Znanju ceno, ki mu gre
V dveh letih obstoja menažerske šole na Brdu je šlo skoznjo 2598 delavcev, ki so se izobrazili v različnib. programih, od funkcionalnih področij do strateškega vodenja. Iz poročila zborničnega centra je razvidno, da je bilo v lanskem letu več kot pol slušateljev iz vrst direktorjev in drugih vodstvenih delavcev. Če mednje vštejemo še 25 kandidatov za direktorja, zvečine mlajših ljudi, je slika o dejavnosti Brda popolnejša. Kot pravi direktorica Danica Purg, preseneča dejstvo, da so se pomena izobraževanja - predvsem v menažmentu - zavedli tudi drugod po Jugoslaviji. Čedalje več jih prihaja po znanje, ki jim manjka - upravljalsko, tehnično in strokovno, ki ga lahko dobijo na Brdu pri Kranju.
Na vprašanje, od kod prihaja najmanj slušateljev, Danica Purg odgovarja, da je sicer opaziti prednost razvitih območij pred manj razvitimi glede udeležbe na seminarjih (iz MGZ Ljubljana jih je bilo lani 498, iz Murske Sobote samo 102, vendar je to za 73 več kot leto prej); važnejše merilo pa je uspešnost posameznih podjetij, ne glede na območje njiho-vega delovanja. Njihov reden gost je Unis, če vzamemo na primet udeležence a. druge republike.
Številke seveda ne povedo vsega. Pomembnejši so trendl, ki jih lahko (tako D. Purg) ocenimo za pozitivne predvsem kar zadeva starost, spol in izobrazbo udeležencev izobraževanja. Prihaja več mlajših vodilnih delavcev (med 30. in 40. letom) kot prej, vendar še premalo Ijudi »z vrha«. Lani je Brdo obiskala tretjina slovenskih menažerk (232). V lanskem letu je bilo opaziti tudi veliko število seminaristov z doktoratom oziroma magisterijem (8,5 odstotka vseh udeležencev)... So znamenja napredka, čeprav še ni možno podati popolnejše ocene satnih učinkov (ekonomike) izobraževanja, česar naj bi se, po napove-dih, tudi lotili, in sicer že drugo leto.
Medtem se moramo zadovoljiti z havedenimi zapažanji uprave zbornične šole. To pa je samo pogled z ene strani. Kako na šolo gledajo uporabniki? O tem, med drugim, govori primer Droge iz Portoroža, od koder je lani direktor pripeljal celo »vojsko« (50) svojih ljudi, ki so tudi odkrito razgrnUi vso problematiko. V tem podjetju so se zares odločili »spremeniti klimo«. So pa tudi nekateri kritični pogledi glede vsebine in izvedbe izobraževanja. Večina je zadovoljna s predavateljskim kadrom (v odgovorih na vprašalnik zbornične šole) in se tudi ne pritožuje preveč nad ceno storitev, glede na dejstvo, da na Brdu zares predavajo vrhunski strokovnjaki. Doslej se je zvrstilo več kot 100 domačih profesorjev in 33 tujih iz znanih menažerskih šol (tudi iz Fonta-inebleauja, Inseada, Mc Kinseyja in podobnih), nekateri po večkrat. Pač pa udeleženci seminarjev na Brdu pogrešajo še tesnejšo vpetost vsebin izobraževanja v reševanje konkretnih upravljalskih in drugih strokovnih problemov (pri tem se je doslej nemara izkazala za najbolj uspešno britanska metoda Action Learning). Zato so potrebna dodatna, predvsem metodo-loška znanja, ki si jih delavci Brda in njihovi sodelavci že nabirajo. Verjetno ni več daleč čas, ko se bo tudi pri nas uvtljavila na zahodu dobro poznana oblika svetovanja »na licu mesta« (in-house consultancv). Pod (edinim) pogojem, da prej vzpostavimo tržno usmerjeno gospodarstvo, /. vsemi elementi konkurence, ko bo tudi znanje naposled naprodaj po ceni, ki mu dejansko gre.
IGOR ŽUŽEK