno v radovljiško osnovno šolo. Knjiga - družina - vrtec Kranj - Vzgojnovarstaveni zavod Kranj in kolektiv vrtca Janina vabita na razstavo knjig, ki je v vrtcu Janina odprta vsak dan d 8. do 16. ure. Danes, v torek, bo ob 17. uri ura pravljic, v četrtek in Cetek pa bo ob 16.30 uri gostovalo utkovno gledališče Jesenice z igrico Kljukčev rojstni dan. Šale in potegavščine Kranj - Komisija za družabne prireditve pri Društvu upokojencev Kranj vabi upokojenke in upokojence, ki so dobre volje na že tradicionalno prireditev. Prvoa-prilske šale in potegavščine bodo v soboto, 1. aprila, ob 17. uri v gostinskih prostorih društva, Tomšičeva 4. Obvestila M Prvenstvo srednjih šol Kranj - Srednja ekonomska in upravno administrativna šola, srednja trgovska in srednja gradbena šola ter športna zveza Kranj vabijo na ogled finala državnega prvenstvaa v košarki za dijake srednjih šol, ki bo v četrtek, 30. marca, z začetkom svečane otvoritve ob 9. uri in zaključkom ob 15.30 uri v športni dvorani na Planini. uri prva predstava v okviru revije gledaliških skupin občine Kamnik. Gledališki krožek OŠ F. Albrehta iz kamnika bo zaigral igrico Zlati ključek. Ob 20. uri pa se bo gledališka skupina Zgornji Tuhinj predstaviola z Vdovo Rošlinko. V četrtek, 30. marca, ob 16. uri bo gledališki krožek OŠ Komenda-Moste predstavil Malo čarovnico, ki ni mogla biti zlobna, ob 20. uri pa bo gledališka skupina KD I. Cankar iz Smartna zaigrala razburjenje Zaradi stanovanja. Koncerti It Dva koncerta Radovljica - V dvorani Glasbene šole Radovljica bo jutri, v sredo, ob 18. uri nastopila prof. Zdenka Marinič s čelisti kranjske Glas- Gledališče Ponovno Zbeži od žene Kranj - V Prešernovem gledališču bodo jutri, v sredo, in v četrtek, obakrat ob 19.30 ponovili komedijo Ravja Coonevja Zbeži od žene. Za izven in konto. V četrtek bo 150. ponovitev! Gledališče čez cesto Kranj - V Ragtime klubu, Sejmišče 2, bo v četrtek, 30. marca, ob 20. uri Gledališče čez cesto Kranj premierno uprizorilo igro Petra Pavlovca Cramino burano. Repriza bo v petek, ob 21. uri v Kulturnem domu v Stražišču. »»»»»»»»»»»»It Igrokaz '95 Duplica - V Kulturnem domu Duplica bo jutri, v sredo, ob 16. REPUBLIKA SLOVENIJA Ministrstvo za finance Carinska uprava republike Slovenije CARINARNICA JESENICE objavlja prosto delovno mesto INŠPEKTORJA II za nedoločen čas s 5-mesečnim poskusnim delom Pogoji: - visoka izobrazba (VI l/l) tehniške, pravne ali ekonomske smeri, - znanje enega tujega jezika, - 2 leti delovnih izkušenj Poleg že navedenih pogojev morajo biti kandidati državljani R Slovenije, aktivno obvladati slovenski jezik in izpolnjevati pogoje, določene v 4. členu Zakona o delavcih v državnih organih (Uradni list RS št. 15/90 in 5/91) ter 16. člena Zakona o carinski službi (Uradni list RS 1/91). Skladno z določili Zakona o carinski službi bo moral izbrani kandidat opraviti strokovni izpit. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo v roku 8 dni po objavi na naslov: Carinarnica Jesenice, Spodnji Plavž 6 c, 64270 Jesenice. KMCČKI STROJI KOVIN OTEHNA PRODAJNI CENTER STARI DVOR Škofja Loka, Kidričeva 26, Tel.: 064/634-800 Električne T" in motorne VRTNE KOSILNICE ► SONNY 24.189, 80 ► DARUNG 15.053, 70 ► ECO E 25.265, 30 ► SAMOHODNA MOTORNA HB 48 RL 77.668, 70 gotovina 7 % popusta 2 Čeka 5 % popusta 3 čeki 3 % popusta 4 čeki brez popusta 31.3. predstavitev gospodinjskih aparatov MOLINEK in pokušina pripravljenih jedi ^ Pralni prašek ► DtXAN 4.8 K« 1095 SfT ► UGODNI mČIlH! POGOJU VRTAČ d.o.o. SERVIS INAVTOSALON Visoko 77 a, Visoko pri Kranju 64212 Tel.1 Fax.: (064) 43- 019,43- 072, 43-148 POOBLAŠČENI TRGOVEC IN SERVISER ZA VOZILA VOLKSVVAGEN IN AUDI • NOVO NA SLOVENSKEM TRGU GOLF RAB BIT - 21.990 DEM SPOMLADANSKO ZNIŽANJE REZERVNI PELI - NIŽJE CENE • TESTNE VOŽNJE! RABLJENA VOZILA UGODNO HALS, HALS, GORENJSKI GLAS Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12. ure dan pred izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. AVTO ŠOLA B in B TEL.: 22-55-22 IZPIT ZA TOVORNJAK IN AVTOBUS NAKUPOVALNI IZLET GARDALAND REKLAMNI NAPISI PO POMLADNIH NA KUPIH ZADNIKAR, do.o. NAKLO, tel.: 47-244 REVOK TRADE Kidričeva 2, Kranj Tel.212-367, 211-142 TV-HIFI- VIDEO SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG PRODAJA -NA 12 OBROKOV 20 % POPUSTA za takojšnje plačilo REVOK TRADE REVOK TRADE MEGGITOURS ŠKOFJA LOKA Kapucinski trg 3/a TEČAJ HOTEL RIBNO KLUB MARILYN OB ČETRTKIH AVTO MURKA LESCE obresti ie od R + 8 % dalje GRADITELJI! NAJ, NAJ - AVTO ŠOLA! Tečaj CPP se začne v ponedeljek.J aprila, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. Z novimi vozili IVECO v Avto šoli B in B. Tečaj se začne 18. ap ob 20. uri. Tel.: 064/22-55-22 PALMANOVA, 21. 4.; MADŽARSKA -LENTI, 8. 4.; ČEŠKA 1 dan.' 4.; GARDALAND, 22. 4. 95. Rozman, tel.: 064/715-249 Panoji, transparenti, napisi na avtomobile, reklamne storil oblikovanje oglasov. DECOP, d.o.o., tel.: 064/66-540 Nakupovalni izleti: Trst, 4. 4. in Muenchen, 1. 4.1995. Drinovec, tel.: 064/731-050 Organiziramo nakupovalni izlet, v soboto, 1. aprila, MadžarS^J Lenti. Sprejemamo tudi rezervacije za dopuste v Čeških in Slova5*"] toplicah; termini od 6 do 8 dni, cena 300 do 370 DEM. BTV 37 cm POLOG: BTV37cm,TTX POLOG: BTV51cm,TTX POLOG: BTV 63 cm, TTX stereo POLOG: BTV 72 cm, TTX POLOG: BTV 72 cm, TTX, stereo POLOG: VCR 2 glavi, VPS POLOG: VCR4glave,VPS POLOG: VCR 4 glave, HIFI stereo POLOG: HIFI stolp MAX 335 2 x 20 W POLOG: HIFI stolp MAX 360 2 x 40 W POLOG: HIFI stolp MAX 460 2 x 60 W POLOG: HIFI stolp MAX 477 2 x 60 W POLOG: HIFI stolp SCM 9100 2 x 60 W POLOG: 15.695 in 11 x po 3.327 J 16.940 in 11 x po 3.59J J 20.953 in 11 x po 4.443 », 42.309 in 11 x po 8.972 36.235 in 11 x po 7.685 43.738 in 11 x po 9.276^ 17.526 in 11 x po 3.717 J fc 19.304 in 11 x po 4.093 J 41 25.561 in 11 x po 5.420 17.591 in11x'po3.73j>5Jj 21.630 in 11 xpo4.5jgJty 29.730 in 11 x po 6.306J se 31.963 in 11 x po 6.781 J, JJ 31.469 in 11 x po 6.675* J< < pa ORGANIZIRAMO: nakupovalni izlet na Madžarsko v Lenti, Jjđj cena 1.500 SIT; v Gardaland, 8.4.; cena 30 DEM + vstopnina; Gj^ za prvomajske praznike; ter vse ostale programe, ki so na agenciji. Informacije: Meggi tours Kranj, tel.: 064/223-488 in Tours Skofia Loka, tel./fax: 064/624-155 Soočanje s stresom in tehnika relaksacije. Pokličite: Ljudsko univerzo Radovljica, tel.: 715-265 V klubu Marilvn v Hotelu Ribno pojutrišnjem, v četrtek, 30. niaffjjJ 22. uri gostuje ZORAN PREDIN. Rezervacije vstopnic: tel. 064/'l| 321. Priporočamo pravočasno rezervacijo! V mesecu marcu še vedno ugodni posojilni pogoji za n avtomobilov RENAULT. . gjj Informacije: AVTOMURKA Lesce, tel.: 064/718-100, delovn' vsak dan od 8. do 18. ure; sobota od 8. do 12. ure. •h Začenja se gradbena sezona. V naši trgovini vam po izrednin ^ nudimo ves gradbeni material. Še posebno ugodna ponudb3 j za: modularni blok, armaturne mreže, lamelni parket, apno, cJL jupol, rebrasto železo... Možnost plačila na oborke, ugodno5 ^ l»fv'i i ug™ 1-vivi.u.,. muti iuc» pia^na na uuui i\c, uj) ,1*. preovzu kupojenega materiala.Se priporočamo! Inf./tel. 064/4'' F bene šole. V soboto, 1. aprila, ob 19. uri pa bo koncert slušateljev Visoke sole za glasbo z Dunaja. K»»»lilil»lrli»Ml» Pomladni koncert Kranj - V dvorani OŠ France Prešeren Kranj bo jutri, v torek, ob 18.30 Pomladni koncert s flavto in klavirjem. Nastopila bosta flavtist Davor Bušić z Reke, do 1993 je bil docent na Akademiji za glasbo v Sarajevu, in Nina Kovačič, pianistka. V programu koncerta so dela Bacha, Genina, Schuberta, Goseca in Bornea, tist Davor Bušić z Reke, do 1993 je bil docent na Akademiji za glasbo v Sarajevu, in Nina Kovačič, pianistka. V programu koncerta so dela Bacha, Genina, Schuberta, Goseca in Bornea. 1 dan, odhod 17-V, • BELA KRAJINA-PISANICE, • GRADOVI LUDVIKA BAVARSKEGA, 26. • UGODNO: RAB, MALI LOŠINJ, 5-dnevni ara" • GRČIJA, ŠPANIJA (letalo, ladja, atfobu^ ^ f Informacije in prijave: TRŽIČ -Predllnilka 14, tel. 53-280 { KRANJ - Ljubljanska c. 1a, tel. 224-13£ le h* > SEJEM INFORMATIKA 7. mednarodni sejem informatike in pisarniške opreme 27. - 30. 3. 1995 od 9.30. do 18.00. ure LJUBLJAjf' SEJEM MALI OGLASI, OBVESTILA 29. STRAN • GORENJSKI GLAS M f*nan je bil tvoj boj, b0Tan Vs-* dnevi uPanla> Cpljenja, lezen je bila močnejša od življenja. ^Poročamo žalostno vest, da je umrl naš dragi mož, očka, dedek, brat, tast, stric in svak EDVARD LIČEN upokojeni šef davčne uprave Radovljica nJega se bomo poslovili jutri, v sredo, 29. marca, ob 16. uri na blejskem pokopališču. Žara bo od danes naprej v tamkajšnji mrliški vežici. Vsi njegovi Od ALI OGLASI SK 223-444 ■»ISCOTOKA Prodam APARAT za kavo Lasan Marco ter trgovski MLIN za kavo. 0331-849 7315 Prodam industrijski stroj slepi šiv in konfekcijski nož 18 cm rezila. 19327- 789 7356 IZOBRAŽEVANJE Učitelj uspešno Instruira matematiko in fiziko. »311-471_ms KEKEC SP profesionalne instrukcije matematike, fizike, kemije in slovenščine za osnovne in srednje šole na vašem domu na Gorenjskem. »710- 099_7300 KEKEC SP intelektualne storitve -priprave na eksterno preverjanje matematike in slovenskega jezika 8. razred in na maturo, 24 urni program na vašem domu. Ugodni plačilni pogoji. »710-099 7301 PRAVI NASLOV ZA NAKUP STREŠNIKA BRAMAC STARA CENA DO 31.3. INF. TEL: 311 -545,312-266 KUPIM IGRATI STROJI 8J?nudiSINK0PA v žirov"'ci 59, Sf ?YADPR ci9°dno: TV Gorenje, 'S i^l^iTA4!1,50 SIT- VOVAGER *80? 97°,aP|ač©vanje na 6 obrokov. ^!jf!i801-211,int.21 5322 ^NfnS^IC telefaxi. telefoni, tajil'lefonSk h! nske česale, servis ^^!ILaPafatov- »632-595 6376 iP^&Vi0?3™ dobro ohranjen eOgfc 4Si9 tra Coro™ 2 plin 2 ^><3J2:233^popoldan 8889 ^«WV£PEČ STADLER 32 KW ^^»880-860 7189 fk S>62rfnišo SLAMOREZNICO ^U-253 -rw> GLASBILA Prodam PIANINO PETROF 240.000 SIT. »81-655 po 15. uri_7192 Ozvočenja glasbene omarice, brezžični mikrofoni. »725-103 7207 Zelo ugodno prodam nov PIANINO v črni barvi. »323-005, Kranj 7257 rillll D.O.O. KRANJ SALON GLASBIL ' JW\......<^%%4, ' f^EŠt)VOR,Tupliiče59 Odprto: od 10.-19. ure, sobota od 9.-12.ure M0NA LISA £124-116 GR. MATERIAL Prodam ŠPIROVCE 12x14, dolžina 6 In 8 m. »695-149_7186 Poceni prodam 8 plošč ALU PLO-ČEVINE 1 mm. »52-115_7203 Poceni prodam GRADBENO BARAKO. »45-731, po 20. uri 7210 Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice...Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, »221-037 ali 47-534 2 NAJVIŠJE ODKUPNE CENE CELULOZNEGA LESA NA GORENJSKEM! Takojšnje plačilo! »66-933, Gregor od 19-21. ure 4206 LESPROMET odkupuje les na panju za takojšnje plačilo! »621-779, po 15. Uli 6484 Odkupujemo vseh vrst hlodovine, celulozni les, smreke, jelke in bukve ter bukova in kostanjeva drva. »620-749 in 621-849, dopoldan4695 Odkupujem HLODOVINO bukve, javorja, jesena, hruške, češnje, ore-ta, jelše in lipe. »58-094 7136 Kupim otroško POSTELJICO ( belo). » 49-389 7233 Kupim jedilni krompir desire in pajka na 2 vretena. »061/375-168 7340 Kupim hladilni BAZEN za mleko. »401-167 7346 LOKALI V škofji Loki oddam 300 m2 prostorov primernih za delavnico, 2900 kom BETONSKE lahko tudi po delih. »622-180 Prodam STREŠNE KRITINE Likozar 20 % 6340 ceneje. Boh. Maleja 10 Bistrica, ul. Toneta 7214 4lihori*on£Kk" lražni brusilni stroj il'r-<^PO 19. un JKAJNOŽAREČO JŽggbuach. »730-517 7249 ^t??lJI °lnov,ieni- Frankovka, »632-002 7264 Prodam 600 kosov novih STREŠNIKOV Dravograd in nova balkonska vrata 100x210. »47-673 7223 Prodam večjo količino smrekovega OPAŽA in 20 m2 hrastovega lamelnega PARKETA. » 223-555 int 216 od 7. do 14. ure, Frenk 7234 Prodam tri STREŠNA OKNA 78x118 z žaluzijami 10 % ceneje od novih. »681-337 7285 Prodam dve cisterni za kurilno olje. »85-292 7307 Prodam SMREKOVE PLOHE. 036 »46- 7302 ŽELEZNIKI - poslovni prostor 64 m2, ugodno 35.000 DEM, možnost kompenzacije. Đ 325-364, 225-283 6768 KRANJ CENTER IN OKOLICA: prodamo in oddamo poslovne prostore lokale in delavnice, različnih velikosti. DOM NEPREMIČNINE, Kranj center, Koroška c. 16, »211- 106 7029 Najamem manjši frizerski salon ali prostor zanj. »45-836 7215 PRODAM vpeljano obrt s tehnologijo, tržiščem in opremo ter vpeljan program za fitnes, v obeh primerih možnost najema prostora ter ATRAKTIVNA TENIS IGRIŠČA Z GOSTINSKIM LOKALOM. APRON, »331-292,331-366 7343 ^Sffi&LNICO HUS l3|L%r--■^J'234 726I POSLOVNI PROSTORI IN STANOVANJA V TRŽIČU UGODNE CENEl CRADBINEC KRANJ TEL: 064 216-561 proizvajalec Ener- Prodam CISTERNO za kurilno olje. »211-732 7309 Ugodno prodam rdeče KLINKER ploščice A kvalitete. »46-944, zvečer 7322 pvest frMočm!^h-ibnem staniu Pr°- p.ritisk: i n °I)a ŠLm- obr-/min: ALUMINIJASTE PLOŠČE - tiskarske C,'2delave VooS EAMr\2060 70x100, prodam. »241-863 7336 C^hTW^ll0)' ^ogljivost: ^tie ?5 .Kranj *TEHNIKA do°- OKNA z dvojnim steklom 3 kom. 145x65,75,105 cm. »241-863 7338 HETERNK PONUDBA TEDNA: prodamo 2 lokala po 35 m2 v Domžalah. K 3 KERN Kranj.d.o.o., Komenskega 7, 221-353_7364 PONUDBA TEDNA: v Mengšu pro-damo trgovski lokal 30 m2 v centru mesta. K 3 KERN Kranj.d.o.o., Komenskega 7, »221-353 7365 PONUDBA TEDNA: v Kranju nudimo najem 30 m2 trgovskega lokala s trimesečnim predplačilom. K 3 KERN Kranj.d.o.o., Komenskega 7, 221- 353 7366 KOLESA |\|0V0*N0V0 - Oo^J OGROMNA V£~fpH*« PIZZ DRUŽINSKA PIZZA oh „ • VSAK dan od o Ho 99 ur« *n m ir* r% + tr + a N ob«•fflffi^;n,5?d•iis.lv,• ^T064/331 511 VOjKuPONI - VSAKA 10. PIZZA BREZPLAČNO 4^ Prodam dekliško KOLO SITY BIKE na 7 prestav. »741-722 7222 Prodam MOTORNO KOLO APN 6, letnik 1986. cena 30.000 SIT. » 691- 755_7232 Prodam avstrijsko žensko KOLO na 3 prestave. »738-922 7324 Prodam lepo ohranjen MOTOR HONDA NX 125, 9000 km, 4000 DEM. Burger Uroš, Zbilje 8 r, Medvode 7258 Panasonic Atestirar«c8r1rale,tBle^in telefaksi za prave poslovneže SERVIS Z ORIGINALNIMI DELI POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA SLOVENIJO TELEFON tooov1na - sfrv1s Uprava tat: 064 222 868 fax 064 222 867 UUBl JANA, tol/fOK : 061 159 0 732 KRANJ, loi/fo« OM 223150 OBVESTILA Ugodni NAKUPOVALNI IZLETI v Italijo Portogruaro. »49-442 5485 Ugodni NAKUPOVALNI IZLETI na Madžarsko, sobota. Q 49-442 sas3 OGS SERVIS imamo novo telefonsko številko, 331-450. Se priporočamo! Hvala 6638 STROKOVNO OBREZOVANJE SADNEGA DREVJA v Škofji Loki. » 621-443 po 19. uri 8708 OBLAČILA Ugodno prodam kompletno fantovsko obhajilno OBLEKO s čevlji. »223-879, zvečer 7193 Prodam ŠPORTNE KAPE, otroške klobučke, rokavice, termo velur. »061/711-782 7204 Prodam dekliško obhajilno OBLEKO. »45-836 7213 Prodam 3 pare ženskih novih čevljev za pomlad, št. 37. »84-354 7261 Prodam nov črn prehodni PLAŠČ št. 52. »84-354 7262 POSESTI skoraj nov, prekrasen \SČ 1 Prodam KRZNEN PLASC št. 28, krzno volka, uvožen iz Nemčije. Možnost plačila na več čekov. »323-962 7268 Prodam dve OBHAJILNI OBLEKI in zimski PLAŠČ št. 42. »403-035 7304 OSTALO Prodam hrastove ZABOJE za rože, pravokotne, kvadratne in okrogle, razne velikosti. »326-594 6594 Imate probleme z lasiščem! Če se vam lasje cepijo, če vas srbi lasišče, ali vam lasje izpadajo. Rešitev vaših problemov je LASNA KOLEKCIJA ASAI. Naročila na B 064/211-373 Prodam AVOKADO in DREVO ŽIVLJENJA 2.5 m visoka. »241-648 7326 TAPISERIJO - Orbis terade - globus 62x96 cm. »241-863_7334 Prodam dva KOTLA za žganjekuho 35 in 45 litrov. »736-793 7349 Obdelovalno ZEMLJO v okolici Kranja vzamem v najem. »325-538 8574 PRODAMO HIŠE: novogradnjo v Stražišču III. podaljšana faza na parceli 522 m2, nedokončano hišo 240 m2 na parceli 800 m2 v Ribnem pri Bledu. DOM NEPREMIČNINE Kranj center, Koroška c. 16, »211- 106 7030 PRODAMO HIŠE: visokopritlično hišo v Šenčurju na parceli 340 m2 in visoko pritlično hišo v Sp. Gorjah na Darceli 3000 m2. DOM NEPREMIČNINE, Kranj Center, Koroška c. 16, »211-106_7031 NJIVO prvega razreda 5000 m2. zelo ugodno prodam, šifra: LAHOVĆE Prodam lepo PARCELO pri Brezjah na Gorenjskem 3700 m2. Q 065/73-912 int. 82 od 6.13. ure Zor 7iai HIŠE PRODAMO: enodružinsko na Jesenicah, novejšo dvodružinsko in večjo poslovno-stanovanjsko pri Kranju, delno obnovljeno na parceli 2.200 m2 pri Podnartu, vikend na parceli 5000 m2 pri Starem vrhu. APRON. 331-292, 331-366 7344 PONUDBA TEDNA: v Seničnem prodamo hišo v 5. gr. fazi in 1000 m2 sveta. K 3 KERN Kranj, d.o.o.. Komenskega 7, 221-353 7351 PONUDBA TEDNA: v Stražišču pri Kranju prodamo hišo v 3. gr. fazi z 500 m2 zemljiščem, v račun vzamemo tudi stanovanje. K 3 KERN Kranj.d.o.o., Komenskega 7, »221- 353_7362 PONUDBA TEDNA: na Hrušici prodamo novo vrstno hišo z lepim razgledom in parcelo 600 m2. K 3 KERN Kranj, Komenskega 7, 221- 353 _7363 PONUDBA TEDNA: v Tržiču prodamo 976 m2 stavbnega zemljišča. K 3 KERN Kranj.d.o.o, Komenskega 7, 221-353_7367 PONUDBA TEDNA: v Podljubelju prodamo 1200 m2 zazidljive PARCELE za 35000 DEM. K 3 KERN Kranj, d.o.o., 221-353 7368 PONUDBA TEDNA: v Kokri prodamo 1.000 m2 zazidljive PARCELE , primerne za vikend, cena 40DEM/ m2. K 3 KERN, Kranj, d.o.o., 221-353 7369 PONUDBA TEDNA: nudimo najem starejše hiše v Preddvoru. K 3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, 221- 353 _ 7370 PRIREDITVE TRIO ali sam, s frajtonarico igra na ohcetih, v lokalih, ob obletnicah. »731-015 6778 PRIDELKI Prodam KROMPIR za sajenje de-serre in jaerla. 049-076 7229 URŠKA (več kot plc&na žola ) V Kranju, Škofji Loki, Radovljici, in na Jesenicah. Vpisuje začetnike in dobre plesalce g 064/41-581 i/7v\ Gostilna ^-CpA^ "Pri Jožovcu" v Begunjah b VSAK PETEK GLASBA Od 19. ure dalje z ansamblom ISKRA Tel.: 733-402 Prodam SENO. Vevar Zdravko, Gozd 9, »57-457 7280 KROMPIR sante, kondor in desire primeren za sajenje, prodam. »631- 684 7270 KORUZO rinfuza 18,50 SIT, JEČMEN v vrečah 19 SIT, prodam. »242-638 7281 CVETLIČARNA Naklo, Glavna C.24 (zadružni dom), tel.: 48 -111 Delovni čas od 8.00-12.00 in 14.00-19.00 Sobota: od 8.00 do 13.00 ure POSLOVNI STIKI FINANČNI INŽENIRING - na osnovi garancij gotovinski kratkoročni krediti in plasiranje vaših finančnih sredstev. » 225-283 od 8. do 14. ure 6766 KRATKOROČNI KREDITI NA PODLAGI ČEKOV! < TRGOVCI - ODKUPUJEMO ČEKE VAŠIH KUPCEV PO NAJUGODNEJŠIH POGOJIH I PARTNER d.o.o., Koroška 41, Kranj, tel.: 064/211 -256 JOGA OB PETKIH OD 18. DO 20. URE M RAZNO PRODAM Prodam ŠIVALNI STROJ RUŽA, otroško posteljico, hojico in kombiniran voziček. » 632-903 6738 Prodam mehka drva in smrekove krajnike. Debeljak, Podbrezje 150, »731-069 7199 Prodam BUKOVA DRVA razžagana, Ko dogovoru, skrinjo in štedilnik. arušis Mile, Vidmarjeva 12, Kranj Prodam jedilni KROMPIR in LADO KARAVAN, letnik 1993. »45-291 Prodam DERO za gumivoz. 517 730- 7250 Prodam motorno ŽAGO Tanaka ECS 330 in oddam dva kužka. O 55-042 7251 Prodam rabljeno OKNO in VRATA. » 331-179 7253 Prodam rabljeno prikolico za osebni avto ter stropni kalorifer za ogrevanje delavnice in motorno kolo za moto-cross. »731-009 7272 Avtomatsko KLJUKO za traktor Zetor, prodam. »43-483 7296 STAN. OPREMA Prodam JEDILNICO - omara, stoli, miza. Ročno delo. »725-103 7216 Prodam staro POHIŠTVO IN SKRINJE. »43-236 7235 ŠPORT TENIS LOPAR Hanil, prodam. »311-266, popoldan 6907 Prodam KAMP PRIKOLICO z baldahinom v Strunjanu. »43-351 7226 STORITVE Strokovno obrezovanje sadja in grmičevja! Okolica Kranja in Radovljice, «714-282 4185 BRAZDA Poljšica pri Podnartu 6, tel. 064/730-521 NOVA TEL. ŠT. 064/731-615 (OD 22.3.95 ODKUPUJUNO SMREKOVO, BUKOVO, HRASTOVO, JAV0ROV0.JESEN0VO HL0DOV1NO1NCELULOZNIIJES ČISTILNI SERVIS METOD - nudimo vam čiščenje poslovnih prostorov, tapisonov, sedežnih garnitur, stekla, čiščenje in premaz talnih oblog in zaščita marmorja. »326-969 4337 Rolete, žaluzije, lamelne plise zavese. Naročila na »213-218 5210 SERVIS TV VIDEO HI-FI NAPRAV vseh proizvajalčevi Odprto od 9-17. ure. Informacije na »329-886, Smledniška 80 ali na 331-301 5306 ~0 tel. 064/620-929 064/620-097 fax 064/620-928 Spodnji trg 2 a, pri "KAŠCI" ŠKOFJA LOKA TRGOVINA IN SERVIS RAČUNALNIŠKE IN BIROTEHNIČNE OPREME * RAČUNALNIKI 486, MONITORJI * REGISTER BLAGAJNE, KUŠEJI * PISALNI STROJI, KALKULATORJI * TISKALNIKI - BARVNI, LASERSKI ' TELEFAKSI NA NAVADNI PAPIR POTROŠNI MATERIALI ' PAPIR, KARTUŠE, T0NERJI, TRAKOVI * PROGRAMIRANJE BLAGAJN * SVETOVANJE PRI NAKUPIH * VZDRŽEVANJE, TEL. POMOČ ' OGLASITE SE IN SE PREPRIČAJTE... ODPRTO OD 7. DO 17. URE Prodam KROMPIR za sajenje jearla in desire. Sp. Bitnje 21, »311-964 7288 Prodam KROMPIR jedilni in za krmo. » 41-044 7293 Prodam jedilni KROMPIR. Kubelj, Zapoge 39 7319 KONČNO TUDI PRI NAS! MONIA, d.o.o. Miklošičeva 38/VI 61000 LJUBLJANA Vam predstavlja Električni čistilec oken Mult MultiMax je popolna noviteta na slovenskem trgu. Aparat čisti okna brez vode in brez kakršnihkoli čistil. Prav zaradi takšnega načina čiščenja na steklu ne pušča nobenih sledi. MultiMax lahko uporabite povsod v gospodinjstvu, saj lahko z njim očistite vse gladke površine, kot so npr. ogledala, keramične ploščice, kuhinjski elementi, avtomobilska stekla in drugo. Aparat je izredno lahek, stabilna aluminijasta cev pa Vam omogoča, da dosežete tudi visoka okna. Postopek čiščenja je izredno enostaven in varen, sočasno pa pomeni velik prihranek časa in stroškov. Naredite končno nekaj zase - nabavite tudi Vi MultiMax in se pridružite krogu MultiMaxovih zadovoljnih uporabnikov. Verjemite, Vaše roke Vam bodo še posebej hvaležne. Zahtevajte brezplačen prospekt: 061/13-11-163 ali 13-20-141. SERVIS IN TRGOVINA ŠIVALNIH STROJEV! »211-286 8164 OGS SERVIS - popravljamo pralne, pomivalne stroje, štedilnike. O 331 - 450 6639 SERVIS pralnih strojev. »714-465 SEPt d.o.o. Hrasti« 68, Kranj, telefon in far 327-427 SERVIS ELEKTRIČNEGA ROČNEGA ORODJA Servis in proizvodnja električnih grelnih teles in elementov, izdelava peči za peko pizz, napeljava in popravilo električnih in tel. instalaciji ŽIČNE MREŽE, ŽIČNE MREŽE-Izdelujem pletene in tkane žične mreže za ograditev vrtov, sejanje peska, ograditev pesjakov... Po dogovoru vam nudim tudi montažo mreže. FRLIC, Zevnikova 5 a, Kranj - Orehek, »332-100 6969 STANOVANJA Prodam dvosobno STANOVANJE 57 m2, CK, SatTV, 2. nadstropje. » 633-178 6764 SATELITSKI sistemi "Amstrad" 199 ICAJNTAJL-OV GRAFIKA NA EKRANU (11 JEZIKOV) 25 TV IN 40 RADIJSKIH POSTAJ DEKODERJI. KARTICE ZA F1LMNET SISTEMI ZA VEČ STRANK VARTIJIV! SISTEMI UGODNE CENE, OBROKI SAT - VRHOVNIK ŠKIOKA, GODRŠTČ 125 TEL.: 064/63V425 šk. Loka prodamo enosobno STANOVANJE 37,5 m2, CK, tel., CATV, za 49000 DEM. POSING. 061/126-23-29, 9-18. ure 7248 Planina II. prodamo dvosobno stanovanje, 65 m2. komfortno, zelo lepo vzdrževano, za 72000 DEM in trisobno stan. 83,7 m2, komfortno, zastekljen balkon, za 88000 DEM. POSING. 061/126-23-29, 9-18. ure STANOVANJA PRODAMO: Kranj H 8 prodamo 4 ss, 112 m2 z veliko teraso, cena 180.000 DEM, prodamo 1 ss ul. T. Dežmana, 42 m2, 48000 DEM, na Planini prodamo 52 m2, 58000 DEM, 2-ss s kabinetom, 76 m2, cena cca 65000 DEM, v Šorlijevem naselju prodamo 2 ss, 62 m2, cena 68000 DEM. FRAST, D.O.O. NEPREMIČNINE, Jezerska c. 54 b, Kranj. «242-651, od 10. do 16. ure 7323 PRODAMO: Kranj Planina : 1-ss 33,4 m2, 2,5 ss z veliko pokrito teraso in možnostjo delnega plačila, v Bohinju pritlično 2-ss 47 m2 s CK. APRON.d.o.o., «331-366 7342 PONUDBA TEDNA: 2 sobno stanovanje 55 m2 na Golniku prodamo za 55.000 DEM, CK. K 3 KERN KRANJ,d.o.o., Komenskega 7, «221-353 7367 ROČNA AVTO PRALNICA ŠENČUR - pranje, notranje čiščenje, kemično čiščenje stenskih in talnih oblog, poliranje, priprava vozila za prodajo. Odprto vsak delavnik pd 8.30 do 17. ure. SE PRIPOROČAMO! SAVNE - SAVNE UGODNO IN POCENI ŽE ZA 3300 DEM DRUŽINSKA SAVNA VELIKOSTI 200x200x200 cm po sistemu sestavi sam (vteni zajeta vsa oprema) Tel.: 062 303 104, 38 705, fax: 062 31 150 OLJNI GORILO, montaža, servis, meritve, avtomatika BETA-S, d.o.o., 874-059 7166 Izdelujem SMETNJAKE iz pocinkane pločevine. Dostava, «324-457 7221 RTV SERVIS! Popravila televizorjev Gorenje na vašem domu. «331-199 7273_ STROKOVNO OBREZOVANJE SAD-NEGA DREVJA v Škofji Loki! 0621-443, po 19. url 7279 Menjava: 3 ss komfortno, v bloku, IX. nad. in 2 ss v bloku brez CK, II. nadstr., menjam za starejšo hišo z vrtom na relaciji Jesenice Kranj. DOM NEPREMICINE, Koroška c. 16, Kranj, «211-106_59« Tričlanska družina najame dvosobno STANOVANJE ali hišo v Kranju ali okolici. « 213-341 int. 46 eiei NEPREMIČNINE 064/216-544 PONUDBA TEDNA: na Zlatem polju prodamo 2 sobno stanovanje 62 m2 v pritličju z etažnim centralnim ogrevanjem. K 3 KERN Kranj.d.o.o., Komenskega 7, «221-353 7356 PONUDBA TEDNA: v mestnem jedru Kranja prodamo 76 m2 stanovanje v 2. nad. po 1000 DEM/m2. K 3 KERN KRANJ, d.o.o., Komenskega 7, 221- 353 7369 PONUDBA TEDNA: V Radovljici prodamo 2 sobno stanovanje 50 m2 v pritličju. K 3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, «221-353 7360 VARSTVO UNIOUE, d.o.o., sanacije in zaključna dela v gradbeništvu, Savska 34, 64000 Kranj, tel.: 064/222-015 IZVAJAMO: - elektroinštalacije - vodovodne inštalacije - slikopleskarstvo - tesarstvo in krovstvo - centralne kurjave - adaptacije hiš, stanovanj in podstreh ROLETARSTVO NOGRAŠEK vam nudi rolete, žaluzije, lamelne zavese. «621-443, po 19. url 7260 Izdelamo vam cisterno v vašem prostoru iz 4 mm pločevine. 085- 292 7306 Polaganje keramičnih ploščic. 065-705 ali 686-231 7320 Prodam 2-sobno stanovanje 59 m2 v I. nad. Planina II (kabelska, telefon, terasa). »325-737, Novak 6647 BLED: KUPIMO manjše, starejše STANOVANJE, brez CK in tel., s pogledom na jezero. DOM NAPRE-MICNINE, Koroška c. 16, »211-106 7027 KRANJ IN OKOLICA: NAJAMEMO manjša STANOVANJA. Provizijo plača najemnik, pogodbo sestavimo mi. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj Center, » 211 -106 7028 Garsonjero ali enosobno STANOVANJE najamemo v Kranju. 0324- 038 7196 Na Bledu prodam STANOVANJE. «801-497 7201 Garsonjero eno ali dvosobno stanovanje, na območju Kranja ali Šk. Loke kupimo ali najamemo. POSING, 061/126-20-13. 9-18. ure 7244 Kranj - prodamo garsonjeri, 20 m2, T.A., tel.priklj., opremljena, za 25000 DEM in 34 m2, komfortna za 45500 DEM. POSING, 061/126-23-29, od 9-18. ure 7248 Iščemo varstvo za dvojčke, stare 14 mesecev. Okolica Žirovnice, 0802- 614 7238 (fl • SAVNA •S0LARU* 09 D o OTROŠKA AEROBIKA VSAK PONEDELJEK IN SREDO OD 17. D018. URE VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD rabljeni rezervni deli in odkup avtomobilov Citroen. «064/692-194 5795 SERVIS AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI • -'/risu TRADICIJA - ZDRAVJE - DOBRO POČUTJE Blagodejna toplota zdravilne vode blaži bolečine in omogoča lažje gibanje NUDIMO: Vikend pakete Počitniške in zdravstvene programe Za Informacije In rezervacije vam Je na voljo tel. številka 063-791-336. ŽABNICA, SP. BITNJE 22 TEL: 064/311-965 ŠKODA FAVORIT novi rezervni deli na zalogi - tudi montaža. «691-642 6070__ Rabljeni nadomestni deli za Y 45, 55. «633-584, 632-083, popoldan 7321 VOZILA Ugodni NAKUPOVALNI IZLETI na Madžarsko, sobota. «49-442 6484 PRODAJA, ODKUP rabljenih vozil in prenos lastništva. «325-981, 325-659, po 20. uri 5762 mobitel CENEJE PRI TAKOJŠNJEM PLAČILU ► ZA VSE NAŠE UPORABNIKE ► ZA NOVE UPORABNIKE PRI NAKUPU DRUGEGA OZIROMA VSAKEGA NASLEDNJEGA APARATA BEŽKOVA VILA - arh. PLEČNIK 1936 PE KRANJ. Kokrška c. 27 Tel.: 064/222-616 CENE OD 110.461 SIT DO 216.166 SIT (BREZP.D.) ZAPOSLITVE Možnost redne zaposlitve ZASTOPNIK MK. Tedenske IzplaO* dodatna stimulacija. O 212-2°"; 0609/620-560 J* Redno ali honorarno zaposlrtjf nudimo vsem, ki jim delo ni o^*T izplačila tedenska. «328-265, 662, 0609/620-562 V sodelovanju z Univerzama 0* Prodam R 18 TL, letnik 1982, reg. do 10/95. «741-845 6862 Prodam GOLF 1.3 B, letnik 1987, 122.000 km, cena 8600 DEM. »631 - 108 6890 Prodam BMW 325 I. letnik 1986. »325-649, zvečer 7069 Prodam R 4 GTL, letnik 1988, cena 3700 DEM. »46-850 7179 Prodam TAVRIO. letnik 1993. prva lastnica, bele barve, ohranjen. 051/ 691 7190 LADA SAMARA 1500, letnik 1993, 17000 km, možna menjava, kredit. 083-902 7i96 RENAULT R 5 CAMPUS, letnik 1991, možna menjava, kredit. 083-902 7197 Odkup, prodaja novih in rabljenih vozil HYUNDAI SALON, 083-902 Ugodno prodamo R 19 1.4 RT 5 V, letnik 93, HYUNDAI 1.5 GLS, letnik 1990, R 5 CAMPUS 5 v, letnik 1992, ŠKODO 120 L, letnik 1988. za vsa vozila je možen kredit na 3 leta. RENAULT PREŠA, d.o.o., 0422-522 7218 Prodam HYUNDAI PONY 1,5 GLS z dodatno opremo, 1/91. 0214-211 Prodam GOLF III, letnik 18.12.1992, 37000 km. Lukanc Boštjan, Selo 27, Bled 7227 Prodam TRAKTOR IMT 60 KM, letnik 1984. 0 331-179 7252 R4 TLS, letnik 1981, poceni prodam. Registriran do 16.10.1995. Česen, Zoisova 9, Kranj 7255 P 126, januar 1988, prodam. 057- 231 79R9 SATELITSKE ANTENE SATELITSKE ANTENE ALLTECH z montažo 449 DEM AVTOMATSKI VRTLJIVI SISTEMI z montažo 890 DEM UOŽmJrUaiAOD2D012ČEKOV Naročila po tel.: 064/422-585 ali 421-108 SflT TRflDE d.o.o., Poženik 10, CERKLJE Prodam DIANO DAK, reg. do 738-205 22.3.96 za 1500 DEM. 7263 ZASTAVA 101 GX, letnik 6/87, rdeče barve, 2500 DEM. Marijan, Gorenjska c. 20, Radovljica, popoldan 7266 Prodam VW HROŠČA, 1303 S -1600 cem, letnik 1975, črne barve, delno obnovljen, nove gume 165/195 za 2500 DEM. 0323-962 7267 RENAULT 4, letnik 1986, bele barve, ugodno prodam. 049-235 7269 ŠKODA FAVORIT, letnik 1991, ugodno prodam. 084-610 7276 HONDA CIVIC SHUTTLE 4 WD, dodatno opremljen, karamboliran, prodam za 6500 DEM. 0211-906 POOBLAŠČENI PRODAJALEC ZA VOZILA PEUGEOT Prodaja po sistemu staro za novo. Nakup vozil na kredit ali leasine. AVTOMEHANIKA Rajko Kavčič, Milje 45, Visoko pri Kranju tel: 064/43-142 Prodam ŠKODO FAVORIT 135 L, modre barve, letnik 1993. 0328-202 7277 MERCEDES 280 SE, letnik 1980, reg. celo leto, veliko dodatna oprema, ugodna prodam ali menjam. 045- 170_7297 Prodam LADO SAMARO, letnik 1991, reg. do 2/96, zelo ohranjen, cena po dogovoru. 0326-790 7288 R 4 GTL. letnik 1989, reg. do 5/95, ohranjena, cena 3900 DEM. 0326- 094 7287 Prodam FIAT TIPO 1,6 SX. letnik 1993, kovinsko sive barve, central, zaklepanje, odklep, elek.stekla, hidravlični volan in volan nastavljiv po višini. Cena po dogovoru. 0620-107, popoldan 7282 Prodam bel R 4 GTL, letnik 1986, 1800 DEM, reg. do maja /95. Vida, 81-065, popoldan. 861-441, int. 2360 do 14. ure 7284 FORD in CABRIDGE, DZS P"prf izid NAJNOVEJŠE ENCIKLOPEDIJ Zaposlimo več zastopnikov. Te°% ka izplačila provizije. 051-297^, Zaposlimo simpatična deklet?Jj delo v šanku. Ponudbe po^.^ii DOBRO PLAČILO BLIŽINA KRA^ Za terensko delo nudimo zaposlitev. 0214-080 ^ Imam skupino - iščem zidarsko Delamo kvalitetno in poceni. & M 316 _____Z, Prijazno, izučeno TRGOVKO' živilski trgovini, zaposlimo v S*" Loki. 0 623-090, 633-152 _ " Dekle dobi DELO v Kava banJ J Kranju. 0331-209_____J> Zaposlim STROJNIKA gradb^! mehanizacije. 0325-998 ____^ Sprejmem vsa gradbena d*J* 0332-183 _____ Takoj zaposlim KUHARJA ali ^ HARICO s prakso. 0332-122 1 CISTERNE KOVINSKE 1500 L CISTERNE KOVINSKE 2500 L BOJLERJI KOMBINIRANI ELEKT/CENTR 100 L OLJNI GORILCI S PREDGR/LOP/POKR/DIZA ČRPALKA GRUNDFOS S HOLANDC11" EKSPANZIJSKA POSODA 35L WC DESKE LESENE HRAST ENOR. BATERIJA BELO-ZLATA KOPALNA KAD. 27.954,00 + 20 % F 38.406,00 + 20 % 9* 17.490,00 + 10%^ 40.823,00 + 20 % P* 8.890,00 + 10%^ 3.296,00 + 20 % & 2.499,00 + 20 % P* 7.700,00+ 10% P*1 UGODNO TUDI RADIATORJI, | PEČI, VENTILI IN DRUGO BLAGO ZA INŠTALACIJE. Brezplačna dostava. Za večje količine popust aH odložena plačila. IKA - KIKA ŽIRI tel. 692-036, 691-555, fax: 691-610 Prodam z 128, letnik 1987. 687 r241- 7224 GOLF JGLD S paket. LETNIK 1984. odlično ohranjen, garažiran, 177000 km, z litimi platišči, strešnim oknom, vlečno kljuko, avtoradiom, prodam za 5600 DEM ali po dogovoru. 0880-106 7298 Prodam NISSAN SUNNY 1.6 SLX. letnik 1988. 0622-916 7299 Prodam FORD ESCORT CLX kar-avan, letnik 1992. 0211-732 7311 R 4 GTL, letnik 11/88, servisi ranega, prva barva, prodam za 3700 DEM. 0310-716 popoldan dopoldan 272- 381 7316 SIMCA HORIZONT, letnik 1979. dobro ohranjena, prodam. 0632- 286 7317 Ugodno prodam VISO 11 RE, letnik 1987, reg. do marca 96 (83.500 km). 0715-337, od 15. ure dalje 7326 R 5 CAMPUS, dec/92, pet vrat, Erodam. Mirko Zupan-Macher, Can-arjeva 28, Radovljica, 0714-789, DO 16. Uli 7328 Prodam TAVRIO, letnik 1993, bele barve, lepo ohranjen, prva lastnica. 051-691 7330 Prodam R 18 TU, letnik 1983, dobro ohranjen. 053-334 do 18. ure 7341 Prodam dobro ohranjen R 5, letnik 1991, 50.000 km , temna stekla. 0332-380 7361 Iščem natakarja za strežbo v Irv v Gor, vasi. 0681-424 ^^^^ Zaposlimo dekle za str'l0& pizzeriji redno ali honorarno- ^1 552_ ____-ži ---^32'5 Zaposlim dekle v bifeju. 0^ 7121 _J e wn,^no zaposlimo 5 KV MIZARJEV z delovno Prakso a/i priučenih mizarji z najmanj 5-letno delovno Prakso. OD po dogovoru- n«^/^rijave P© telefonu 064/47-n 7 od 8. do 19. m vsak dan razen nedelje- ZAPOSLIMO avtoličarja in dvaKVmbanfji. nedoločen čas! Int.1 242-110, 242-481- Moštvo OVSENIKMI. C3l=i lis Računalniški engineerlnfl, d.°v ^ Zavod za računalniško Uob »*• Jaka Platiše 13, «^ Kra"J g78 M: 064/331-441, »ax: 064/325» Zaposlimo (redno ali pogodbeno)-- tehnike in inženirje -predavatelje - Komercialista POZNAVANJEM DELA NA PODROLJ" RAČUNALNIŠTVA! OPUS, d.o.o. š 28. marca 1995 ZAHVALE, MALI OGLASI 31. STRAN • GORENJSKI GLAS Odu ^ • Vaša prihodnost ali privid? jPnte vrata v svet sodobnega Ef^^alniškega marketinga. GOR-ju '• Bodite med prvimi - v koraku l4usPešnimi. »81-733, 731-634, od 5° 16 ure (od ponedeljka do trgovko za honorarno pomoč. _211 grj^arno zaposlim DELAVCA v jJ^peništvu, kasneje možna redna <*"tev. Šifra: MONTAŽA 7231 Poslimo prodajalce za prodajo M "anskega aparata, tudi redno, fc^ost odličnega zaslužka. v!**45-745 od 7 - 15. ure 7239 plač .SOLA VOZNIK Radovljica, ^"inštruktorja A in B kategor-