Urdja uredniški odbor — Glavni in odg. urednik Dušan Rebolj — tel. 20-71, lok. 25 — Tisk ' in klišeji CP •Gorenjski lisk« S nočejo razumeti pravu vioge sindikata. Da bi 0 zvedeli kaj več o tem, smo se obrnil} na pred-0 sednika sindikalne podružnice Ivana Roženber-© gerja ter ga pridobili za pričujoči sestavek. 0 Upamo, da bomo lahko tudi v naslednjih šte-0 vilkah objavili več prispevkov nekaterih drugih 0 družbeno-političnih delavcev! Iskrene čestitke • k 29. novembra -Dnevu republike • Samo še nekaj dni in naša mlada republika bo za leto dni starejša! Dan republike — 29. november je praznik vseh delovnih ljudi naše socialistične domovine. Kakor v preteklih letih tako iga tudi letos proslavimo kar se da veličastno . .! Običaj je, da ob tem našem največjem prazniku položimo obračun svojega dela za preteklo leto. Zato tudi letos spregovorimo o enem naših največjih korakov naprej v socializem. Mislimo na decentralizacijo podjetja, zlasti pa na decentralizacijo delavskega upravljanja .. Z letošnjimi volitvami v organe upravljanja posameznih ekonomskih enot smo postavili temelje. Na njih gradimo kolektiv delovnih ljudi, v katerem naj postane sleherni proizvajalec tudi resnični upravljalec od družbe zaupanih nam sredstev. Izkušnje prvih let delavskega upravljanja prenašamo sedaj na delavske svete ekonomskih enot in na zbore delavcev. Prvi uspehi se že kažejo in očito je, da jim bodo sledili v prihodnje novi, (Nadaljevanje na 2. str.) Z novimi oblikami in meto- Zadnji obenj zbor sindikalne podružnice letošnjo pomlad je pomenil pravi zasuk za bodoče delo te naše družbene organizacije. Zbor se je soglasno odločil za pro- 0 ŠTEFAN HORVAT — KADROVSKE SLUŽBE e že v eni naših 0 prvih številk smo govorili o tem, kako nameravamo izboljšati 0 oblike in metode dela v organizaciji Zveze komunistov. Pri tem 0 mislim predvsem za delo na ideološko-političnem področju. In 0 ker je minilo od takrat že precej časa, je prav, da vas sezna-0 nimo z dosedanjimi uspehi in z načrti za bodoče. V zadnjem času smo priče zelo živahni družbemo-politični dejavnosti v našem podjetju. Pravzaprav traja že od IV. plenuma Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. Vrhunec vsega dogajanja pa je prav sedaj, ko razpravljamo o temeljni listini našega družbenega sistema — pred-osnutku nove ustave FSRJ in gram dela, ki vsebuje predvsem idejno-politično delo. Dotedanje področje skrbi za človeka in za družbeni standard pa je prevzela posebna strokovna služba — referat za družbeni standard — v okviru kadrovskih služb. Mladina ne sodeluje dovolj v delavskem upravljanju 0 ALOJZ ZALAR — BIRO ZA političnih organizacij tudi preceji ŠTUDIJ DELA 0 V sejni dvo- predstavnikov mladine iz Pule, publike Slovenije. Sem sodijo kot rani OLO v Kranju je bila 11. no- Zemuna, Maribora', Zagreba, Celja, velik prispevek tudi naša razmiš- vembra občinska konferenca LMS '^d. iJanja in iskanja novih oblik ter Kranj. Konference se je udeležilo Predsednik občinskega komiteja (Nadaljevanje na 3. str.) poleg predstavnikov družbenih in Kranj Jože Kavčič je v uvodu prebral referat, v katerem se je dotaknil dela mladine v aktivih kranjske komune. Predvsem je poudaril, da mladina še vse premalo sodeluje v organih delavskega upravljanja, da se mladi upravljal-ci še vse premalo uveljavljajo in da jim bodo morale v bodoče ostale družbene in politične organizacije bolj pomagati. Plenum pri občinskem komiteju LMS je ugotovil vrsto nepravilnosti in precejšnjo nedelavnost v nekaterih aktivih, zlasti pa v šolskih odborih. Brez dvoma so vzroki tudi v pomanjkljivi idejno-politični izo-(Nadaljevanj e na 3. str.) A Za Dan republike bomo iz-ročili svojemu namenu naš mladinski dom v Stražišču Spričo poudarka na idejno-političnem področju je razumljivo, da simo se posvetili najprej pripravam na volitve v nove centralne or- (Nadaljevanje na 3. str) ▲ Tudi letos smo položili cvetje na spomenik padlim borcem V naslednji številki »Save« pa boste brali Ko zaključujemo današnjo številko, smo si hkrati že tudi jasno začrtali okvirni program naše naslednje številke. V njej boste lahko brali poleg stalnih rubrik, kot so športna, ABC za dom, zanimivosti TO IN ONO IZ TOVARNE, še sestavke o naslednjih področjih in problemih: (Nadalievanje na 2. str.) Iskrene čestitke k 29. novembru -Dnevu republike (Nadaljevanje s 1. str) 'sc večji. To bo tudi potrebno, saj nas čakajo v prihodnjih letih nove, zahtevnejše naloge spričo nadaljnje rekonstrukcije podjetja in spričo naporov za vse večje uveljavljanje naših izdelkov ne samo na domačem, marveč tudi na tujem tržišču. Hkrati s tem pa se moramo pripraviti tudi na nove napore v skrbi za našega človeka. Predvsem moramo še nadalje razvijati sistem nagrajevanja po delu ter skrbeti za izboljševanje delovnih pogojev slehernega člana kolektiva. Nič manjšega pomena pa je tudi skrb za življenjski standard zaposlenih, saj zavisi delovna sposobnost kolektiva tudi od tega. Še in še bi lahko govorili o minulih uspehih in novih nalogah. Toda pred nami so praznični dnevi, čas za odmor, za počitek. Izkoristite ga in preživite v krogu svojih dragih in prijateljev nekaj prijetnih . novembrskih dni! Prejmite iskrene “a'*' čestitke ob letošnjem Dnevu republike! — UREDNIŠTVO ▼ Slovenska industrijska proizvodnja CXx2VVVWAAA%WVV^VWW)0čx5d^^ Prihodnje leto 8.800 ton gumenih izdelkov - Bomo zmogli?! (Nadaljevanje s 1. str.) trgovinskemu oddelku ter konjunktur ni in propagandni službi. Za izvršitev prodajnega plana bo • Ko razpravljamo o proizvodnji ® v našem podjetju, ne moremo @ mimo ugotovitev in podatkov ® Zavoda LRS za statistiko. Ka-0 kor ugotavljamo, da je pričela • po precejšnjih padcih v prvi % polovici proizvodnja v zadnjih • imesecih tega leta hitro nara- • ščati, tako je tudi iz zavodovih podatkov moč razbrati težnjo hitrega naraščanja celotne slovenske industrijske proizvodnje. Iz spodnjega diagrama je razvidno, za koliko se je letos povečala slovenska industrijska proizvodnja v primerjavi z lansko. Po razmeroma občutnih zastojih v februarju, marcu in aprilu, se je prodajanja naših izdelkov v pro-na veliko, z grosisti, s pro- Pregledovanje avto plaščev v obratu II dopustov nekoliko upadla ter nato dajo v lastnih in komisijskih tr- bj kontrolorji kvalitete dela, je po govinah, predvsem pa z izvozom, mnenju strokovnjakov uspeh za-Letošnji izvozni uspehi — trenul- gotovljen. In da bodo člani kolek-rto smo izvršili že okoli 88 od stot- tiva sproti in dodobra seznanjeni , .... , , vi ^ kov naknadno povečanega plana v z vsebino m nadoganu nove sluz- . ... , .___, . .. treba razvijati elastične oblike , ,. ™ , , . . . , ,• nato hitro dvignila, zaradi letalih vrednosti 700.000 dolarjev — nas be za statistično kontrolo kvali- ^ opozarjajo na nadaljnje izvozme tete, smo se odločili spregovoriti možnosti. Iz najrazličnejših držav o tem v naši naslednji številki ze-s trdno valuto in iz držav v raz- lo podrobno. indeks * 1961 voju dobivamo naročala za vrsto Upravni odbor je obravnaval po- 120 | svojih izdelkov. Zal pa njihovim leg omenjenih področij tudi vpra- 115 naročilom ne moremo ugoditi, sanja, ki zadevajo kontrolo naših Vzrok so previsoke cene. Na zuna- bolnikov na domu, nego le-teh in 10 njem tržišču nismo konkurenčni, vprašanje primernega zaposlovanja 1 4- Nekateri ne razumejo prave vloge sindikata saj ponujajo izdelovalci drugih dr- rekonvalescentov. O tem berite žav svoje izdelke tudi do 30 odst. članek »Zakaj laična kontrola bol- °° ceneje od naših. V kolikor bomo ni ko v in laična nega bolnikov na uspeli izposlovati priznanje višje domu?« - na 3. strani! vrednosti dolarja — izvozno pre- 90 mijo — pri izvažanju svojih izdel- kov in v kolikor bo prišlo do ca- f -------- V 85 rinskih olajšav pri uvozu nekate-rih surovin, bomo lahko s svojimi izdelki konkurirali. Sicer pa ne! Precejšen del seje so posvetili tudi vprašanjem kvalitete naših izdelkov. Asistent šefa oddelka tehnične kontrole ing. Filip Majcen je predložil načrt organizacije službe za statistično kontrolo kvalitete. Organizacijsko plat te naloge je prevzel prof. Andrejčič, sodelavec kranjskega Zavoda za izobraževanje kadrov in proučevanje organizacije dela. Iz načrtov je razvidno, da bi se nova služba ukvarjala s tekočo kontrolo v posameznih ekonomskih enotah — za začetek v o5 1— EE stiskama Upoštevati je treba povpraševanje na tržišču 4 V 4 4 [ST ! X / f j | Gibanje industrijske proizvodnje v SR Sloveniji spet povzpela. V mesecu oktobru je bila že za 12 odstotkov večja kot lansko leto, četudi sta bili metalurgija in elektrokemija zaradi redukcije električne energije precej prizadeti. V kolikor v preostalih petih tednih ne bo prišlo do kaiklh občut-nejših zastojev zaradi višje sile, • MARJAN GRUDEN — STI- lefako upamo, da bo porast v pri-pnevmatikami II in v tistem delu SKARNA ® Na 7. redni seji eko- merjavi z lanskim letom še večji, valjarne, kjer izdelujejo polpro- enote stiskama ki je bila Tako se bo obremenitev uspehov izvode za pnevmatikamo II. Poleg g novembra, smo se pogovorili o zaradi slabšega starta v začetku tega bi ta služba tudi skrbela za izvršitvi proizvodnega načrta v leta do konca decembra le omilila, končno kontrolo izdelkov, za su- mesecu oktobru, o delovni discipli- Podatki so razveseljujoči zlasti perkontrolo in zasledovala na n- ln 0 {psčenju ter določili nagra- zato, ker opažamo v poslednjem osnovi statističnih ugotovitev ce- a/L, Zfl dežurne ključavničarje. Proizvodni načrt smo izvršili (Nadaljevanje s 1. str.) in želje. Dokler so te normalne, gane upravljanja, zlasti pa na vo- je dobro. Ce pa nekateri v njih lotno problematiko kvalitete naših litve v organe upravljanja znotraj pretiravajo in zahtevajo nekaj, izdelkov. posameznih ekonomskih enot. Za d» česar mso upravičeni, potem Prof. Andrejčič je doslej vpeljal kar se da tesno sodelovanje s te- je stvar resnejša. No, in prav podobne službe v nekaj slovenskih mi organi smo osnovali v vseh med tistimi, ki negodujejo, je naj- podjetjih, kot so na primer To-ekonomskih enotah sindikalne ve£ ^ih s prekomernimi zahte- vama avtomobilov Maribor, Stroj-pododbore, ki so razvijanju in po- vami m željami! Ker pa so le-te na tovarna Trbovlje itd. Povsod glabljanju delavskega upravljanja Pisarn neupravičene, jih tudi so občutno izboljšali kvaliteto iz- /o?. za d late v našem podjetju zares v pomoč. ™ mogoče! delkov, zmanjšal, odstotek manj- ypod ik[ Vzporedno s tem pa smo sproti Ce pa gre za najrazličnejša vpra- vrednega ali defektnega blaga ter reyrasti podp[ati s podp obravnavali najrazličnejše pereče Sanja moralne ali materialne na- 6 tdm ^ prihranili velikanska, sicer - ^ mkavice probleme, kot so delitev dohodka, rave, so vrata naše podružnice vsako leto izgubljena sredstva Na- avtoteka-nagrajevanje po delu, polletno fi- vselej odprta. V okviru danih analize vprašanja kvalitete izde[k; jz me nančno poslovanje itd. možnosti smo in bomo vedno po- 'zdelkov v našem podjetju so po- magali. Dokler smo obnavljali po- kazale, da izgubimo letno zaradi najrazličnejših vzrokov samo pri oktobru takole: presune plošče razni prešani izdelki razni gumeni izdelki termoforji Zaradi take preusmeritve dela ffimdikjLlm. noririižniče ko rušeno domovino, smo morali skr- nase smdakalne podružnice, ko Dredvs€in za materialna vara- končnih izdelkih okoli 400 milijo- smo opustili služnostno delav- ^iaPr„™ ^ T ti vž t^o nov na račun nižje kvalitete, nost referatu za družbeni stan- sanjt' 5 pa ™ ™ vec laKO petni klini Skupna izvršitev plana •/. 163,9 118.3 8,9 101.3 183.4 34.0 160,8 86,6 48.1 131,0 času tudi občutno naraščanje izvoza, ki je v precejšnji meri pripomogel, di£ so nekatera podjetja dobro izkoristila svoje razpoložljive zmogljivosti. Politična šola za člane Zveze komunistov v podjetju (Nadaljevanje s 1. str) 106,1 Zveze komunistov Jugoslavije in partijske politike na raznih pod-127,8 odstotka. Ugoiovili smo, da 4ih družbenega življenja. Poje bil naš osnovni plan previsoko leg Predavanj so v programu tudi postavljen. Zato predlagamo pla- Posvetovanja slušateljev z grup-nerjem, naj upoštevajo povpraše- "imi vpdP » Praktično delo. So-va.nje na tržišču in najvišje plani- a dvakrat tedensko. naša politična vloga izrednega tiva sklep o ustanovitvi 14 delov-pomena. Zato vabimo vse člane nih mest v predlagani strokovni kolektiva, da sodelujejo v bližnjih službi. Ker bo težilo celotno delo razpravah o predosnutkih in da le-te v organizirano uvajanje ne- spre- posrednih proizvajalcev k samokontroli, ko bodo delavci sami sc- predlagajo dobronamerne membe ali dopolnitve! dard, pa je prišlo med nekateri- pereče- Zato J« torišče našega de- Ker je skupščina na zadnjem žarni člani kolektiva do negodova- la Predvsem na političnem in go- sedanju že sprejela sklep, naj se ^ ^ nja. Očitajo nam, da ne skrbimo spodarskem področju. Prav seda.1, pospeši organizacijo službe za sta- k izdelke" ki" er'edo' v "pro- Program šole se deli v štiri po- „ — — * - surrssu. srr: sss srt. trsa. s is&i is »ssss-i.trss pred osnutku občinskega statuta, je dal v odobritev skupščini kolek- prc~ah sa, družbeno-politična ureditev Sklenili smo tudi, naj se namesti PS.RJ, ekonomika FSRJ. pri velikih prešah še eno mizo za SSŠr&Ž’ v naslednji številki £ »Save« pa boste brali delkov. Sklenili smo, da moramo izbolj- (Nadaljevanje s 1. str.) sati delovno disciplino in zmanjšati število neproduktivnih oziroma režijskih delovnih ur- Poostrili bomo kontrolo zapuščanja delovnih mest ® Bomo ali ne bomo podražili ter odločno ukrepali proti pohaj- topli obrok in kosilo? kovanju v drugih oddelkih. Dezur- £ Nekaj ur z našimi ebonitizerji nim ključavničarjem in električar- _ ~_., , .. . , - »._, z j ■ r j y ® Popoldne med našimi bodočima e m bomo dajali redno mesečno na- w . . ...... grada, če bodo le-ti svoje delo Sumarskun, tehmk, opravljali vestno in redno. Vodili • Kako je, če hodiš v večerno bomo dežurno knjigo in vsako ne- politično šolo? izvršeno delo dežurnih kliucavni- 0 Novo v decentralizacija delav-carjev z utemeljitvijo sporočili vod- skega upravljanja ji proizvodnje obrata I. Tako upa- _ _ , , , , mo, da bodo vsa dela redno oprav- •K41JC„S statulom in prav,li Ijena in da stroji v bodoče ne bodo podjeja. več taiko neizkoriščeni čakali na S Zakaj zunamjetrgovinska in no-popravila. tranj e trgovinska služba? za delovnega človeka, da ne ganiziramo preskrbovanja z sitimi potrebščinami, da ne organiziramo izletov in da ne zastopamo interesov delavcev. Menimo, da so take trditve povsem neosnovane. Lahko jim rečemo enostavno natolcevanja! Ustava jasno zagotavlja osnovne pravice slehernega državljana — tudi proizvajalca v delovni organizaciji! Zato menimo, da sindikatu ni potreba ščititi delavce. Takšno vlogo imajo sindikalne organizacije v kapitalističnih državah. Pri nas pa upravljajo podjetja delavci sami, zato o nekakšni zaščiti njihovih pravic sploh ne moremo govoriti. Z ustavo in z našimi internimi predpisi so nam vsem zagotovljene pravice, da za svoje vloženo delo prejemamo pravično nagrado in da soodločamo pri trošenju dohodka, Iti ga s svojim delfl|m v podjetju ustvarjamo! Toda tisti, ki negodujejo in Iti očitajo sindikalni organizaciji nedelavnost, streme za nečim drugim! Vsi imamo določene potrebe BERITE NAJBOLJ RAZŠIRJENO GLASILO NA GORENJSKEM! LETNA NAROČNINA ZNAŠA 1300 DIN — MESEČNA 110 DIN NAROČNIKI IMAJO POPUST PRI OBJAVLJANJU OGLASOV! ® Organizacija službe za statistično kontrolo kvalitete ..GLAS« IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO — DOSTAVLJAMO GA NA DOMOVE PO POŠTI! GLASOVA anorama f Mladina ne sodeluje dovolj v delavskem upravljanju (Nadaljevanje s l.str.) bTaienosti članov mladinske organizacije. Zato bo treba posvetiti v bodoče prav temu problemu mnogo več pozornosti! Temelji naše družbene ureditve so močno zakoreninjeni v doslednem načelu samoupravljanja. To pomeni obenem osnovo za nadaljnji razvoj socializma. Uspehi dvanajstletnega delavskega upravljanja dajejo močno oporo ter usmerjajo tudi družbeno upravljanje. Tudi sleherni mladinec ima možnosti, da se aktivno udeležuje na vseh področjih našega življenja. Še več! Te pravice mu zagotavlja ustava in prav predosnutek naše nove ustave govori o tem zelo izčrpno. Iz razprave, ki je sledila referatu, je razvidno, kako velikega pomena je kadrovsko načrtovanje in dosledno zagovarjanje zahteve po organizacijskih sposobnostih mladih VSEM ČLANOM KOLEKTIVA NAJLEPŠA HVALA ZA POMOČ! Od člana našega kolektiva, Alojza Tomažina, Id dela v ekonomski enoti pnevmatikama II, smo prejeli naslednjo zahvalo: Podpisani Alojz Tomažin se zahvaljujem celotnemu kolektivu za denarno pomoč. Sklep upravnega odbora, da se mi odobri nekaj denarja za nakup ozimnice, me je vzradostil. Zaradi svojega zdravstvenega stanja imam manjši osebni dohodek. Z njim si prepotrebne ozimnice zares ne hi mogel kupiti. Tovariši! Hvala lepa. Pomoči vam ne bom pozabil! Alojz Tomažin ljudi. Konferenca je jasno nakazala potrebe po gradnji samskih domov, stanovanj za mlade ljudi in po zbiranju sredstev za taka nalaganja. Omenili so primer podjetja *Sava<, ki je z dograditvijo mladinskega doma veliko pripomoglo k rešitvi stanovanjske problematike svojih delavcev in omenili politiko našega podjetja kot zgled drugim gospodarskim organizacijam, ki stanovanjske problematike mladih delavcev še niso rešile. Ko-nferenca je razpravljala tudi o izobraževanju mladih v aktivih organizacije LMS. Prizadevanja na področju strokovnega izobraževanja so že rodila prve sadove. Ugotovila pa je tudi, da sta izobraževanje in kadrovska politika vse preveč prepuščena v odločanje manjšine — običajno peščice stro-kovnjakov. Z redkimi izjemami velja za vse kadrovske službe v kranjskih podjetjih, da vodijo le kadrovsko evidenco, premalo pa razvijajo najrazličnejše oblike in načine izobraževanja svojih mladih kadrov. V razpravi je sodelovalo vsega skupaj 26 govornikov. Poleg že povedanih zaključkov je treba ome- a Predstavniki naše mladinske organizacije na občinski konferenci LMS v Kranju niti težave, s katerimi se morajo boriti v nekaterih organizacijah. So podjetja, kjer mladini niti ne omogočijo rednega shajanja v primernih prostorih. Zato tudi ni čudno, če marsikje še doslej niso uspeli organizirati klubov mladih proizvajalcev, in če se zlasti v manjših kolektivih mladina celo vprašuje: • Kaj pa naj sploh delamo!* Konferenca je sprejela več sklepov, ki predstavljajo vrsto nalog taiko za občinsko vodstvo organizacije LMS v Kranju, kakor tudi za mladinske aktive v posameznih podjetjih in šolah. ^ »Cobertz« — stroj za vulka-nizacijo plošč za tla Z novimi oblikami in metodami dela v organiz. ZK (Nadaljevanje s l.str) metod dela — vse v želji izboljšati delo članov naše osnovne organizacije Zveze komunistov. IDEJNOiPOLITlCNA VZGOJA SLEHERNEGA DELOVNEGA Človeka je izrednega pomena Ne bo odveč poudariti pomen idej no-politične vzgoje naših delovnih ljudi, zlasti pa še družbenopolitičnih delavcev, komunistov. Zanje velja osnovno načelo, naj bodo aktivni družbeno-politični delavci s široko družbeno-.politično in gospodarsko razgledanostjo. Ne morda zato, ker je to za slehernega posameznika zelo koristno, marveč zato, ker je to imperativ A Predsednik upravnega odbora A MIRKO KLEMENC časa, v katerem danes živimo! Zakaj torej zahteva po nenehnem izobraževanju in vsestranskem izpopolnjevanju slehernega člana naše socialistične skupnosti? To zahteva pd nas vseh naš dnuž-beno-politični in samoupravni sistem, njegova pestrost in razvejanost. Značilnost našega družbenega sistema pa je med. drugim tudi zahteva, naj v resnici ne bo nihče pasiven opazovalec družbe- nih dogajanj. To pa je mogoče le, če se sleherni državljan neprestano izobražuje in če se aktivno in kvalitetno vključuje v naše diružbeno-politično dogajanje, v gospodarjenje in v delavsko in družbeno upravljanje. Ce pa govorimo o takem vključevanju, moramo odgovoriti na vprašanje, kako in na kakšen način zagotoviti tako delovanje? S kakšnimi oblikami in metodami lahko pospešimo aktivno in kvalitetno vključevanje naših ljudi v naše družbeno in gospodarsko dogajanje? KAKŠNE OBLIKE IN METODE DELA SO NAJPRIKLADNEJSE? Znano je, da obstajajo določene metode za vodenje sestankov, za izobraževanje odraslih itd'. Žal je poznalo te metode do nedavnega bore malo ljudi, dočim širša javnost zanje niti ni vedela. To velja zlasti še za organizacijo Zveze komunistov, ki se doslej' pri študiju in obravnavanju raznih perečih problemov ni posluževala 'Preizkušenih oblik. Zato je tovarniško vodstvo organizacije Zveze komunistov potem, ko je doumelo vso vsebino in vrednost materialov s III. plenuma CK ZKJ, konec lanskega leta sprejelo sklep, da bo pričelo uporabljati pri študiju omenjenih materialov sodobno metodo. To nalogo je zaupalo takratni ideološko-politični komisiji, ki je s pripravami takoj začela. Za sodelovanje je pridobila, tudi znanega strokovnjaka za vprašanja o izobraževanju odraslih prof. Ivana Bertonclja. Po nekajmesečnem delu je prišlo do izoblikovanja določene metodike dela, ki jo je opisal v posebni študiji prof. Bertoncelj. Zaradi uporabnosti jo je potem Okrajni komite ZKS Kranj razmnožil v nekaj sto izvodih za potrebe organizacij: Zveze komunistov. S pridobljenimi izkušnjami smo lahko pripravili na pomlad' letno konferenco organizacije Zveze komunistov, ki je v celoti uspela in katere zaključki so postali tem el j- ni kamen za sedanje delo naše organizacije v podjetju. KAJ ODLIKUJE METODO ŠTUDIJA? Kakšne so značilnosti omenjene metode? Bistvo metode študija v organizaciji Zveze komunistov — uporabna je prav tako tudi v delu sindikatov, mladine itd.! — je njena sistematičnost in njen poudarek na pripravah za razpravo ne samo vodij razprav, marveč tudi samih udeležencev! Metoda- zahteva, naj- 'bo priprava in vodenje takšno, da bo lahko izrazil svoje pripombe, predlagal, itd., sleherni udeleženec. Zato se morajo vodje za posamezne razprave temeljito pripravljati ter zahteve, ki izhajajo iz teoretičnih predpostavk, vselej primerjati z dejanskimi razmerami, pogoji, v katerih se obravnavani primer nahaja. Gre torej za zahtevo po soočenju teorije s prakso in .po oblikovanju konkretnih predlogov in zaključkov! Poleg že omenjene oblike in metode dela so danes še druge. Ena takih je aktiv Zveze komunistov. Sestavljajo ga tisti, člani, ki se zanimajo ali ki rešujejo nek skupni problem in ki izhajajo iz iste enote, skupine, strokovne službe itd. So torej nekako specializirani. Tako obliko dela smo pri nas že vpeljali. Toda zaenkrat so izkušnje nezadostne, zato kakih konkretnejših napotkov ni moč postavljati. Eno pa vendarle drži: zaradi skupnih interesov in zaradi skupne prizadetosti se vsi sodelujoči trudijo najti naj,boljša pota in rešitve, kadar obravnavajo določeni problem. Takih metod in oblik bi se morali posluževati predvsem pri idejnem delu; to je tistem delu komunistov, ki je usmerjeno v preoblikovanje človeške miselnosti, v premagovanje starokopitnih nazorov in pojmovanj, v odpravljanje birokratskih in tehnokratskih postopkov, v odstranjevanje vseh pregrad, ki zavirajo uresničevanje dejanske socialistične demokracije in ki zavirajo uveljavljanje neposrednega delavskega upravljanja v ekonomskih enotah. Zakaj laična kontrola in laična nega ^ bolnikov na domu • Na eni zadnjih sej upravnega odbora je bilo tudi govora o problemih na področju socialnega zavarovanja in zdravstvenega zavarovanja članov kolektiva. Sprejeli so sklep, naj posebna skupina strokovnjakov pripravi predloge, katerih izvrševanje bi pomagalo k uspešnejšemu reševanju te problematike. Po enomesečnem delu je skupina pripravila predloge in jih dala upravnemu odboru v obravnavo. Gre za tri predloge — za laično kontrolo bolnikov na domu, za laično nego bolnikov na domu in za posebni režim zaposlovanja rekonvalescentov. Upravni odbor je predlagane variante temeljito pretehtal in predlagal skupščini tiste, za katere so se že odločili zbori delavcev pred mesecem dni, ko ko obravnavali problematiko socialnega zavarovanja spričo za novo leto napovedanih sprememb. Da se v bodoče onemogoči izkoriščanje bolniškega staleža za najrazličnejša domača opravila, bo podjetje uvedlo laično kontrolo bolnikov na domu. V ta namen bomo sklenili posebno .pogodbo z enim naših nekdanjih, že upokojenih delavcev. Njegova naloga bo po zdravnikovih navodilih obiskovati obolele člane kolektiva na domovih in kontrolirati, ali se le-ti držijo njegovih navodil. Očito je namreč, da kar pre-rej šen del obolelih delavcev, ki so doma s podeželja in ki imajo doma tudi nekaj zemlje za obdelovanje, izkoriščajo ugodnosti socialnega zavarovanja za najrazličnejša domača ali poljska opravila. Ker bodo v bodoče bolezenski dopusti do 30 dni bremenili podjetje in ker bi v sedanjem obsegu bo-V__________________________________ lezeinski stalež podjetje hudo prizadejal, je uvedba laične kontrole bolnikov na, domu ne samo upravičena, marveč tudi nujna. Za tiste primere, ko morajo ostajati svojci o,boleli,h družinskih elanov doma zaradi nege in njihovega oskrbovanja, bo podjetje sklenilo s .podjetjema Iskra in Tekstilindus posebno pogodbo. Sodelavke njihovih obratnih ambulant bodo potem prihajale tudi na domove elanov našega kolektiva. Med odsotnostjo naših delavcev bodo skrbele za, njihove obolele družinske elane, jih vodile k raznim cepljenjem, na. zdravniške preglede, itd1. Kar se tiče zaposlovanja rekonvalescentov, to je obolelih članov kolektiva, za katere ugotovi obratni zdravnik, da svojega rednega dela ne morejo določeni čas opravljati, zaradi narave bolezni pa tudi ne morejo ostati na bolovanju doma, bo treba, najprej določiti politiko samega premeščanja na lažja delovna mesta, politiko nagrajevanja, itd. Zato bomo podrobneje spregovorili o tem v naslednji številki našega lista! DA BOMO LAŽE RAZUMELI POJEM IDEJNOPOLITIČNO DELO KOMUNISTOV In da bi lažje razumeli pojem idejno delo komunistov, še nekaj besed o tem! Ideološko-politično delo lahko delimo na dve med seboj tesno povezani področji -izobraževanje komunistov z najrazličnejšimi metodami, študijem, seminarji, itd., ter njihovo vplivanje na reševanje problemov v našem družbenem dogajanju. En tak primer idejnega dela pri nas bi bil na primer 'prizadevanje komunistov za hitrejše uveljavljanje sistema delavskega upravljanja po ekonomskih enotah in odločen boj proti vsemu, kar to zavira. Kaj bi morali v tem primeru storiti komunisti? Vplivati bi morali na ljudi, ki ta razvoj, zavirajo, jih prevzgajati, prepričevati in jim s konkretnimi primeri dokazovati, da je izhodišče številnim, problemom prav v delavskem upravljanju. IN NASE BODOČE AKCIJE! JIH POZNATE? Kaj pa akcije, ki jih predvidevamo v bodoče? Kar precej jih je. Vse izvirajo iz posebnega akcijskega programa, ki ga je pripravila na, osnovi zaključkov letne konference organizacije Zveze komunistov ideološka, komisija'. Program temelji predvsem na naslednjih dejstvih: vzroke za vrsto političnih napak in negativnih pojavov je treba iskati predvsem v nizkem idejno-političnem nivoju elanov Zveze komunistov; zagotoviti je treba hitrejšo idejno-poli-tieno rast članstva ZKS in njenih organizacij ter zaostriti vprašanje odnosa le-teh do raznih oblik idejne vzgoje — individualni študij, večerne politične šole, seminarji itd. Na osnovi tega programa je moč omeniti predvsem naslednje naloge: • organizacija razprav o materialih IV. plenuma CK ZKJ; 0 sistematično in neprekinjeno delo z aktivi Zveze komunistov, zlasti na področju ideološko-političnih problemov; Cl sistematično seznanjanje članov vodstvenih organizacij ZKS z novimi oblikami in metodami dela v organizaciji; 0 periodično analiziranje družbe-no-političnega stanja v kolektivu; d sodelovanje pri posnetkih družben o-politi enega stanja v podjetju; d organizacija večerne politične šole in spremljanje dela le-te; S analiziranje posameznih idejnih in družbeno-politični h problemov in pojavov; d organizacija izobraževalnih akcij za novosprejete člane organizacije Zveze komunistov. Upamo, da bomo dosegli z doslednim izpolnjevanjem sprejetih nalog in z uveljavljanjem vseh doslej preizkušenih oblik in metod dela v organizaciji še večje uspehe!? Kajti to je naš osnovni cilj! Pogled v veliko sejno dvorano OLO v Kranju, kjer je ■r bila minula mladinska kon-w ferenca Partizansko srečanje v vasi Novaki nad Cerknem » IVAN PINTAR — MEHANIČNA I & V začetiku septembra, je bilo veliko partizansko srečanje v Novakih nad Cerknem. Tamkajšnja organizacija Zveze borcev je razvila 2. septembra prapor in hkrati počastila devetnajsto obletnico formiranja brigad IX. korpusa. Srečanja smo se udeležili tudi člani nadse organizacije Zveze borcev, saj je tudi med nami nekaj takih, ki so bili v teh krajih kot partizani. S tovarniškim avtobusom se nas je odpeljalo okoli dvajset. Domačini so nas sprejeli zelo prijazno. Proslavi je prisostvoval nekdanji komandant Dušan Švara-Dule, slovesnosti pa se je udeležilo tudi več uglednih gostov. Tq,v. Švara je spregovoril prisotnim o zgodovinskem pomenu osvobodilnega boja primorskega prebivalstva 'v borbi za osvoboditev izpod fašističnega terorja. Poudaril je pomen takih in podobnih proslav. Za njim je spregovoril tudi tovariš Tomo Brejc. Orisal je razne težkoče, s katerimi se moramo sedaj boriti. Za nadaljnji razvoj države je pomembno, je dejal, da sproti rešujemo sprejete naloge ne samo v gospodarstvu, marveč tudi v drugih področjih našega dogajanja. DOSLEJ SMO NALETELI LE NA GLEHA EŠESA 0 Delavci našega škladieča gotovih izdelkov, ki imajo svoje progi store v javnih skladiščih pri železniški postaji, so nam poslali © pismo. Podpisali so se in nas naprosili, da ga zagotovo v celoti 9 objavimo. Tako smo tudi storili in upamo, da ne zaman!? Malo je ljudi iz našega podjet- ure čakati na prostem, dokler ne ja, ki vedo, kje delamo sedaj de- odpro vhodnih vrat. Premrazimo laved bivšega skladišča gotovih iz- se in izgubimo še tisto toploto, ki delteov obrata I. Redki so tudi, ki jo prinesemo takorekoč od doma. poznajo pogoje, v katerih delamo. Potem pa pridemo v še večji Zato smo napisali pričujoči sesta- mraz, saj stavba sploh nima ni-veik in upamo, da ne bomo nale- kakega ogrevanja. Tisti naši detelj na gluha ušesa!? 'lavci, ki prihajajo na delo peš ali Torej, v kakšnih pogojih dela- pa se vozijo z dvokolesi, pridejo mo? Tisti, ki prihajamo na delo z avtobusi, moramo zjutraj pol Zakaj ne bo za Dan republike nagrad? © Navajeni smo bili, da prejmemo pri nas na Dan republike 0 — 29. november — denarno nagrado. Nov način nagrajevanja, ko ^ izplačamo osebne dohodke za pretekla mesec na osnovi dejansko vozičkov in preozkih dohodov ter 0 izvršene proizvodnje, pa nam izplačilo kakršnekoli nagrade ne zaradi preobremenjenosti dvigal 0 omogoča. Z novim pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov nam- vsa^ dan okoli šest ur samo za £ reč izplačamo kot osebni dohodek vsa v te namene oddvojena doliotl robe. Kljub številnim intervencijam transportnih vozičkov ni in ni! Je mar potem kaj čudnega, če moramo robo tudi štari- © sredstva in prav ničesar ne shranimo za kake druge namene. za iz- O tem so tudi razpravljali v torek. 13. oktobra, na seji IO Na poti tja in nazaj smo si ogle- sindikalne podružnice. - Mnogi dali več partizanskih krajev, kot so člani 'kolektiva namreč vprašuje-Idrija, kjer je bila med narodno- j0 a]i ^ ieto6 nagrada in kako osvobodilnim bojem močna nemška visoka bo! Da ne bo nejasnosti, postojanka, vas Razpotje pri Ledi- £mo obrnili s tem vprašanjem osebnega dohodka. ni, Cerkno, Bukovo, itd. Ogledali na n^še finančnike. smo si tudi bolnico Franjo pri Novakih ter obujali spomine na tiste težke, a častne dni. Dan v družbi s svojimi nekdanji- šli učenci osemletke Simon mi tovariši — borci je kar prehitro ■» Jenko in se poklonili spominu minil. Želim si še več takih! ▼ padlih borcev najbolje poznajo možnosti plačilo nagrade. Povedali so, da bi lahko letos izplačali običajno nagrado le, če bi že od začetka leta odvajali v te namene del vsakomesečnega Ker pa ob krat prekladati, jo po nepotrebnem premetavati in kvariti! Se in še bi lahko naštevali vzroke, zaradi katerih je naše razpoloženje vse prej kot zado- Ti namreč" vsakokratnem izplačilu osebnih Kak"r namenoma šo po- dbhodkov za pretekli mesec bla- lc;n\ KC naši osebni dohodki naj-gajno takorekoč izpraznimo, se- nižji v podjetju. Zato vprašujc-Kljub dežju in mrazu so pri- veda"za~izpla'čilo kakršne koli na- lm>' zakai smo morali tako .................. ” ~ grade sredstev pač ni! hitro preseliti, če so pa bivši skladiščni prostori v obratu I še Možnosti so torej edinole s vedno neizkoriščeni, prazni? Za-prodplačilom ali akontacijo na ,i že štiri mesece tu doli račun, novembrskega osebnega jn zadikoV; ploščo cvetje in prižgali svečke. naj za vise naši osebni dohodki Za pozornost in izkazano pripravljenost pomagati nam se učen- od dejanskega gospodarskega us-cem osemletke »Simon Jenko« v Kranju najtopleje zahvaljujemo! peha v obračunskem obdobju! so segali tako visoko, da niti čez- leglo in da bodo prizadeti poskraje ni videl. Cernu na eni strani beli za dežju izpostavljene vozičke, taka stiska s transportnimi vozi- Prav gotovo so uporabni in bi jih čki, na drugi strani pa prepuščamo nove vremenu, da jih uničuje? Že nekaj mesecev čakajo tam in kaže, da bodo ostali tako čez vso zimo. Res ne vem, čemu so bili potem :»>—4-gi: sploh narejeni? Deset nezgod v oktobru v deževnih dneh premočeni. Ker se nimajo kje posušiti, se posuši obleka in obutev kar na njih med delom. Pred preselitvijo iz obrata I smo prosili, naj poklicani urede vse potrebno, da bodo delovni pogoji vsaj za silo znosni. Kaže pa, da smo naleteli na gluha ušesa, saj še danes tako kot na dan selitve razkopujejo zidovje za električne instalacije in za ogrevanje, za telefon itd. Organizacija dela je slaba, saj porabimo zaradi pomanjkanja Takole je ujel fotograf na filmski trak naše prostovoljne sdlce v elektrarni Šoštanj skupaj s prijaznim ing. Savičem Z gasilci .v »New Torku« O IVAN PETRIČ TARI AT ® Čeprav je pozno, bo kljub temu prav, če spregovorim v kratkem o našem strokovnem izletu v Velenje. Upravni - SEKRE-ogledu mesta smo se odpeljali že precej • RUDI NADIŽAVEC - Kadrovske službe ® Da kar se da točno seznanjamo člane kolektiva o posameznih obratnih nezgodah, o njih vzrokih in posledicah, smo se odločili odslej redno pisati v našem glasilu tudi o tem. Imena ponesrečenih sodelavcev nas ne zanimajo. Iz vzrokov in posledic pa lahko vsakdo sklepa in razmišlja, kako se je treba nezgodam izogibata. V mesecu oktobru je bilo vsega skupaj deset obratnih nezgod. — Povečini so bile vse lažjega značaja z izjemo nekaterih, ki so zahtevale tudi več kot 20 dni bolo-vanja. © V EE TEHNIČNI IZDELKI se je pri razrezovanju vežic ponesrečil M. A. Iz nabiralnika pri fakcijskemu bobnu. Ponesrečenec je boloval 12 dni. Do tega ne bi prišlo, če bi bil prizadeti discipliniran in če ne bi bil stikal po stroju. © V POKLICNI GUMARSKI SOLI se je pri pospravljanju skladišča ponesrečila K. I. Na glavo so ji padla k zidu prislonjena stara vrata. Zaradi udarca je U. Ali bomo morali počakati, da pride do tretje nesreče!? © V EE TEHNIČNI IZDELKI si je zaradi spodnsljaja noža pri rezanju duše poškodoval sredinec B. A. Boloval je 4 dni. Vzrok . . .? Menimo, da ga ni treba navajati! © R. V. je zaposlen v skladišču surovin EE NABAVNE SLUŽBE. Pri skladiščenju kavčukovih bal Saj na živalicah prav gotovo ni pisalo, da so iz našega podjetja ponesrečenka bolovala 5 dni. Če- je dobil udarec na prst desne no- prav si vzrokov nesreče nismo mogli ogledati, je očito, da do te- odbor našega gasilskega društva je Z'0VM Pr‘>azni ^avlc- 1 predlagal za udeležbo tiste člane, "“m je, da porabm v enem dnevu okoli 3.700 ton premoga iz velenj- prej do Šoštanja, kjer smo si ogle- stroju je hotel odstraniti razreza-dali tamkajšnjo termoelektrarno. Je ne vežice. Pri tem pa je zašel s ena od največjih v „a"si državi. palcem 'desne roke v območje se-Posamezne obrate nam je razka- finega noža, da mu ga je odre-zoval prijazni ing- Savič. Povedal predlagal za ki so redno sodelovali na gasilskih vajah in tiste, ki so najbolj aktivni v društvu. Dne 8. septembra smo se res odpeljali z avtobusom v Velenje in v Šoštanj. Čeravno nam vreme ni bilo naklonjeno, je bilo potovanje prav prijetno. Za krajši čas smo se zal do polovice nohta. Ponesrečeni je zato boloval 28 dni. Do nesreče je prišlo zaradi delavčeve nepazljivosti, delno pa tudi zaradi nezadostne zaščitenosti tistega dela stroja., saj bi se prizadeti sicer ne bi mogel približati območju sekalnega noža. © V EE PNEVMATIKARNA II se je med delom dežurnega ključavničarja na konfekcijskem stroju približal likalni napravi Zakaj dopuščamo vsepovsod, da preže na nas obratne nezgode? ustavili v Velenju. Mi smo ga preter- jovanje in obljubljamo, da bomo j^u in ker ni pazil, mu je stisnilo stili v slovenski New York'zaradi tudi v bodoče vestno čuvali naše sredinec desne roke, ko je klju- lepih in modernih nebotičnikov. Po podjetje pred požarom. čavnačar pritisnil likalnik h kon- Prvi doma izdelani 8 ton težki votli valj že normalno obratuje Vse kaže, da smo doslej vedno republike, naj to pove takoj Ila!<'ti\Ii na gluha ušesa. Zakaj? šefu svoje ekonomske enote. Le *'l> *ako tudi v bodoče? Morda na osnovi pravočasnih prijav bo lahko izplačilni oddelek finančnih služb še pred 29. novembrom izplačal interesentom zaželeno akontacijo! To sporočilo smo objavili zato, da ne bo slučajnih negodovanj. Princip nagrajevanja po delu z novim pravilnikom o delitvi dohodkov ne dopušča zbiranje nekih sredstev v obliki neizplačanega osebnega dohodka, dobička, razlike osebnih dohodkov itd., kakor je bilo to takrat, ko je še veljal stari tarifni pravilnik. Upamo, da člani kolektiva to razu- bo pa tole opozorilo le pomagalo? ‘Eisma bralcev 0 delti organov upravljanja po ekonomskih enotah pa nič ne pišete! Uredništvo našega lista je prejelo pred nekaj dnevi krajše pismo iz ene od ekonomskih enot. V njem vprašujejo pisci, zakaj v našem listu ne pišemo o delu organov upravljanja posameznih ekonomskih enot? Da zvedo za odgovor vsi prizadeti, torej nekaj besed: Namen našega lista je pisati o dogajanju v kolektivu. Prav radi bi pisali o delu organov upravljanja po ekonomskih enotah, če bi le vedeli, kdaj in kje so posamezne seie. Zato še enkrat naprošamo VSE PREDSEDNIKE DELAVSKIH SVETOV IN PREDSEDNIKOV ZBOROV DELAVCEV PO EKONOMSKIH ENOTAH, da v kaki drugi ekonomski pravočasno sporočajo v uredništvo, enoti koristno uporabili. Zato naj kdaj bodo seje, in da nam pošiljajo Menim, da se je mož povsem čenju z izpostavljenimi vozički po- p0.yjcailli st0re tisto, kar pričaku- tu^1 P° tn izvod zapisnikov s sej. upravičeno pritoževal. Sata je imel škoduje roke. jemo od njih! f ^ ne ,vec negodovanja med preobremenjen voziček. Veloplašči Upam, da bo tole opozorilo za- N. N. voljni! P* ‘ omo j za o .... ...' ' ■_______ . ....: UREDNIŠTVO e © © © 9 FRANC ROZMAN - KONTROLNI LABORATORIJ ^ p0 več- Kaj pa finančna plat? Zaradi mesečnih naporih je uspelo Kolektivu štorske železarne končno treh neuspelih odlitkov v Štorah le uliti esemtonski "orjaški votli valj za naš trovaljčnik v obratu in zaradi dragih, zahtevnih ter II. Kaj pomeni za nas spet nemoteno obratovanje tega osnovnega dolgotrajnih priprav itn seveda stroja, vedo le tisti, ki se spoznajo na gumanško tehnologijo in zaradi dolgega sušenja modela, je ki vedo, koliko je zaradi neobratovanja utrpela naša proizvodnja! veljal izdelani valj za polovico _ več od tistega, ki bi ga sicer mo-Jože Reš, Miro Ambrožič in rai; uvoziti iz Anglije. Toda, ne Avgust Potusek, trije državni pozabimo, da smo doma izdelani ▼ prvaki v kegljanju za L 1962 valj plačali, v dinarjih ter s tem V industriji se mnogokrat srečujemo s komaj rešljivimi problemi, zlasti, velja to za uvožene-stroje, ko cesto ni takoj dosegljivih rezervnih delov doma ali celo v tujini. Zato se zgodi, da ostanejo .podjetja prepuščena na milost in nemilost tujim tvrdkam, ki niso vselej zainteresirane kar se da hitro dostaviti zahtevane rezervne dele. Tudi nam se je zgodilo nekaj takega, ko se je lani pokvaril zgornji valj velikega tro valjčnika v obratu II. Najprej smo se obrnili na znano železarno v Štorah s prošnjo, naj nam izdelajo nov valj. Res so ga odlili in poslali v Litostroj na obdelavo. Žal pa je bila obdelava pregroba in z valjem ni bilo nič. Toda klonili, nismo, četudi smo morali potem uvoziti zgornji valj itz Anglije. Letos februarja se nam je pokvaril na istem trovaljčniku srednji valj. Ponovno smo se obrnili na štorsko železarno s prošnjo, Le zakaj so jih sploh naročili? Seveda pa ne gre samo za to! »Pmkletd vozovi, da bi jih vsaj Transportni delavci imajo zaradi že enkrat umaknili!« se je jezil njjh vsak dan težave, saj jih na-transporter ipnevmatikarne I, ko stavljeni neizkoriščeni vozički veje peljal poln voz veloplaščev nu- nomcr ovirajo pri transportiran j u mo ha spodnji sliki prikazanih surovih plaščev v viti kan i zarij o. vozičkov. Mahajoč z rokami mi sicer ozek prebod je zaradi je še dejal: »Ne vem, zakaj so jih njjj, ge bo]j stisnjen. Kaj lahko se sploh nabavili, če sedaj stojijo na primeri komu od transporterjev, dežju. Ne bo minilo dosti časa, pa (ja mu voziček z veloplašči zaide Tnoretyjf.i bodo zreli za staro železo. - .!« nekoliko vstran in da si ob tr- jem pomagale, da so po večmesečnih naporih in odlivanjih končno le uspeli uliti osem ton težki valj, ki danes že obratuje in ki kaže vse lastnosti priznanih inozemskih tovrstnih proizvodov. Zakaj smo marali na ta valj tako dolgo čakati? Ulivanje takih velikih odlitkov je dolga in zahtevna stvar. Naš valj so ulili trikrat, a vselej zastonj. Vedno se je pokazala kaka napaka. Sele za četrti odlitek so sporočili strokovnjaki Zavoda za raziskavo materiala v Ljubljani, da je brezhiben. In ker v Štorah nimajo strojev, s katerimi bi bilo moč obdelovati tako velike odlitke; je bodoči valj potoval najprej v Litostroj. Tam so ga grobo obdelali in potem poslali v Krško, kjer je edino jugoslovansko podjetje za fino brušenje teh valjev. skega rudnika. Med obhodom smo videli tudi naš izdelek — 370 m dolg transportni trak. Iz Šoštanja srno se odpeljali v Logarsko dolino, od tam v Gornji grad ter nato čez Črnivec in skozi 'Kamnik domov. Zahvaljujemo se upravnemu odboru 2? prijetno po- deiaVec K. F. Tipal je po likalni- ga ne bi prišlo, če bi bil v skladišču večji red in če bi bila ponesrečenka bolj pazila. © V EE MIZARSKA DELAVNICA se je ponesrečil B. A. — Z mastnimi rokami je držal manjši kos deske in ga obdeloval na krožni žagi. Spodrsnilo mu je in krožno rezilo ga je poškodovalo po desni roki. Prizadeti je boloval 16 dni. Vzrok je očit: mastne roke, premajhen predmet, brez primerne pomožne naprave za boljši prijem ter seveda tudi premajhna pazljivost! © V VALJARNI I si je b pločevino opraskal nogo delavec J. L. Praska je bila tako majhna, da ji prizadeti niti ni, posvečal pozornosti. Po nekaj dneh pa mu je poškodovana noga pričela zatekati in zdravnik obratne ambulante je ugotovil zastrupitev. Prizadeti je boloval 8 dni. Do nezgode in kasnejše zastrupitve je prišlo, ker je bila pločevina na deskah za prenašanje plošč raztrgana in ker prizadeti ni takoj iskal zdravniške pomoči v obratni ambulanti. © B. J. je zaposlena kot administratorka v DELAVSKI RESTAVRACIJI. Spodrsnilo ji je na cementnih stopnicah. Padec je bil tako nesrečen, da si je prizadeta hudo poškodovala levo nogo. 2e od 19. oktobra je v bolniškem staležu. Do nesreče ne bi prišlo, če bi bila ponesrečenka bolj pazila. Nosila je okovane čevlje, stopnice pa so zelo gladke in do nesreče je maralo priti! © Učenec POKLICNE GUMARSKE SOLE P. J. si, je poškodoval sredinec desne roke, ko je prevažal etažni voz iz pnevmatikarne na dvigalo. Da bi si naredil pot, se je lotil s protektorjem naloženega voza. Le-ta mu je zdrknil z enim delom v odprt jašek, pri čemer mu je poškodovalo prst. Ponesrečenec bo boloval vsaj 30 dni! K tej nesreči naj povemo, da ni mesec dni od tega, ko je prišlo na istem mestu do enake nesreče; žal s hujšimi posledicami. Zato je zahteval šef EE pnevmatikama, naj mehanična delavnica takoj popravi pokrove na jaških. Kljub dvem enakim nesrečam pa poklicani s popravili še niso zače- ge. Boloval je 4 dni. Vzrok je predvsem v nepazljivosti! ® V EE PNEVMATIKARNA if si. je poškodoval zapestje leve roke delavec I. V. Dvignil je ka» lup za vulkaniziranje ventilov in ga odložil na bližnjo mizo. Zaradi labilnosti se je kalup na mizi prevrnil in udaril prizadetega po levem zapestju. Boloval je 8. dni. Vzrok; teža kalupa in morebiti še kaj ...? Iz vsega povedanega je razvidno, da botrujejo nesrečam najrazličnejši vzroki. Mnogih res vnaprej ne moremo predvidevati. Še več pa je takih, ki že vnaprej opozarjajo, da se utegne primeriti nesreča. Seveda varnostni teh- 0 Z današnjo številko pričenjamo objavljati pisma ia pripombe 0 naših bralcev. — Novo rubriko smo imenovali kar TRIBUNA 0 BRALCEV. Za razliko od ostalih prispevkov bomo nanjo odgo-® varjali, v kolikor bodo zastavljena v njih kakršna koli vprašanja. 0 Piscem za to rubriko tudi sporočamo, da na njihovo željo njiho-0 vib imen ne bomo podpisovali. Toda anonimnih ali nepodpisanih © pisem seveda ne bomo objavljali! Zatorej naj se vsakdo, kdor 0 piše za rubriko TRIBUNA BRALCEV, čitljivo podpiše s polnim 0 imenom ter navede tudi svoj točni naslov. Na piščevo željo pa ® zagotavljamo, da bomo obdržali njegovo ime v tajnosti! Kot prvo pismo objavljamo prispevek tovarišice Marije. Le-ta se sicer ni podpisala, kakor zahtevamo. Toda naj bo za prvič. Odslej pa bodo romala nepodpisana pisma v koš. No, in kaj piše Marija? Spoštovani! Obračam se na vas s prošnjo, če vam je mogoče razkužiti gar- de v tovarno posebna ekipa orne-krat — na pomlad in jeseni pri-njenega podjetja. Z uničujočim sredstvom obrizgajo vse garderobne prostore, kopalnice, stranišča nik vseh ne more videti in zato derobe, kjer se redi mrčes — bol- Itudi ne more pomagati, da bi vzroke odstranili ali onemogočili. Le sodelovanje vseh zaposlenih lahko pripomore k nju obratnih nezgod. Zato pozi-tvamo vse člane kolektiva, naj sproti javljajo svojim nadrejenim vse vzroke, ki utegnejo povzročiti obratno nezgodo. Če je mo- he. Če bi te namreč ostajale v tovarni, bi bilo meni vseeno. Ker pa jih delavci prinašajo domov v zmanjša- stanovanja, potrebno, da mrčes zatrete. V upanju, da kmalu kaj ukrenete, vas pozdravljam! Marija Za odgovor in pojasnilo smo se obrnili na šefa HTV Rudija Na- goče, naj take vzroke odstranijo dižovca. Zvedeli smo naslednje: ali odpravijo kar sami. S tem pomagajo sebi, sodelavcem, kolektivu in naši skupnosti. Za zaključek naj vas spomnimo še na Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov. V njem je tudi določilo, da prejmejo določeno denarno nagrado tisti člani kolekti-vava, ki se med letom niso niti enkrat ponesrečili pri delu! in delovna mesta, kjer dela strnjeno večje število delavcev. S takimi dezinsekcijskimi posegi nam podjetje »KeLnocid« jamči, da mrčes v razkuženih prostorih nima precej časa možnosti za obstoj in razvoj. Omenimo naj še to, naj tovarišica Marija in vsi ostali, ki mi-prosim, ukrenite vso stijo podobno, ne menijo češ, »saj so vse skupaj samo prazne besede .. .!« Samo v letošnjem letu smo izdali za dvakratno dezinsekcijo 600.000 dinarjev. To je gotovo zadosten dokaz, da se borimo proti mrčesu in da nas tovarišica Marija po krivem obsoja! Za zaključek pa še to: Kljub zagotovilom podjetja »Kemocid«, da je leglo zatrto, po našem mnenju ni izključeno, da bi se mogel mrčes kljub temu še kje pojaviti. Vsaj kdor pozna našo tovarno — isto pa velja prav gotovo za vse Mi ne gledamo na omenjeni mrčes kot nekaj takega, česar ni mogoče zatreti. Ni nam tudi vseeno, če se kaj takega redi v tovarni ali ne! Že nekaj let imamo sklenjeno pogodbo s podjetjem »Kemocid« — Slovenska Bistrica, da nam redno razkužuje tovarni- ške garderobe ter s tem uničuje <*ruse tovarne, lahko prizna, da je nadležna legla. Vsako leto dva- Kaj je karikatura^ in čemu služi • 3 državni prvaki Na minulem državnem prvenstvu kegljačev v borbenih partijah je premočno zmagala med 24 nastopajočimi vrstami ekipa kranjskega Triglava. Njeni tekmovalci so podrli v treh igrah 1.359 kegljev, v posameznih pa 421, 458 in 480 kegljev. V zmagovitem moštvu so igrali tudi tri- prihranili nič manj kot 1.206 angleških funtov. Te bomo sedaj lahko porabili za nakup nujnih surovin. Pa ne samo to! Odslej nam tudi velikih valjev ne bo več treba uvažati, saj so domači proizvajalci osvojili proizvodni postopek. Ker bodo v bodoče priprave krajiše in cenejše, je razumljivo, da bodo tudi zahtevani valji preje nared. V štonski železarni zagotavljajo, da lahko sedaj izdelajo poljuben valj v enem mesecu! Zato bo v bodoče tudi cena nižja. Namesto 6 milijonov, kolikor je veljal prvi v Jugoslaviji izdelan osemtomski valj za naše potrebe, bodo podobni valji znatno cenejši Tov. Franc Celestina, šef biroja za osnovna sredstva je povedal, da se v železarni Štore svojega najnovejšega proizvodnega uspeha v ulivanju valjev — Morda zveni zastavljeno vprašanje nekoliko nenavadno, ali ne? Toda menimo, da moramo nanj kljub vsemu odgovorit L Karikaturo gojimo kot eno oseb ali situacij s poudarjenimi značilnimi 'podrobnostmi. Njen nameni je izzvati smeš-nost ter sprostiti tiste, ki jo gledajo. Zaradi možnosti razmnoževanja in razširjanja v grafični tehniki im zaradi velike priljubljenosti jo zasledimo v slehernem časniku. Zato tudi ni nič nenavadnega, če se je poslužujemo tudi v našem listu. Namesto da prikazujemo samo fotoportrete posameznih članov kolektiva, se včasih odločimo objaviti koga izmed njih v obliki karikature. Tako smo na primer v eni naših številk objavili karikaturo referenta za družbeni standard. Karikaturist mu je nadel resen obraz, ga opremil z ribiško palico, ker je navdušen ribič, in ga posadil na kup različnega manjvrednega blaga, ker pač skrbi za izdajanje nakazil interesentom, ki segajo po taki robi. Podobno je bila objavljena v naši zadnji številki karikatura šefa prevleke valjev. Karikaturist ga je posadil na moped, ker se bojda naš vrli Jože nikdar ne loči od njega. Karikaturo gojimo kot ono od sproščujočih oblik. Š tem pomagamo k veselejšemu razpoloženju v kolektivu. Ce pa točimo objaviti koga izmed njih v obliki karikature. Tako smo se je našlo med našimi bralci tudi nekaj takih, ki so zasmehovali posamezne v našem listu karikirane člane, je to samo znak, da kaj redko segajo po časnikih. Morda celo to, da jim dela branje prevelike preglavice? povsod dovolj »kotličkov« za razvoj nezaželene golazni. Mi smo za uničevanje mrčesa ukrenili toliko, kolikor je v danih razmerah mogoče. Menimo celo, da je utegnil prinesti mož prizadete tovarišice nezaželene in nepriljubljene živalce od kod drugod! Saj na njih prav gotovo ni pisalo, da so iz »Save«. Bivši borci Ivan, Mirko, Silvo in Tone so si ogledali v Idriji zloglasno nemško postojanko izza časov NOB naj nam ulijejo potrebni valj .Pri ^"ga Kitita ^ sk^ » močno vesele. Vs^ kaže, da ulivanju zgornjega valja doblje- J* .ciani .na3.es!V_^K'''1,va,ul.b_._ v t«, ™ ne izkušnje so tamkajšnjim livar- roda največ pripomogli k jitvi naslova državnega prvaka. V desetčlanski vrsti je podrl Miro Ambrožič 156 kegljev, Avgust Po-fcušek 145, Jože Reš pa 137 — vsi skupaj torej 438 kegljev. To je 32,2 - odstotka vseh podrtih kegljev. Ko smo vprašali najstarejšega med njimi, kako je bilo v Zagrebu, je Avgust Potušek odgovoril: »Med tekmovanjem sem se spomnil številnih telovadnih izletov in tekmovanj širom po Jugoslaviji, pa v Sofiji in Pragi. Bil %em še fant, poln borbenega poleta. Nekaj takega sem čutil tudi v Zagrebu. Bili smo polni športnega duha in ker nas sreča ni zapustila, so keglji padali, da je bilo veselje!< Našim državnim prvakom čestitamo! Ostali Kegljači in športniki sploh — posnemajte jih! v bodoče te vrste odlitkov ne bo treba več uvažati. Kakšen prihranek bo to za naše gospodarstvo, si lahko predstavljamo. Zvedeli smo tudi, da bodo naš prvi v Štorah uliti valj, ki prvotno ni bil uporaben, sedaj fino obdelali v Krškem. Lene in njegova delovna težava Predstavljamo vam naše ljudi © BLAŽ STUDEN — GIC — Iz dneva v dan kličemo na pomoč naše ključavničarje in mehanike. Enkrat se polomi stroj, drugič je obrabljen kak rezervna del, tretjič je treba pregledati delovanje zobčenika, itd. Naj bo kar koli takega ali podobnega, vedno kličemo v mehanično delavnico ali v električno delavnico: »Pride naj hitro. Takoj je treba popraviti. . .!« Tudi v šali je nekaj resnice! ^ Fantje pravijo, da je gola resnica. Oni so imeli, kakor je navada, spet gasilsko vajo. Pa je zanesel dimljivo petardo eden izmed članov prostovoljne gasilske čete za našo mizarsko delavnico in jo zažgal ... Cez nekaj minut so se vsuli iz nje naši vrli mizarji in gasili, kakor kaže naša leva karikatura. Zlobneži pravijo, da so se v gašenju kar dobro izkazali. Toda šele potem, ko so že rešili vsak svoje stvari! No, naj bo že, kakor hoče! Gasiti pa le znajo...! Eden najmarijivejših ključavničarjev pri nas je Cene Zaplotnik. V podjetju je zaposlen že 25 let. Delavci pravijo, da si vedno žele njega k svojim strojem, kadar je kaj narobe ali kadar je treba kaj popraviti. Ko sem oni dan srečal tega našega vestnega sodelavca in ga pobaral, kako mu gre kaj delo od rok, je odgovoril: »Precejkrat delam dobesedno v potu svojega obraza. Saj bd še šlo, toda naši ljudje skoroda ne vedo, kaj je stroj. Samo zahtevajo od njega, vzdrževanje in negovanje pa zanemarjajo. Zato se velikokrat zgodi, da moram najprej kak pokvarjen stroj uro ali celo več časa čistiti. Šele nato se lahko lotim popravila ...« Verjetno bi imeli povedati kaj podobnega tudi ostali ključavničarji? Če je torej kar splošen pojav, da delavci, svojih strojev ne čistijo dovolj, potem bomo morali poskrbeti za v bodoče tako, da bo tej nerodnosti enkrat za vselej konec. Pa tudi šefi ekonomskih enot bodo morali zavzeti do svojih sodelavcev glede čiščenja in vzdrževanja strojev ostrejši kriterij. POZABLJAMO, DA LE SKUPNO DELO RODI USPEHE I n m p MLADINA SI PRIZADEVA PO SVOJIH MOČEH POVEČATI PROIZVODNJO BOMO IZPELJALI ZAČETO AKCIJO? ■Illllllll Rubriko ►►MLADI GtJMAR« so uredili: Miodrag Milivoje-vič, Toni Horvat, Franc Šilc, Tone Veselič, Ludvik Paušer in Marica Sirnik. Uspeh celotnega kolektiva zavisi predvsem od sodelovanja in skup-nega, teamskega dela nas vseh! To prihaja do izraza ne samo v delu strokovnih služb in organov upravljanja ali pa posameznih družbenopolitičnih organizacij, marveč tudi v delu posameznih ekonomskih enot, kjer si brez medsebojne pomoči in sodelovanja ter skupnega reševanja najrazličnejših nalog uspehov sploh ne moremo zamišljati. Včasih smo v našem podjetju bolehali na tem, da so posamezne službe ali organi kar sami, po svoje reševali določene naloge, četudi morebiti za kaj takega niti niso bili poklicani. Posledice enega takih nepremišljenih dejanj so danes vidne na primer v našem novem mladinskem domu. Čeprav same " otvoritve doma še ni bilo, je ocito, da je v njem precej pomanjkljivo- PRIDRUŽILI SO s ti. Večina teh izvira še iz pomanjkljivih in nepretehtanih načrtov. Mladina v našem podjetju se zaveda dejstva, da imamo dobre strokovnjake za najrazličnejša področja iz naše strdke in da nam primanjkuje strokovnjakov — gradbenikov. Smo • pred obširno rekonstrukcijo tovarne in kaže, da s sedanjimi izvedenci za gradbeno stroko ne bomo uspeli. Prav pomanjkljivosti v mladinskem domu nas silijo k takim zaključkom. Razumljivo je, da negodujemo. V nekaj dneh bo otvoritev našega dama in sedaj postaja bolj in bolj očito, da bomo zaradi nepremišljenosti ob marsikatero nujno stvar! Ko so načrtovali sedanji dom, verjetno niso mislili na to, kdo bo e e « « e MIODRAG MILIVOJEVIC - TEHNIČNI IZDELKI £ 2e nekaj let govorimo im razpravljamo o tem, kakšnega pomena je za podjetje dvig produktivnosti in kot posledica tega izboljšanje življenjskega standarda zaposlenih. O tem smo razpravljali na sejah delavskega sveta, kasneje na zasedanjih skupščine, na produktivnost ob nespremenjeni kvaliteti izdelkov. Akcija je že v teku in že po nekaj dnevih naših poskusov so se naše napovedi uresničile. Na obravnavanih sejah upravnega odbora. Nič manj pozornosti so posvečali temu delovnih mestih je produktivnost področju v posameznih strokovnih družbeno-političnih organizacij. službah ali pa v vodstvih V preteklosti smo sprejeli vrsto di o tem, kako povečati produk-zaključkov, ki so se nanašali na tivnost. Po dve uri trajajočem povečanje produktivnosti. Toda v razgovoru smo se odločili izvrši-praksi sprejetih zaključkov nismo ti nekaj poskusov v ekonomskih upoštevali. Zastonj so naši, str o- enotaTi pnevmatikama II in teh- kovnjaki opozarjali, da so stroji nezadostno izkoriščeni in da bi jih bilo v bodoče mogoče izkoriščati za okoli 30 odstotkov bolj. Enostavno se nismo potrudili poiskati pota in načine, da bi tako velike rezerve izrabili. Mladina se je zato odločila enkrat za, vselej priti opisanemu problemu do kraja. Na eni zadnjih rednih sej tovarniškega komiteja LMS smo razpravljali tu- nični izdelki. V vsaki od teh dveh smo se odločili za dva ali tri delovna mesta. Na njih delajo mladi delavci, povečini absolventi poklicne gumarske šole. Dokazali bodo. kako je mogoče povečati narastla — največ zaradi prizadevanj in naporov prizadetih delavcev samih. Samozavestno so prevzeli zaupane jim naloge. Upamo. da bodo za zgled ostalim članom naše organizacije!? Pozivamo vse mladinke in mladince, da nam priskočijo na pomoč. Pridružite se nam in nam pomagajte izpeljati začeto akcijo do kraja. Dovolj mladostnega poleta imamo, da dokažemo svojo zrelost in sposobnost! SE NAM MLADINCI GUMARSKE ŠOLE Tudi v naši organizaciji integracija • MIODRAG MILIVOJEVIC - TEHNIČNI IZDELKI £ Integracija ali vključevanje je pojem, o katerem govorimo danes vsepovsod. Tudi mladina našega podjetja se je odločila za integracijo. Gre namreč za vključitev mladine naše poklicne gumarske šole v mladinsko organizacijo podjetja. Do leta 1960 je bila organizirana če ne celo nujen. Kot bodoči so mladina takratne gumarske šole sama zase. ločeno od podjetja. Ko pa je prešla šola pod okrilje Gumarskega izobraževalnega centra. njem prebival. Mar je naš pro- posebnega in samostojnega zavo- blem rešen že s tem, da dobimo prenočišče in toplo hrano? Smo mar ljudje, ki nimamo potreb po družabnem življenju in kulturnem razvedrilu? Bomo morali narediti za 150 prebivalcev doma poseben urnik, ki bo razporejal, kdaj bo lahko kdo izmed prebivajočih v njem prihajal v društvene prostore? Bomo po osemurnem delovnem času še venomer iskali najrazličnejše možnosti za izkoriščanje prostega časa ter zahajali v nezdrave in zakajene lokale, itd.? Vse to je samo nekaj vprašanj, o katerih razmišljajo že vseljeni stanovalci mladinskega doma in tisti .mladinci, ki na vselitev v dom še računajo. Radi bi nanja odgovor! Pa ne samo to. Pomanjkljivosti bo treba v damo možnostih odpraviti in rešiti, kar se rešiti še da! da za izobraževanje pri našem podjetju, je upravičenost po sa- Ko smo bili na zadnjem le-tošnjem izletu v Rog. Slatini delavci podjetja naj se že danes seznanjajo s problematiko podjetja, z njegovimi načrti in spoznavajo kolektiv, v katerem bodo čez leto ali dve resnični neposredni proizvajalci in upravljalen Program lin organizacija dela naše mladine pa se bosta z otvoritvijo mladinskega doma temeljito spremenila. Program dela bomo popestrili z raznimi izobraževalnimi tečaji in seminarji ter poskrbeli tudi za načrtno kulturno — zabavno življenje. Program je že v razpravi in upamo, da bodo pri obravnavanju posameznih področij sodelovali vsi mladinci. Kaj pomeni shema? Zadnjič smo vas seznanili, dragi bralci, s tem, koliko aktivov imamo in kdo so predsedniki ter s komisijami in njihovimi vodstvi. Tokrat pa smo se odločili pokazati vam isto z zgornjim slikovnim pregledom. Kakor vidite, so torej aktivi bistveno področje, kjer deluje mladina. Tovarniški komite kot vodstveni organ pa jim pomaga z raznimi komisijami. Da je njegovo delovanje kar se da koristno in v skladu s politiko podjetja ter s celotnim dogajanjem v njem, seveda pa tudi v skladu s statutom LMJ in s politiko mladinskega vodstva v občini, sodeluje s prikazanimi družbeno-poli tičnimi organizacijami in organi upravljanja. Z občinske konference Mladinska organizacija t Klub mladih proizvajalcev vas vabi Ponovno vabimo vse mladinke in imladince, ki se zanimate za dejavnost v okviru Kluba mladih proizvajalcev, da se nam pridružite. Izpolnite spodnje prijavnice in jih oddajte v obratu I pri T. Šternu v pisarni tehnične kontrole, v obratu II pa pri F. Šilcu, tudi v pisarni tehnične kontrole! mOKto.jm mladinski organizacij i odpadla. Sicer pa sploh ne gre za vprašanje upravičenosti! Učenci današnje poklicne gumarske šole preživijo v vsakem šolskem letu osem mesecev svojega učnega časa neposredno v proizvodnji, tri mesece si nabirajo teoretično znanje v učilnici, en mesec pa so na počitnicah. Z vselitvijo večine mladih delavcev im učencev šole v mladinski dom so se ali se še bodo uresničile večletne želje mladih po skupnih društvenih prostorih in po primernih stanovanjskih pogojih. S tem pa se navezujejo učenci gumarske šole na podjetje tudi v izvenšolskem času. Zato je njihov predlog po vključitvi v mladinsko organizacijo podjetja popolnoma umljiv, • LUDVIK PAUŠER — BIRO 2 A ŠTUDIJ DELA « Kakor veste, je bila v nedeljo, ll.novem-brat v Kranju VIII. občinska konferenca LMS Kranj. Poleg delegatov iz posameznih aktivov in šte- !(e se zanimate vza sredstva našega obveščanja PRIJAVNICA ZA KLUB MLADIH PROIZVAJALCRV Priimek in ime: delovno mesto in EE: izobrazba: vanja in vključevanja mladine t delavsko samoupravljanje. Iz predsednikovega referata in iz razpra-\ Kakor veste, deluje v okviru ve okoli tridesetih delegatov terf iKluba mladih proizvajalcev tudi gostov je moč zaiključiti, da so (i posebna interesna skupina, ki sc vzroki v nezadostnem sodelovanju namerava načrtno ukvarjati mladine v organih upravljanja raz-^i problemi obveščanja znotraj ko-vilnih gostov je prisostvovalo hon- Učni. Pretežni delež odpade na ob-1 dektiva in razvijati posamezna ferenci tudi nekaj članov naše mla- ^utek manjvrednosti mladih prcd-l i sredstva obveščanja. Ker so pri-dinskC' organizacije. Konferenca ie Savnikov v organih upravljanja. (i prave okrog samega programa že precejšnjega pomena za nadaljnje £est0 iz bojazni, da na zasedanjih'' končane, vabimo vse mladince, delo mladine v kranjski komuni. Jelavsbih svetov ali upravnih od-i ki jih to področje zanima, da se 2ato objavljamo na /. strani obsir- yorov raje molčijo, ker se bojijo i 'prijavijo! nejši prispevek o njej. Pripravil ga £rih'&e starejših sodelavcev, itd.d Program za mesec december obje nas sodelavec Alojz Zalar. Tega pa bi ne bilo, če bi taki mla-1 'sega: Delo konference je bilo usmer- dinci tesneje sodelovali z vodstvih % Ustanovni sestanek sekcije za j eno predvsem v problem sodelo- svojih organizacij v podjetjih! (• obveščanje pri Klubu mladih pro- fizvajalcev in dokončna potrditev OBISKALI SMO VAS SROMLJE # 0 Dve predavanji s praktičnim osemletke. Po proslavi so bivši #delom o pripravljanju avdiovizu-borci v prijateljskem vzdušju falnih sredstev za ponazarjanje obujali spomine na dogodke izI1 določenih podatkov, narodnoosvobodilnih let. Mladi1 # Ciklus treh predavanj in smo jih z zanimanjem poslušali.1 praktičnih vaj o predvajanju fil-Drugega dne smo si ogledali mo v z ozko tračni m OP-2 kino-brežiški muzej in tamkajšnjo vin- i projektorjem. sko klet. Po kosilu smo šli še v Kakor vidite, se nameravamo znani samostan Pleterje, kjer f najprej pogovoriti o svojem delu imajo bogato knjižnico ter zbir-f v mesecu decembru, nato pa sc-ko dragocenih slik. Potem je pri- V znani ti bodoče dopisnike našega šel čas, ko smo se morali pošlo-11 glasila in glasil, kot so ►►Mladi-viti od gostiteljev iz Brežic in na«, »Glas«, itd. z osnovami čas-Sromljca ter se vrniti domov. *1 ni kanskega poročanja. Za večjo Priznati moram, da so taka in 11 razumljivost razmah predavanj bo-podobna enodnevna ali dvodnev-<'mo prikazali pripravljanje slikovna potovanja v partizanske kraje1 nih ponazoril, za nemoteno pred-skupaj z našimi, bivšimi borci za-fvajanje ozko tračnih poučnih, stro-res zanimiva in poučna ter hkra-11 kovnih in zabavnih filmov v mlati prijateljska doživetja. Želimo •'dinskem domu pa bomo usposobi-si jih tudi v bodoče! fli nekaj kinooperaterjev! • FRANC ŠILC - SLUŽBE ZA ORG. PROIZVODNJE • Več borcev — članov našega kolektiva se je borilo med NOB v okolici Brežic. In ker so praznovali Brcžiča-ni 28. oktobra občinski praznik, je razumljivo, da so se ga udeležili tudi naši borci. Povabili so še mladino našega kolektiva in res smo v soboto, 27. oktobra odpotovali z avtobusom v Sromlje blizu Brežic. Vas Sromlje je poznana partizanom. Njeni prebivalci so jim nudili pomoč v najtežjih dneh in zato ni čudno, če so se le-ti izkazali tudi v organizaciji letošnjega praznovanja občinskega praznika. V programu so sodelovali tudi člani naše kultumo-zabavne skupine skupaj z učenci tamkajšnje Paše o pričeskah nekaj« bese de Od naše bralke Marinc Avbelj, Struževo 49 smo prejeli pred mesecem dni pisemce z naslednjo vsebino: Dragi urednik! Pošiljam vam nekaj gradiva za vaš časofis. Vam smem dati nek mali nasvet? Oprostite, če ne bo preveč izviren, vendar mislim, da je koristen. Pod priložene skice pričesk bi pristajal kratek komentar o uporabnosti posamezne oblike in rešitve. Zanima me, če boste moje skice lahko objavili v časopisu. Prosim lepo, pišite mi, če je kaj narobe ali slabo narejeno!? Mi boste? Če pa je vse v redu, jih prosim objavite! Marina Avbelj, Struževo 49 Kakor vidite, spoštovana bralka, so bile vaše skice kar uporabne. Seveda, s svinčnikom narisane poteze smo morali prevleči s tušem in posamezne predlagane pričeske nekoliko strniti. Kar pa se Marininega prvega prispevka tiče, v kratkih besedah tole: Za naše mlajše bralke predlagamo ntikaj pričesk. So preproste in z njimi ne boste vzbujali prevelike pozornosti. Ce si jih ogledamo kar po vnsti, potem je treba pripomniti naslednje: 1. Ce imate redke lase, si pomagate z belim trakom iz blaga. Lahko se celo odločite za prosto visiče resice iz traku. 2. Namesto traku se lahko odločite za sponko, ki bo hkrati tudi okras. 3. Pričesko poživi tudi rožni cvet. Naredite si ga lahko iz polivinila ali svilenega blaga. 4. Cma pentlja iz žameta pri-stoji predvsem "na napihnjene ati -natupirane« lase. KAKO OPREMITI DNEVNO SOBO V NASI HIŠICI 9* Kot prvi predlog za ureditev dnevne sobe smo načrtali takole, zamišljen delovni kot na levi, jedilni kot pa na desni sliki! fl V zadnji številki našega lista smo vam obljubili, dragi bralci, 0 da bomo na tejle strani objavili nekaj predlogov za ureditev 0 dnevne sobe v hišici za 2 milijona dinarjev. »Obljuba dela dolg!« 0 pravijo in zato danes .prvi predlog. Upamo, da vam bomo z 0 njim in še z ostalimi, ki bodo sledili v naslednjih številkah, po-0 magali pri vaših načrtih in kalkulacijah! Na spodnjem tlorisu naj vas najprej spomnimo na razporeditev prostorov v zidani hišici za 2 milijona dinarjev, o kateri smo govorili na dolgo in široko v 8. Ce se še spominjate, je bil tloris pritličja zidane hišice za 2 milijona dinarjev pri-▼ bližno takle S’: RAIIIŠČ5 'Jft D Jedilni ko \ xa qxJD / pc a izd a POCLED^r O I 7 0Pl / delovni kot \ / 1/\J P.VSVHA SOBA CJ l_____ številki našega lista. Ker vas zanima ureditev dnevne sobe, smo skušali načrtati ta prostor z naj- nujnejšimi pohištvenimi elementi. Celo sobo smo razdelili na delovni kot v levem delu, na salon v desnem in na jedilni kot v zgornjem delu. Jedilni kot in delovni kot smo tudi opremili s pohištvom, kakršnega predlagamo v naši prvi varianti. Kako bi to izglodalo v resnici, prikazujeta zgornji sliki. Pri tem smo zajeli na levi delovni kot iz pogleda A, na desni pa jedilni kot iz pogleda B! DELOVNI KOT naj bo prostor za šolarje in tudi za odrasle, ki posečajo razne tečaje, seminarje ali večerne šole. Sestavljajo ga montažni elementi, — police in omarice ter okoli vodoravne osi gibljiva pisalna miza. Police in nosilne elemente nam naredi mizar iz manjvrednega smrekovega lesa, ki naj bo furniran. Omarice so lahko iz enakega materiala, le da lahko izbiramo med stekieni-ffni pokrov!! |aM pa ipokravi (iz obarvanega in lakiranega lesonita. Lahko se tudi odločimo za obloži tev zadnjih sten pri odprtih policah z lakiranim lesonitom. Celotni stroški take kombinirane omare ne bodo presegli 40.000 di- narjev — zlasti še, če smo sami vajeni prijeti za orodje in pomagati mizarju pri politiranju, itd. JEDILNI KOT naj služi za kosila in večerje, ko so zbrani vsi člani družine. Hkrati pa je to najprimernejši prostor za branje, razna drobna opravila, družabne igre. itd. Na lakiranih železnih ceveh so: nameščene kot elementi cmarice in police. V omaricah hranimo porcelan, jedilni pribor, pijače, slaščice, itd., na policah pa knjige, časopise im seveda tudi rož pa kakih okrasnih predmetov, kot so vaze ali čaše, ne smemo pozabiti! Tudi ta del opreme je predviden iz enakega materiala kot delovni kot. Le miza naj bo prevlečena z ultrapasom. Ce smo sami nekoliko priročni, nas vse skupaj ne bo veljalo več kot 50.000 dinarjev! si y i rep POMAGAJMO JIM PRI UČENJE 5. Kovinski obroč si preuredimo tako, da ga preoblečemo z blagom, iz kakršnega imamo tudi obleko. 6. Ce ste spretnih rok, si lahko omisbte poljubne broše ali sponke iz kovine. Kljub temu, da smo običajno popoldne, ko pridemo z dela domov, prezaposleni z najrazličnejšimi opravili, moramo najti vselej nekaj časa za pomoč svojim otrokom pri učenju. To ni dolžnost očeta ali matere, marveč je dolžnost cele družine! Kaj moramo zagotoviti, da bo otrok lahko uspeval v šoli? Vseskozi in v vsakem času moramo skrbeti za urejeno in organizirano šolarjevo življenje. Četudi je morebiti stanovanje pretesno, moramo najti otroku primeren delovni kotiček — mizico in stolček — nekje ob oknu. Bo naj vedno na istem mestu, da se otrok nanj privadi. Le tako bo postal tak kotiček resnični otrokov delovni prostor in kadar koli bo sedel za svojo delovno mizico, se bo lahko popolnoma predajal delovnemu razpoloženju. Kot šolar že potrebuje tudi nekaj samostojnosti. Zato mu najdimo in določimo lasten prostorček ali predal, kjer bo hranil šolske knjige in zvezke ter ostale učne pripomočke. Če je le mogoče, naj se otrok uči vsak dan ob istem času — recimo od 16. do 18. ure. Takrat bomo verjetno najlažje našli kake pol ure časa in svojemu malčku pomagali, svetovali ali rešili kak zahteven oreh. Anketa o časopisu »S A V A« Skoraj leto dni prihaja naš list med vas, dragi bralci. Cas je. da zvemo za vaše mnenje o njem. Zanimajo nas odgovori na najrazličnejša vprašanja, toda neradi vas po nepotrebnem obremenjujemo z delom. Toda nekaj vprašanj vam moramo zastaviti. Od toga, koliko vas bo na našo prošnjo in na naše vabilo k sodelovanju odgovorilo, bomo že lahko sklepali, ali radi segate po listu, ali ne! V kolikor ste pripravljeni sodelovati in nam svetovati, odgovorite na naslednja vprašanja: 1. Kdaj prebirate list »Sava« in koliko članov družine ga bere? ODGOVOR: 2. Kaj vam v doslej prebranih številkah lista ni bilo všeč in zakaj? ODGOVOR: 3. Česa v listu pogrešate in o čem naj v bodoče predvsem pišemo? ODGOVOR: Izrezani okvirjeni sestavek z vpisanimi odgovori oddajte v uredništvu časopisa ali pri dežurnem vratarju! UREDNIŠTVO! V________________________, Nagradna križanka r v. GOSPODINJE, PRILIKA ZA VAS 3 KAJ PREDSTAVLJA MOZAIK? Morda si želite priročen mešalnik za pripravljanje stepene smetane, snega iz jajčnih beljakov ali testa za omlete? Ce nimate same časa, naj vam priskočijo na pomoč vaši otroci! Izrezati je namreč treba le pričujoči mozaik in iz posameznih delcev sestaviti zaključeno celoto — neko sliko. Kaj slika predstavlja, to je vprašanje, na katerega hočemo odgovor. Ce boste nalepili sestavljene odrezke na kos papirja ali na dopisnico ter zraven pripisali, kaj slika predstavlja in seveda še svoje ime, priimek in naslov in nam rešitev poslali v uredništvo, se lahko nadejate praktične nagrade — omenjenega mešalnika. Odgovore z nalepljenimi rešitvami bomo sprejemali najkasneje do sobote, 8. decembra. Za spremembo, dragi reševalci, pa spet nekaj vprašanj iz našega kolektiva! Ce poznate člane tovarniškega komiteja Zveze komunistov in tovarniškega komiteja LMS ter člane plenuma naše sindikalne podružnice, vam križanka ne bo povzročala preglavic. Zato se je kar hitro lotite. PRAVILNE REŠITVE PA ODDAJTE V UREDNIŠTVU NAŠEGA LISTA ALI PRI DEŽURNIH VRATARJIH NAJKASNEJE DO SOBOTE, 8. DECEMBRA! VODORAVNO: 1. priimek enega sodelavcev kadrovskih služb, ki raziskuje področje delitve osebnih dohodkov, 9. priimek članice sindikalnega plenuma, 10. 13. in 22. črka abecede, 12. pritrdilmica, 13. televizija, 14. reka južno od Londona, 16. plemeniti plin, ki ga uporabljajo za polnjenje svetlobnih cevi, 18. medved (angl.), 20. sanje, snovi, 21. vstavi LSOB!, 23. kemijski znak za aluminij, 25. nasičen ogljikovodik, 26. priimek člana plenuma sindikalne podružnice in sekretarja podjetja, 29. kraj ob jezeru Niriz v Iranu, 30. glasbeni .instrument, 32. ročaj, 33. priimek članice tovarniškega komiteja LMS, 34. avtomobilska oznaka za Nizozemsko, 35. kratica, to jo uporabljajo filmske re- vije za imenovanje znane francoske filmske igralke, 36. kratica za električen, 37. priimek člana plenuma sindikalne podružnice in upravnika delavske restavracije, 39. priimek elana tovarniškega komiteja Zveze komunistov. NAVPIČNO: 1. sekretar tovarniškega komiteja ZK, 3. okrajšan pogojni odvisnik, katerega najdemo v slovenskih ljudskih pesmih, 4. sorodnik, 5. država v Mali Aziji, 6. okrajšava za število, 8. risalna potrebščina, 11. uvenjen, 13. utežna enota za velika1 bremena, 15. član tovarniškega komiteja LMS in vodja naših tabornikov, 17. za-skega slikarja Evgena Sajevica, četnici imena in priimka sloven-19. priimek člana plenuma sindikalne podružnice, 22. nočni lokal, 24. odbijem komu kaj, ga oškodujem, 27. domišljav, nedostopen, 28 priimek članice plenuma sindikalne podružnice, 30. kemični znak za hrom, 31. priimek članice plenuma sindikalne podružnice, 33. španska reka. ki se izliva v Sredozemsko morje, 35. domače govedo, 37. glej 30. navpično!, 38. začetnici imena in priimka slovenske operne pevke Ksenije Vidah. Za nagradno križanko, ki smo jo objavili v 9. številki našega lista, smo prejeli pravočasno 96 pravilnih rešitev. Izmed reševalcev je izžrebala komisija, ki eo jo sestavljali člani uredniškega odbora in reševalci sami, naslednje tri nagrajence denarnih nagrad po 1.000 dinarjev: MARIJA KOCIJAN, BOGDAN RAZDRH in MARJANCA JAMNIK 1 2 5 4 5 6 8 • 9 • to u e 12 S 15 h 15 e 16 17 te 19 • 2o 2! 22 • 25 24 e 25 • 26 27 • n 29 • 5o 51 M • 55 14 • 55 • 56 • 57 56 • 59 PA PRAVIJO DA NOGOMET NI ZA MNOŽIČNO REKREATIVNO UDEJSTVOVANJE! V prvem kolu kar 82 igralcev • Pravijo, da je nogomet športna igra, 'ki je v svetu najbolj razvita in da ima največ pri- • Stašev. Naj bo tako ali drugače, tole prav gotovo drži: Tudi nogomet je za množično • rekreativno udejstvovanje delovnih ljudi! V našem podjetju smo to že dokazali, saj je • že v prvem kolu prvenstva podjetja v malem nogometu nastopilo 82 igralcev. Moštvi pnevmatikam c I in tehničnih izdelkov pred prvenstveno tekmo, ki je bila zaradi nediscipline nekaterih igralcev v 43, minuti prekinjena PO PRVEM KOLU PRVENSTVA EKONOMSKIH ENOT Poklicna gumarska šola največji favorit Na pobudo koordinacijskega odbora za šport in rekreacijo so se sestali konec oktobra ljubitelji nogometa iz posameznih ekonomskih enot in se dogovorili za organizacijo prvenstva med ekonomskimi enotami. Za enokrožno tekmovanje se je prijavilo deset enot. Igrale bodo vsaka z vsemi ostalimi sodelujočimi. Zato računamo, do ibo trajalo prvenstvo tja do srede meseca maja prihodnjega leta. Čeprav so posamezne tekme razmeroma kratke in trajajo samo dvakrat po 25 minut, so precej zanimive. Na priložnostnem manj-® TONE PREZELJ — PNEVMATIK ARNA 0 Prvo kolo pr- šem igrišču za mali nogomet ob vcnstva ekonomskih enot v malem nogometu je mimo. Skupna brigadirskem naselju na Hupi so se bilanca je 82 sodelujočih igralcev in 22 doseženih golov poleg vlože- zbirali v lepem vremenu vsak po-nega protesta. Kaj lahko povemo o posameznih tekmah? nedelj ek, sredo in petek savski TEHNIČNI IZDELKI : PNEV- kadrovskih služb zagrizeno borili ljubitelji nogometa in »žogobrci«. MATIKARNA I 3:2 — Tekma je in kljub osla bij enosti moštva ures- Pehaj® 66 med seboj v želji prebila vseskozi borbena. Povedla je ničili svoj načrt — izkoristiti svo- zagati nasprotnika in mu »nasuti« pnevmatikama po Feherju. Do iz- jega »sidraša« srednjega napadal- kar uajvec golov. Pri tem ne enačenja je .prišlo zaradi avtogola ca Rižnerja. Le-temu je res uspelo ™njka navdušenega^.bodrenja gle-Debeljaka. Potem je spet .povedel poslati dve uporabni žogi v črno daJcev> katerih je včasih kar pre-pnevmatikamo Bec, a takoj izena- in usoda instituta je bila zapeča- c€l' _ . čil Cicmil. V 43. minuti j;e dosodil tena. Častni gol za premagance je v :PrYem kolu so bili ^dosežem sodnik Korenjak kazenski udarec zabil Lah. Tekmo je vodil uspeš- ua^ednji rezultati: Teh ničim izdel-z 9 metrov v korist tehničnih iz- no Zaletel. : Pnevmatikama J-3:2 (preki- njena v 43. minuti), Gumarska so-PNEVMATIK ARNA II : STI- la : Službe za organizacijo proiz-SKARNA 1:1 — To je bil dvoboj vodnje 8:1, Mehanična delavnica ____ . dveh precej enakovrednih tekme- II : Valjarna II 2:1, Kadrovske cev. Obe moštvi sta hoteli pobrati službe $ Gumarski institut 2:1 in ves izkupiček, toda vsakemu je Pnevmatikama II : Stiskama 1:1. ostala le polovica. Povedla je NOGOMET Gumarska šola 1 1 0 0 8:1 2 Mehanična II 1 1 0 0 2:1 2 Kadrovske službe 1 1 0 0 2:1 2 Tehnični izdelki 1 1 0 0 3:2 2 Pnevmatikama II 1 0 1 0 1:1 1 Stiskama 1 0 1 0 1:1 1 Pnevmatikama I 10 0 1 2:3 0 Gumarski institut 1 0 0 1 1:2 0 Valjarna II 1 0 0 1 1:2 0 Sl. za org. proiz. 10 0 1 1:8 0 delkov zaradi namernega igranja z roko v kazenskem prostoru. Po Zormanu so tehnični izdelki po- sodmik izključiti najprej, enega igralca pnevmatikame, ko pa sta šL^e £eSh^ioPUStila Pnevmatikama po Lesjaku že v Na protest pnevmatikame In še lestvica .po prvem kolu: V odmoru se je moštvo pnevmatikame I posvetovalo o tem, kako zmagati . . . . prvi minuti. Pred kancem polčasa „ . , . ,, . . , je Pa je izenačil ter postavil končni tekmovalni odbor sfcleml se rezuMat Režefc Moštvo pnevmati-tekma nadaljuje se preostalih «:- kame je sprva negodovalo in na-dem minut pri stanju 3:2 za teh- pOTedialo celo protest) ker je igral mene izdelke. za stiskamo eden od učencev gu- GUMARSKA ŠOLA : SLUŽBE marske šole. Toda po določilih ZA ORGANIZACIJO PROIZVOD- tekmovanja je to dovoljeno, ker NJE 8:1 — Učenci naše poklicne sporni igralec ni prijavljen za gumarske šole so v tekmovanju moštvo gumarske šole, praktični favorit. Brez težave so premagali del poučevanja pa opravlja v sti-oslabljenega nasprotnika. Gole so skami. dosegli za zmagovalno moštvo: Stare 3, Korenjak 2, Zorko 2 in Nikoletič 1, za premagance pa Mitrovič 1. Tekmo je dobro vodil Vule Cicmil. MEHANIČNA II : VALJARNA II 2:1 — Tekma je bila nadvse borbena. Za mehanično delavnico je dosegel oba gola Marjan Zaletel, za valjamo pa Dolšak. Oči-vidti so videli nekaj uspešnih intervencij vratarjev mehanične delavnice Ambrožiča in valjarne Grozlja, pa tudi nekaj povsem komičnih situacij. Ena od takih bi se skoroda končala s kazenskim strelom proti mehanični delavnici. Sodil je dobro Petelinšek. KADROVSKE SLUŽBE : GUMARSKI INŠTITUT 2:1 - To je bila tekma dveh »starih znancev«, saj. sta se moštvi enkrat že sjx>-padli pred poldrugim mesecem. Takrat je zmagal institut in to kar š 6:0. Tokrat pa so se igralci PRED ZAKLJUČKOM JESENSKEGA PRVENSTVA Kocka bo padla! ^ DUŠAN REBOLJ — KADROVSKE SLUŽBE ^ Jesenskega dela ® rokometnega prvenstva Gorenjske je konec. V nedeljo, 18. nov., C* bi morali igrati še s »Triglavom«. Zaradi slabega vremena pa je €> bila tekma preložena na spomladanski del prvenstva, ki se bo ® začelo v mesecu aprilu 1963. V preteklih prvenstvenih tekmah je igrala naša vrsta s precej spreminjajočo se formo. Proti vodečemu »Partizanu« iz Dupelj smo izgubili s 13:14 potem, ko smo najstiimi dnevi pa premagali pose nekaj minut pred koncem vodili mlajeno, a borbeno moštvo »Stor-z dvema goloma prednosti. Teden žiča« na Golniku s 27:11. Ul dni kasneje smo premočno zma- In kaj lahko rečelmo o našem gali nad mladim in perspektivnim moštvu po končanem prvem delu moštvom »Partizana« C iz Tržiča tekmovanja? Fantje so že bolj i 41:8. Pred tremi tedni smo v okr- vigrani in tudi v obrambi igrajo že bolj strnjeno. Kar dobro se Strelci1: Stare 3, Korenjak, Zorko, Rižner in M. Zaletel po 2 ter Feher, Bec, Cicmil. Zorman, Nikb-letič, Mitrovič, Dolšak, Lah, Lesjak in Režak po enega. Zaradi slabega vremena je sedaj prvenstvo prekinjeno. Nadaljevalo se bo na pomlad takoj, ko bo to dopuščalo vreme Že dosedaj odigrano prvo kolo je 'pokazalo, da je za mali nogomet v našem .podjetju velik -interes in da ga lahko tudi množično gojimo! Tudi kegljači zaključujemo svoj maraton • AVGUST POTUŠEK - PLAN-» SKO-ANALITSKA SLUŽBA e % Se dva nastopa in letošnjega • krožkovnega prvenstva za »Po- • kal Kranja« bo konec. V sep- • tembrskem kolu smo se uvrstiti 0 s 351 podrtimi keglji na 5., v 0 oktobrskem pa s 356 podrtimi 0 keglji na 4. mesto. V septembrskem tekmovanju so se zvrstili sodelujoči krožki takole: Iskra A 412, Eiektro Kranj 400, Tekstilindus 378, Iskra B 365, SAVA 351, Gradis 342, Planika 337, Enotnost 317, Elektrarna Sava 293 in Kovinar 266. V našem moštvu so posamezni tekmovalci podrli naslednje število kegljev — v oklepajih so navedeni zgrešeni meti: Ambrožič 53 (0), Toplak 52 2), Potušek 39 (2), Zupan 39 (2), Reš 43 (4), Žnidaršič 28 (4), Gornik 23 (4), Petelinšek 29 (7), Vonšič 25 (7) in Sinkovič 20 (6). V oktobrskem tekmovanju pa so zabeležila posamezna moštva naslednje rezultate: Iskra A 407, Iskra B 380, Eiektro Kranj 372, SAVA 356, Planika 355, Tekstilindus 328, KAD 327, Kovinar 321, Enotnost 299, Elektrarna Sava 273 in Gradis 263. V naši ekipi so se posamezniki uveljavili takole: njeni postavi klonili pred kranjsko »Mladostjo« B z 19:21 — nekoliko tudi po zaslugi neobjektivnega sodnika Jemca, pred štiri- ZGORAJ: Uspela akcija vra tar ja Studena — SPODAJ: Tekmam je prisostvovalo precej gledalcev BRZOPOTEZNO PRVENSTVO »SAVE« V ŠAHU ZA MESEC OKTOBER JE MIMO Prehodni pokal za Zvonka Vrega znajo zoperstaviti izstopajočim posameznim strelcem, ki se odlikujejo z ostrimi in močnimi meti od daleč. Slabše pa igrajo v napadu, kjer ne izkoriščajo možnosti igranja na dva »pivota« zaradi neučinkovitosti kri Is kih napadalcev. Oči to je, da moštvo ne trenira. V kolikor bomo hoteli v jesenskih tekmah izgubljeno nadoknaditi na pomlad, bo treba čez zimo marljivo trenirati. e VID GAZVODA - PNEVMATI- • KARNA II o Z nastopom jese-0 ni je napočil čas šahovskih tur-© nirjev, dvobojev z ekipami so-® sednjih pod jeti ji, seveda pa tudi ® čas intenzivnejšega študija ša-0 hovske . teorije. Med najrazlič-S ne j širni tekmovanji pa postaja 0 najzanimivejše hrzopotezno pr- # vemstvo tovarne za prehodni 0 pokal. Po poletnem premoru je © bil v nedeljo, 21. septembra dru-0 gi turnir. Veljal je za mesec @ oktober. Po zanimivih borbah je 0 zmagal Zvonko Vreg in si tako 0 že drugič .priboril prehodni po-© kal sindikalne podružnice. Precej lepo vreme je bilo vzrok, da se oktobrskega brzopoteznega turnirja ni udeležilo več tekmovalcev. Kljub temu pa so bile borbe zanimive. Boj za najvišji naslov se je pričel kaj kmalu. Po četrtem kolu pa so se pokazali glavni tekmeci za prvo mesto — Alojz Veselič, Jože Kužnik in Vid Gazvoda ter Zvonko Vreg in Jože Boitez. Sele tri kola pred koncem pa se je situacija toliko spremenila, da je v zadnjem kolu odločil zmagovalca dvoboj med Vregom in Gazvodo. Čeprav je igral slednji z belimi figurami, prednosti mi izkoristil in je prepustil prehodni pokal Vregu. Pa še vrstni red nastopajočih za zbrano število točk: ZVONKO VREG 9, Vid Gazvoda 9, Lojze Veselič 8, Jože Kužnik 6,5, Hubert Jazbec in Jože Boitez po 5,5, Zdravko Hlebec 3,5, Zobarič In Tone Veselič po 3 ter Karel Gaber in Jure P ozek po 1 točko. Prvenstvena lestvica moštev je naslednja: sodelujočih Duplje 10 9 0 1 196:143 18 Radovljica 10 8 1 1 188:140 17 Tržič B 10 6 1 3 196:142 13 Mladost B 9 6 0 3 251:167 12 SAVA 10 5 0 5 254:151 10 Križe 10 5 0 5 200:208 10 Triglav 9 4 0 5 134:133 8 Tržič C 10 4 0 6 123:203 8 Žabnica 10 3 0 7 191:191 6 Storžič 6 2 0 4 79:118 4 Iskra B 8 2 0 6 91:188 4 Savica 8 0 0 8 100:215 0 Vrstni red strelcev za »Savo« pred tekmo s »Triglavom«; Zorman 49, Pirih 47, Klavora 35, Rebolj 33, Bohinc 28, Dolšak 19, Horvat 17, Pen 10, Bambič in Mitrovič po 5, Todorovič 4 in Močivnik 1. KEGLJANJE Ambrožič 61 (0), Potušek 54 (3), Petelinšek 47 (2), Sekne 32 (3), Sinkovič 32 (6), Gornik 30 (4), Zavrl 25 (6), Pogorelec 28 (7), Vovk 29 (8) in Žnidaršičeva 18 (11). V začetku tekmovanja smo si zadali nalogo osvojiti eno od prvih treh mest. Toda vse kaže, da nekaj takega ni mogoče iz objektivnih razlogov. Tovariši iz pnevma-tikame II delajo v treh izmenah, pa jih zato vseh nikdar ne moremo zbrati na kegljišču. Preprosto ne morejo dohiti zamenjav za svoja delovna mesta oziroma na izmene. V takem položaju smo med vsemi sodelujočimi krožki samo mi, zato smo v primerjavi z ostalimi v neenakem položaju. Do konca letošnjega tekmovanja moramo nastopiti še dvakrat. V kolikor bomo dobro zaigrali, se lahko uvrstimo v končni razporeditvi na četrto mesto. Toda tudi to bo uspeh, saj smo bili lani komaj šesti!