V nedeljo, 26. junija, dopoldne je bil na Homu nad Zasipom pri Bledu deveti zbor gorenjskih aktivistov in srečanje borcev Gorenjskega odreda. Slavnostni govornik je bil sekretar zvezne konference SZDL Jugoslavije Marjan Rožič. — Foto: F.Perdan Leto XXX. - Številka 50 TRIDESET LET 1947-1977 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar V soboto se je v Dražgošah zbralo več tisoč pionirjev iz vse Jugoslavije in počastilo letošnje, Titove in partijske jubileje ter 35-letnico dražgoške bitke in pionirske organizacije. —Foto: F. Perdan Kranj, torek, 28. 6. 1977 Cena: 3 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poitednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poitednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Okolica dražgoškega spomenika je v soboto zaživela v pisanem živžavu pesmi, recitacij, godbe in plesa. Na sliki so pionirke iz Smederevske Palanke, (lb) - Foto: F. Perdan Praznik mladosti V Dražgošah je bil v soboto zbor jugoslovanskih pionirjev — Pripovedi preživelih borcev — Pesem, plesi in veselje Dražgoše — Vas pod Jelovico, prizorišče ene najbolj slavnih borb naših partizanov, je v soboto gostila več tisoč pionirjev iz Slovenije, drugih jugoslovanskih republik in pokrajin, ki so na veličastnem zboru počastili Titove jubileje, 35-letnico dražgoške bitke in 35-letnico delovanja pionirske organizacije. Prireditve, ki je potekala pod pokroviteljstvom skupščine gorenjskih občin, so se udeležili tudi številni gostje, med njimi sekretar SZDL Jugoslavije Marjan Rožič, sekretar IK predsedstva ZKS Franc Šetinc, ge-neralmajor ljubljanskega armad-nega območja Miha Petrič, sekretar ZZB NOV Tone Turnher in preživeli borci dražgoške bitke Franc Biček, France Kavčič, Tine Hren, Milan Žakelj, Janez Lušina-Mali, Julij Nankoni, Fedja Vraničar in Ive Šubic. Zbor pionirjev, ki ga je tudi letos organizirala mentorica pionirske organizacije Zveza prijateljev mladine Slovenije, letos praznuje 25-let-nico svojega dela. Bil pa je hkrati tudi sklepna prireditev »Kurirčkove^ pošte« in množičnega pohoda pionirjev po poteh prvih partizanskih brigad in aktivistov OF. Pohod se je začel konec aprila na Cebinah in je potoval skozi več kot deset slovenskih občin in se ga je udeležilo več kot 50 tisoč pionirjev, članov pionirskih pohodnih enot. Pionirji iz oddaljenih slovenskih občin in pionirji iz Srbije, Makedonije, Kosova, Vojvodine, Hrvatske, Črne gore, Srbije in Bosne in Hercegovine so na Gorenjsko pripotovali že v petek popoldne, kjer so bili v gosteh pri pionirjih iz Kranja, Škofje Loke in Železnikov. Z zborom v Dražgošah pa so vsi skupaj sklenili enoletno delo v pionirskih organizacijah in društvih in sodelovanje na jugoslovanskih pionirskih igrah, katerih namen je ohranjanje tradicij NOB. »Težnje mlade generacije, ki ni zadovoljna z doseženim in pridobljenim, amp^k želi naprej in nenehno naprej, so v demokratični socialistični družbi najbolj napredna sila razvoja, zato moramo tem pozitivnim hotenjem dati prosto pot in jih povezati s splošnimi napori delovnega ljudstva,« je dejal pionirjem, slavnostni govornik, predsednik republiške konference ZSMS Ljubo Jasnič. V svojem govoru je še posebej poudaril neizmeren prispevek predsednika Tita med NOB in po njej in pomen nadaljevanja tradicij naših partizanov s pohodi in prireditvami mladih, katerih vrh je vsakoletni zbor jugoslovanskih pionirjev. Po govoru je okolica veličastnega dražgoškega spomenika zaživela v prešernem mladostnem živžavu. Recitali, pesmi, plesi, godba in mladost, pisane zastave in rdeče pionirske rute so se zlile v pisan šopek, ki se je razcvetel od spomenika do vasi. Veselje je zmotila le kratka opoldanska nevihta. Potem so se pionirji zbrali ob šoli, kjer so jim vojaki pripravili partizansko enolončnico. In ko je spet posijalo sonce, se je ob šoli razvil pravi partizanski miting, ki so ga pripravili pionirji z vseh koncev domovine. Preživeli borci pa so odgovarjali na vprašanja in tako pionirjem slikovito približali znamenito dražgoško bitko. Beseda je tekla o tem, kako je Cankarjev bataljon ustvaril svobodno ozemlje, kako so partizani zlomili legendo o nepremagljivosti Hitlerjeve armade in o pomenu te bitke. Z novimi vtisi, globljimi spoznanji o preteklosti, so se pionirji popoldne vračali domov. Ob slovesu so si obljubili, da se bodo še videli, če ne prej pa na naslednjem zboru pionirjev Jugoslavije. L. Bogataj Človek — kovač svoje in družbene sreče Zasip pri Bledu — Več tisoč gorenjskih aktivistov se je v nedeljo, 26. junija, dopoldne zbralo na Homu nad Zasipom pri Bledu na devetem srečanju, ki so se ga udeležili tudi borci Gorenjskega odreda, ki v teh dneh v spomin na požig mostov v Žirovnici prav tako praznujejo. Srečanja pa so se udeležili tudi pripadniki teritorialnih enot, mladina in številni občani. Med gosti pa so bili Sergej Kraigher, Lidija Šentjurc, Miha Marinko, Franc Kimovec-Žiga, Rudolf Hribernik, predstavniki gorenjskega družbenopolitičnega življenja in drugi. Srečanje, ki je bilo letos prvič skupaj z borci nekdanjega Gorenjskega odreda, je v lepem dopoldnevu na svečano okrašeni jasi na Homu simboliziralo tovariški pogovor o nadaljnjem delu in povezanost borcev in aktivistov med NOV ter njihove skupne naloge danes. Po pozdravnem govoru Ivana Povšina, predsednika KS Zasip (Zasip je ena najmlajših krajevnih skupnosti v radovljiški občini, kraj pa letos praznuje 900-let- Velik oddelek za dojenčke — dojenčkova oprema — otroški vozički — otroške posteljice — avtomobilski sedeži za otroke Bogata izbira oblačil za mlade do 18 let Celovec — Več tisoč gorenjskih aktivistov in borcev na srečanju na Homu nad Zasipom — Marjan Rožič: »Priprave na XI. kongres ZKJ postajajo množična akcija delovnih ljudi in občanov« — Deseti zbor aktivistov bo prihodnje leto v kranjski občini — Odbor za ustanovitev Muzeja revolucije na Gorenjskem — Priznanje KS Zasip pogosto nadčloveške napore in naloge in tako kot borci v partizanskih enotah mnogi žrtvovali svoje življenje, prepričani, da se bore za resnično svobodo in nove odnose med ljudmi in narodi. V nadaljevanju, ko je govoril o sedanjem položaju pri nas in nalogah pri graditvi samoupravnega socializma, pa je rekel: Nadaljevanje na 2. strani Medobčinska zveza sporazumov KRANJ - Predsednik medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko Janez Vari je za danes (28. junija) dopoldne sklical v Kranju medobčinski sestanek s predsedniki izvršnih svetov gorenjskih občinskih skupščin, občinskih konferenc SZDL, sindikalnih svetov, sekretarji in predsedniki družbenopolitičnih organizacij Gorenjskem in predstavniki skupščine gorenjskih občin. Na sestanku bodo razpravljali o aktivnosti družbenopolitičnih organizacij in vodstev samoupravnih interesnih skupnosti ob sprejemanju temeljnih planov družbenih dejavnosti v temeljnih organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih. Govorili bodo tudi o sprejemanju oziroma podpisovanju samoupravnih sporazumov in ocenili, ali so podpisani načrti usklajeni z občinskimi programi. Pri tem bodo še posebej razpravljali, zakaj nekateri programi niso bili podpisani in koliko temeljnih organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti jih ni podpisalo. In nazadnje naj bi na sestanku tudi kritično spregovorili o nekaterih težavah, ki so letos spremljale dogovarjanje oziroma sporazumevanje o skupni porabi. A. Z. nico) in pripravljalnega odbora, ki je poudaril, da sodi letošnje srečanje v počastitev jubilejev partije in Tita in po pozdravu polkovnika Ljuba Kržišnika je bil slavnostni govornik Marjan Rožič, sekretar zvezne konference SZDL Jugoslavije. Ko je govoril o vlogi in boju borcev in aktivistov OF med vojno, je poudaril, da so aktivisti OF v težkih razmerah uresničevali izredno težke, Zbora aktivistov in srečanja borcev Gorenjskega odreda so se udeležili tudi predstavniki republike in drugi. — Foto: F. Perdan m XXVII. MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM OD 5. DO 15. AVGUSTA Naročnik: Spomenik Titu Veličastni shod ljudi šaleške doline v soboto je bil vrh praznovanj partijskih in Titovih jubilejev v tem koncu Slovenije. Zborovanja so se udeležili tudi Sergej Kraigher, Lidija Šentjurc, Franc Lesko-šek-Luka, Mitja Ribičič, Marjan Brecelj, Janko Rudolf, Janez Barborič, člani ustanovnega kongresa KPS in številni drugi predstavniki slovenskega druž ben opolitičnega življenja, delegacije slovenskih občin in delegacije z Velenjem pobratenih mest iz drugih republik. Na prireditvi so po slavnostnem govoru predsednika zbora združenega dela skupščine SRS Štefana Nemca odkrili spo-menak predsedniku Titu. Spomenik je delo akademskega kiparja Antuna Augustinčića. Manjši pridelek Prva žetev pšenice v Slavoniji in Baranji napoveduje, da bo letošnji pridelek manjši za 10 do 20 odstotkov od lanskega. Družbeni sektor je imel lani na 81.000 ha poprečen donos 59,5 metrskega stota na ha, privatni pa na približno 78.000 ha 39 metrskih stotov pšenice na ha. Pšenico je letos prizadela dolga suša, nevihta in toča, bilo pa je tudi več rastlinskih bolezni kot v preteklem letu. Ob dobrih vremenskih pogojih bi bilo potrebnih še 14 dni za dokončanje žetve. Končan kongres o boleznih srca Konec preteklega tedna se je v Ljubljani sklenil štiridnevni kongres jugoslovanskega kordiološkega društva, katerega pokrovitelj je bil Edvard Kardelj. Na kongresu je sodelovalo več kot 800 jugoslovanskih kardiologov in nekateri ugledni tuji strokovnjaki. Med pomembne sklepe kongresa sodi tudi zahteva, naj se po vsej Jugoslaviji uvede dispanzerski nač.n kardiološke zdravstvene službe, kar pomeni, da bodo specialisti za bolezni srca spremljali bolnike brez napotnic. Skar-ka zavzeli so se za tako organizirano medicinsko službo, kot je pred desetletjem ustanovljena služba za borbo proti TBC. Večji poudarek naj bi dali tudi delu lige za borbo proti boleznim srca. Pomoč Kanizarici Rudnik rjavega premoga Kanižarica, ki ga je pred več kot letom zalila voda, je predložil interesni skupnosti elektrogospodarstva Slovenije program sanacije in obnovitve rudnika. Za to potrebuje 60 milijonov 912 tisoč dinarjev. Poslovni odbor omenjene interesne skupnosti je že odobril rudniku za izvedbo sanacijskega programa 33 milijonov dinarjev, s tem da bodo v Kanizarici letos izkoristili 11,5 milijona dinarjev, drugo pa prihodnje leto. Indijski dan zaNUK V okviru mednarodne konvencije med Indijo in Jugoslavijo, ki so jo podpisali februarja in sodelovanja med Nacionalno biblioteko in univerzitetno knjižnico Ljubljana, je bila pretekli teden v razstavni dvorani NUK krajša slovesnost, na kateri je svetnik indijske ambasade v Beogradu Tawakley podaril knjižnici 157 knjig iz družbenopolitičnega , gospodarskega in kulturnega življenja te države. Med njimi velja posebej omeniti komplet zbranih del Mahatme Gandhija v 62 knjigah. Večji proračun Zvezni izvršni svet ftđMfe-ga, naj bi proračun federacije za leto 1978 znašal 85 milijard 950 milije tov dinarjev. Letošnja sredstva za financiranje potreb federacije znašajo 74,7 milijarde dinarjev. Planirani proračun za prihodnje leto naj bi bil torej večji za 15 odstotkov. Pokrajinski odbor OF za Gorenjsko je izrekel priznanje krajevni skupnosti Zasip za organizacijo letošnjega zbora aktivistov. — Foto: F. Perdan Človek — kovač svoje in družbene sreče Nadaljevanje s 1. strani »Zdaj smo na tisti stopnji razvoja, ko je treba v delovnih kolektivih in krajevnih skupnostih nove rešitve neposredno uresničevati v praksi in se odločneje spopadati z ostanki starega. Potrebni so bili izredni napori za ustavno oblikovanje novih sistemskih rešitev. Toda še večje napore terja njihova praktična uresničitev. To kažejo primeri na področju načrtovanja in uresničevanja zakona o združenem delu, kjer papirnati formalizem marsikje onemogoča delavcem resnično odločanje o pogojih in rezultatih dela. Zato priprave za enajsti kongres ZKJ postajajo množična akcija delovnih ljudi in občanov za hitrejše brezkompromisno dosledno uresničevanje dogovorjenih nalog. Samoupravljanje je namreč sistem, kjer človek postaja kovač svoje in družbene sreče.« V svojem govoru je potem opozoril tudi na srečanje predstavnikov 35 držav v Beogradu, kjer ugotavljajo, kako se uresničujejo doku- menti, sprejeti v Helsinkih. Ob tem pa je omenil sosednjo Avstrijo, ki brez sramu pred evropsko javnostjo nadaljuje s kršenjem državne pogodbe. Z zbora so poslali pozdravno pismo predsedniku Titu, ki ga je prebrala mladinka iz Zasipa Martina Ambrožič. V kulturnem programu pa so nastopili združeni pevski zbori občine Radovljica in ženski pevski zbor z Jesenic, recitatorji delavske univerze Linhartovega odra mladih iz Radovljice in garnizije Bohinjska Bela, folklorna skupina Veriga Lesce in godbe na pihala Gorje, Lesce in Tržič. Nazadnje so na zboru predstavniki radovljiške občine predali prapor gorenjskih aktivistov predstavnikom Kranja, ki bodo prihodnje leto organizatorji desetega srečanja. Krajevni skupnosti Zasip je Pokrajinski odbor OF za Gorenjsko podelil priznanje za aktivnost in uspešno delo. Na zboru pa so ustanovili tudi 13-članski odbor za ustanovitev Muzeja revolucije na Gorenjskem. A.Zalar JESENICE V sredo, 29. junija, bo v sejni dvorani skupščine občine Jesenice redna seja občinske konference ZKS Jesenice, na kateri bodo razpravljali o nalogah Organizacije in članstva ZK v predkongresnem obdobju, o nalogah pri skupščinskih volitvah v letu 1978 ter uveljavljanju načel in meril kadrovske politike v ZK in v celoti samoupravni socilistični skupnosti. Člani konference bodo govorili tudi o delu in organiziranju občinske organizacije, o predlogu ustanovitve novih osnovnih organizacij ZK, stalnih aktivov ZK, konferenc s komiteji in sekretariati v krajevnih skupnostih fn delovnih organizacijah ter stalnih aktivov v interesnih skupnostih, o sestavi občinske konference ZKS Jesenice za naslednji štiriletni mandat ter o poročilu nadzorne komisije o zaključnem računu za leto 1976. D. S. KRANJ V okviru organov oziroma organiziranosti in dejavnosti medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko bo v četrtek, 30. junija, ob 9. uri v Kranju ustanovni sestanek regijskega aktiva komunistov novinarjev-informatorjev. Pri društvu novinarjev takšen aktiv že dlje časa deluje, njegov cilj pa je povezovanje vseh komunistov novinarjev-informatorjev, ki se poklicno ali polpoklicno ukvarjajo z obveščanjem na raznih področjih. Takšno povezanost med drugim narekuje tudi izredna odgovornost novnarjev-informatorjev v našem samoupravnem socializumu. Podobni aktivi pa so ustanovljeni tudi že v nekaterih regijah v Sloveniji. Na četrtkovem ustanovnem sestanku gorenjskega aktiva pa bo tekla beseda o nalogah in programu dela aktiva komunistov, o delu aktiva novinarjev nasploh, nadalje o idejnopolitičnem izobraževanju novinarjev-informatorjev in o vodstvu aktiva komunistov za Gorenjsko. Na sestanek so vabljeni poklicni ali polpoklicni novinarji-informatorji, člani zveze komunistov z Gorenjske. Kot rečeno, bo sestanek v Kranju v dvorani občinske skupščine, dvorana 16. A. Ž. RADOVLJICA Kot smo že napovedali, se bodo jutri (29. junija) popoldne v Radovljici na skupni seji sestali vsi trije zbori radovljiške občinske skupščine. Med pomembnejšimi točkami dnevnega reda so se vsekakor poročila o poslovanju v občini v prvih treh mesecih letos, o štipendijski politiki in stanju glede tega v občini, nadalje o delu izvršnega sveta občinske skupščine, o poročilu komisije za pregled območij, kjer so črne gradnje in za izdelavo predloga za sanacijo stanja ter drugo. Pred dnevi so delegati oziroma delegacije dobili še dodatno gradivo za jutrišnjo sejo. To gradivo se nanaša predvsem na spremembe prvotnega predloga proračuna, na sklepe izvršnega sveta glede davčnega zaključnega računa in na poročilo okrožnega sodišča v Kranju ter na poročilo komisije za pregled območij, kjer so črne gradnje. Izvršni svet pa predlaga v 15. točki skupnega zasedanja vseh zborov tudi ustanovitev in imenovanje komisije za ugotavljanje katastrskega dohodka. A. Z. Za enotno prispevno stopnjo v zaposlovanju Regijska skupščina skupnosti za zaposlovanje Kranj je na svoji zadnji seji sredi prejšnjega tedna sprejela in potrdila enotno stopnjo za zaposlovanje v SR Sloveniji, in sicer 0,26 odstotka za leto 1977. Za takšno stopnjo prispevka za zaposlovanje se zavzema tudi večina slovenskih skupnosti za zaposlovanje, le 17 občin pa predlaga drugačno stopnjo. Na Gorenjskem je od predloga za prispevno stopnjo, iz katere se financira program skupnosti za zaposlovanje, odstopala le občina Jesenice. V letošnjo enotno stopnjo prispevka za zaposlovanje je vključen tudi prispevek za izvajanje nalog, ki jih skupnostim za zaposlovanje nalaga zakon o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb: do konca leta sicer ne bo mogoče izpeljati vsega programa glede zaposlovanja invalidov, saj doslej ni bilo zagotovljenih sredstev, bodo pa ta sredstva zadoščala za nadaljevanje začetega dela pri usposabljanju in zaposlovanju invalidov v preostalih mesecih letošnjega leta. Višje stanarine Po družbenem dogovoru o ukrepih za uresničevanje politike cen izdelkov in storitev za leto 1977 se na Gorenjskem stanarine po letošnjem juniju povišajo za največ 30 odstotkov. Tako naj bi se počasi uveljavile stroškovne stanarine in povečal sklad za vzdrževanje stanovanj. Po gorenjskih občinah so na predloge samoupravnih stanovanjskih skupnosti o povišanju že razpravljali in sprejeli 30-odstotni porast, ki ga bodo v večini občin uveljavili s 1. julijem. Tako je na primer v Kranju znašala lanska stanarina decembra poprečno 252,29 dinarja ali 4,94 dinarja za kvadratni meter, v jeseniški občini pa 241,87 dinarja ali 4,93 dinarja na kvadratni meter. Ob novem povišanju bo poprečna starina znašala v jeseniški občini 314,43 dinrja ali 6,41 dinarja za kvadratni meter in tudi v Kranju se je povišala za 30 odstotkov, medtem ko so v ostalih treh občinah uveljavili nekoliko nižje stopnje povišanja zato, ker so pred povišanjem odobrili dodatne točke za kotlovnice. Ob povišanju stanarine pa so spremenili tudi občinske odloke o delni nadomestitvi stanarine in o drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu. Vsem tistim, ki po dohodku gospodinjstva ne bi zmogli izdatkov ob povišani stanarini, je namenjena delna nadomestitev stanarine. Upravičenci bodo lahko vložili zahtevke o delni nadomestitvi stanarine komisiji samoupravne stanovanjske skupnosti na območju občine, kjer prebivajo. Tudi zdaj so veljali z občinskimi odloki posebni kriteriji za vse tiste, ki veljavne stanarine niso zmogli. Lani je bilo takšnih upravičencev razmeroma malo — na Jesenicah 16, v Kranju 26, v Škofji Loki eden, v Radovljici in v Tržiču pa ni bilo nobenega — medtem ko letos ob spremenjenih kriterijih pričakujejo, da bo več stanovalcev dobivalo družbeno pomoč v obliki delne nadomestitve stanarine (v Škofji Loki predvidevajo okoli 100 upravičencev). Določila o nadomestitvi stanarine so novost, izhajajo pa iz prizadevanj, da bi v stanovanjskem gospodarstvu resnično pomagali tistim, ki bi bili socialno prizadeti ob povišanju stanarine. Tako prihaja nova tabela za ugotavljanje znosnih izdatkov za stanarino za posamezne tipe gospodinjstva, ki pa ni dosledna za vse občine. Celo več: stanovanjska problematika je po občinah tako različna, da se bodo samoupravne stanovanjske skupnosti lahko same odločale o ustreznosti tabele, jo spreminjale ali dopolnjevale glede na probleme in razmere. Če se bo izkazalo, da z delno nadomestitvijo stanarine niso dosegli zaželenih rezultatov, se bodo lahko odločili za druge, primernejše in bolj učinkovite ukrepe. Po novih kriterijih do delne nadomestitve ne bi bili upravičeni tisti stanovalci, ki bi prikazovali nizke dohodke zaradi neupravičenega brezdelja in tisti, ki uporabljajo stanovanja v poslovne namene. Najmanjši znesek, od katerega se delna nadomestitev izplačuje, ni več 10 dinarjev, ampak 50 dinarjev. Odstotek delne nadomestitve stanarine se od sedanjih 60 zviša na 80 odstotkov. Poleg višine letnega dohodka gospodinjstva glede na število članov gospodinjstva je nadomestitev stanarine odvisna tudi od površinskega normativa stanovanja in od okoliščin, ki izključujejo možnost prejemanja delne nadomestitve stanarine (počitniško stanovanje, avtomobil).Ugodneje bodo lahko reševali tiste primere, ko prosilcem površina stanovanja minimalno presega dopustni površinski normativ. Površina stanovanja bo lahko večja od petih kvadratnih metrov, če bo znesek nadomestila presegal 50 dinarjev na mesec. Ponekod se bodo najbrž tudi odločili, da bodo tistim, ki bi bili upravičeni do delne nadomestitve stanarine, vendar jim površina stanovanja znatno presega normative, predlagali zamenjavo stanovanja in imetniku stanovanjske pravice tako omogočili, da prejema družbeno pomoč. D. Sedej Poživili delo potrošniških svetov Radovljica — V skladu s stališči in smernicami zvezne in republiške konference SZDL o organiziranju občanov potrošnikov ter o nalogah potrošniških delegatskih skupščin in svetov v krajevnih skupnostih sta tudi krajevni konferenci SZDL na P' ' v Radovljic' H pob \ o ^i,iOŠniški sveti v ten dveh krajevnih skupnostih čimprej začno z delom. Na Bledu so posebno skrb posvetili splošni preskrbi krajanov in potrebam turizma, v Radovljici pa so se odločili za organizacijsko povezovanje potrošnikov v skupščino delegatov. V Radovljici bodo delegate izvolili na uličnih konferencah SZDL. Skupščino in svet potrošnikov bodo ustanovili do septembra, nato pa pripravili javno tribuno o problemih in kvaliteti preskrbe, obrtnih, gostinskih in drugih st -;tev. Do takrat pa občani lahko sv. stališča in želje pošljejo na svet krajevne skupnosti Radovljica. JR 27. junij — dan samoupravljavcev Na drugem kongresu samoupravljavcev Jugoslavije, maja 1971. leta v Sarajevu so delavci sprejeli sklep, da se 27. junij razglasi za dan samoupravljavcev Jugoslavije. 27. junija 1950. leta je namreč Ljudska skupščina FLRJ sprejela temeljni zakon o delavskem samoupravljanju. Tako je ta dan dobil trajen pomen kot izjemno pomemben datum v zgodov;ii gradnje našega samoupras .tega sistema, kot dan, ko se je v Jugoslaviji začelo uveljavljati načelo: »tovarne delavcem«. Zato na ta dan tudi podeljujejo priznanja delavcem in delovnim kolektivom, ki samoupravljanje uresničujejo uspešneje kot drugi. Letos so jih podelili na osrednji republiški proslavi dneva samoupravljavcev, ki je bila včeraj dopoldne v veliki dvorani skupščine SR Slovenije. Priznanja je prejelo pet delovnih organizacij oziroma delovnih kolektivov: osnovna šola Jožeta Mihevca Idrija, SOZD Združenega kmetijsko gozdarskega podjetja Kočevje, Gradbeno industrijsko podjetje Gradiš Ljubljana, Železarna Ravne in Rudarsko elektroenergetski kombinat Zasavje iz Trbovelj. Za uspešno organiziranje in uresničevanje samoupravljanja v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela je prejelo priznanje tudi deset delavcev iz raznih delov Slovenije. Hkrati naj bi bil ta dan tudi vsakoletna obveznost in priložnost, da ocenimo prehojeno pot, dosežke in pomanjkljivosti. Ob tem naj bi tudi sami dali priznanja svojim najboljšim sodelavcem, ki s svojim delom in sposobnostjo prispevajo k dograjevanju in razvijanju samoupravnih odnosov in s tem k večji gospodarski uspešnosti svojega kolektiva. Dogovorili naj bi se ob tem tudi o delu v prihodnje, saj nas dosedanji uspehi spodbujajo in opogumljajo, da bomo vnaprej bolj odločni v prizadevanjih za nove družbenoekonomske odnose, boljše medsebojne odnose in večjo humanizacijo dela. Od Titovega gesla »Tovarne delavcem«! zapisanega v zakonu leta 1950, s takoimeno-vanimi delavskimi amandmaji v letu 1971, z novo ustavo leta 1974 in z zakonom o združenem delu, ki je bil sprejet lani, smo si zgradili trdne temelje za samoupravni socialistični sistem. In Če smo ob dnevu samoupravljavcev, nekaj pred tem ali,če načrtujemo, da bomo v teh dneh pregledali, kaj smo že naredili za uresničitev zakona o združenem delu in smo si zastavili naloge, ki nas v zvezi s tem še čakajo, smo letošnji dan samoupravljavcev dostojno proslavili. L. Bogataj V petek zjutraj je odpotovala na Kozjansko kranjska mladinska delovna brigada dr. Franceta Prešerna. V njej je 43 mladink in mladincev — mladih delavcev, dijakov in študentov. Na Kozjanskem bodo delali do 15. julija. Sredi junija pa je odšla na delovno akcijo, cesto Bratstvo in enotnost, brigada Jože Gregorčič, v kateri je 51 brigadirk in brigadirjev, večina mladih delavcev. 9. julija bo 7 kranjskih brigadirjev odpotovalo na Sutjesko, kjer bodo v sklopu zvezne brigade pomagali urejati spominski park. Poleg tega pa kranjska občinska konferenca ZSMS v sodelovanju z jeseniško občinsko organizacijo mladine pripravlja pionirsko brigado, ki bo od srede julija do začetka avgusta pomagala pri obnavljanju Posočja. (Ib) — Foto: F. Perdan DOGOVORIMO SE SEJE ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE JESENICE Jesenice — V sredo, 29. junija, bo v konferenčni sobi skupščine občine seja družbenopolitičnega zbora skupščine občine, na kateri bodo razpravljali o predlogu odloka o proračunu občine Jesenice za leto 1977, o predlogu družbenega dogovora o proračunu občine Jesenice za 1977, o predlogu družbenega dogovora o urejanju in vzdrževanju spomenikov NOB, spomeniških obeležij in vojaških pokopališč v občini Jesenice, o predlogu samoupravnega sporazuma o temeljih plana razvoja PTT prometa za obdobje 1976 do 1980, o volitvah in imenovanjih ter o delegatskih vprašanjih. V četrtek, 30. junija, pa bo seja zbora krajevnih skupnosti, na kateri bodo razpravljali o vseh tistih vprašanjih kot družbenopolitični zbor, medtem ko bodo na seji zbora združenega dela, ki bo tudi v četrtek, 30. junija, govorili še o predlogu odločbe o uvedbi redne likvidacije obrtnega podjetja KROJ Jesenice. PRORAČUN OBČINE ZA LETO 1977 Zaradi predlogov in stališč, ki so se oblikovala v javni razpravi o proračunu občine, so skupni znesek proračuna od prvotnih 34 milijonov 829.000 dinarjev znižali na 33 milijonov 141.000 dinarjev. Dohodki se ne bodo spremenili, zmanjšala so se le dopolnilna sredstva in republiškega proračuna, in sicer od 2 milijonov 169.000 dinarjev na 481.000 dinarjev. S tem se je zmanjšala vsota proračunskih izdatkov. Proračun za letos je v primerjavi z lanskim večji za 10 odstotkov, v primerjavi z dovoljeno porabo v lanskem letu pa le za 8 odstotkov. Ker je izdatke za komunalno dejavnost sprejela samoupravna komunalna skupnost, se je splošna poraba letos v primerjavi z lansko povišala za 17 odstotkov, v primerjavi z dovoljeno porabo lani pa za 15 odstotkov. VZDRŽEVANJE SPOMENIKOV Da bi trajno in sistematično skrbeli za spomenike in spominska obeležja ter grobišča padlih v občini, je občinski odbor Zveze združenj borcev pripravil predlog družbenega dogovora o urejanju in vzdrževanju spomenikov NOV in spominskih obeležij. Predlog dogovora, o katerem bodo razpravljali delegati vseh zborov skupščine občine predvideva neposredno skrb podpisnikov za urejanje in vzdrževanje. Ob tem pa bodo sklenili tudi samoupravni sporazum o prevzemu posameznih dejavnosti in obveznostih glede varstva. D. S. SEJA TRŽIŠKE OBČINSKE SKUPŠČINE TRŽIČ — Predsednik občinske skupščine Tržič Milan Ogris je sklical za četrtek, 30. junija, ob 17. uri v veliki sejni dvorani občinske skupščine Tržič 8. skupno sejo zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora. Delegati zborov bodo na skupnem zasedanju razpravljali o predlogu letošnjega občinskega proračuna, o predlogu razdelitve sredstev samoprispevka in sredstev negospodarskih investicij po krajevnih skupnostih, o predlogu odloka o določitvi najnižjega odstotka sredstev za razširjeno reprodukcijo, družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, kreditiranje graditve in nakupa stanovanj, gradnjo dijaških in študentskih domov in financiranje graditve komunalnih naprav v stanovanjskih naseljih. Zbori tržiške skupščine bodo nadalje razpravljali in sklepali o odloku o obveznem prispevku za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu in o odloku o obveznem združevanju dela sredstev za kreditiranje stanovanjske gradnje v tržiški občini. Delegati bodo obravnavali poročilo o trošenju sredstev, ki se zbirajo iz kanalščine, program dela zborov občinske skupščine do konca leta, družbeni dogovor o družbenem izobraževanju v tržiški občini in predlog dopolnjenega odloka o gradnji in financiranju gradnje zaklonišč v občini Tržič. Na koncu seje bodo delegati izvolili sodnike porotnike občinskega sodišča v Kranju in imeli priložnost zastavljati delegatska vprašanja. TROŠENJE KANALŠČINE V tržiški občini so leta 1974 sprejeli odlok o upravljanju, uporabi in vzdrževanju kanalizacije. V mestu Tržiču in v krajih, kjer imajo urejeno kanalizacijo, so začeli pobirati kanalščino, ki se zbira na žiro računu Komunalnega podjetja Tržič. V treh letih (1974, 1975 in 1976) je tržiško gospodarstvo plačalo 553.891 dinarjev kanalščine, gospodinjstva pa 683.532 dinarjev, kar znese skupno 1,237.423 dinarjev. Komunalno podjetje je polovico kanalščine od gospodinjstev (341.766 din) namenilo za razširjeno reprodukcijo, pol pa za vzdrževanje kanalizacije in materialne stroške. Kanalščina, pobrana v gospodarstvu, je bila vložena v vzdrževanje in porabljena za materialne stroške. Skupno je ostalo za ta'namen 895.657 dinarjev. Za razširjeno reprodukcijo (v treh letih je zanjo ostalo 341.766 dinarjev) pa je letno ostalo 113.922 din, kar prav gotovo ni veliko. Komunalno podjetje Tržič je v teh letih začelo v Tržiču izgrajevati kanalizacijski kolektor, ki bo po izračunih iz leta 1974 veljal več kot 6 milijonov dinarjev. To pomeni, da bo Komunalno podjetje moralo v letih 1977—1980 vložiti vsako leto v izgrajevanje kolektorja in osrednje čistilne naprave okrog poldrugi milijon dinarjev. Zbrana kanalščina, oziroma del za razširjeno reprodukcijo, temu programu ne zadošča. Zato bi kazalo poiskati še druge načine financiranja. Zaradi že najetih posojil Komunalno podjetje ne more prevzeti novih. Posledica tega, če drugih virov financiranja ne bo, bo zastoj pri gradnji kolektorja in čistilne naprave! Vsekakor pa si Tržič tega ne sme dovoliti, saj je stopnja onesnaževanja tudi zaradi neurejene kanalizacije in pomanjkanja čistilnih naprav že marsikje na kritični meji. J. Košnjek L 15 let Zdravstvene šole Jesenice JESENICE - V soboto, 25. junija, je bila v prostorih Zdravstvene šole na Jesenicah krajša slovesnost. Ob zaključku letošnjega šolskega leta so podelili diplome učencem šole, obenem pa proslavili tudi 15-letnico obstoja Zdravstvene šole. Šola je v vseh teh letih uspešno opravljala svoje poslanstvo, čeprav je imela nenehne težave s prostori. Na šoli je diplomiralo 438 medicinskih sester in medicinskih tehnikov, ki so se zaposlili bodisi v jeseniški bolnici bodisi v drugih bolnicah ali pa nadaljevali šolanje. Vsekakor pa bo Zdravstvena šola Jesenice lahko še uspešneje delovala in izobraževala več mladega medicinskega kadra, ko bodo zgradili že načrtovano novo poslopje Zdravstvene šole blizu jeseniške bolnice. D. S. BOMBAŽ, BOMBAŽ, BOMBAŽ Bistrica pri Tržiču bo praznovala Bistrica pri Tržiču — Krajevna skupnost Bistrica je izbrala za svoj praznik 4. julij, dan borca. Za praznik se krajani že pripravljajo. Osrednja prireditev bo v soboto, 2. julija, ko se bodo na slavnostni seji zbrali predstavniki krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih in drugih organizacij in društev iz krajevne skupnosti ter delegati združenega dela z območja bistriške krajevne skupnosti. Uvod v praznovanje bo atletsko tekmovanje pred osnovno šolo heroja Bračiča v Bistrici pri Tržiču, ki bo v sredo (jutri), 29. junija. Atletsko tekmovanje pripravljata komisija za šport občinske konference ZSMS Tržič in telesnokul-turna skupnost tržiške občine. Na sporedu je še več tekmovanj, na katerih bodo sodelovali strelci in športniki iz bistriške krajevne skupnosti. Popestritev praznovanja bo tudi promenadni koncert tržiškega pihalnega orkestra. Bistričani in prebivalci drugih krajev iz tržiške občine bodo praznovanje bistriškega krajevnega praznika sklenili s tradicionalnim partizanskim in družabnim srečanjem 4. julija na Bistriški planini. — mv Nove oskrbnine v vrtcih Kranj — Skupščina otroškega varstva Kranj je na svoji zadnji seji potrdila povečanje oskrbnin v vrtcih in jaslih VVZ Kranj. Oskrbnine, ki se bodo povečale za 15 odstotkov in bodo veljale od 1. septembra dalje, bodo po novem: za predšolske otroke v vrtcih 690 din in v jaslih 1150 din. Ta oskrbnina pa je seveda še regresirana, tako da bodo starši z nižjimi dohodki plačevali manjšo oskrbnino. L. M. Živite zdravo, izbirajte bombažna oblačila! Bogata izbira desenov vTEKSTILINDUSOVEM Informativno prodajnem centru v hotelu CREINA v Kranju Ukrepi proti črnim gradnjam RADOVLJICA - Predsedstvo občinske konference socialistične zveze Radovljica in družbenopolitični zbor občinske skupščine sta na zadnji skupni seji razpravljala o dosedanjem stanju, ugotovitvah in ukrepih glede črnih gradenj v občini. Ugotovili so, da je posebna komisija uspešno in prizadevno opravila delo. Po nekaterih podatkih je v radovljiški občini prek 1000 vikendov, po uradni statistiki pa okrog 600. Kar lepo število vikendov je bilo zgrajenih brez dovoljenj in precej tudi na zavarovanih zemljiščih. Prav tako so ugotovili, da kljub prizadevanjem in posegi inšpekcijskih služb ter nekaterih drugih organov problema niso upeli rešiti. Razlog za to je v pomanjkljivih predpisih in v počasnosti postopka, ki je potreben za takšne pojave v občini in v republiki. Vseeno pa so v občini že marsikaj naredili, da bi v prihodnje onemogočili takšne pojave. Namen ukrepov, kot so priprava urbanističnih načrtov, s katerimi bi natančno določili območja namenjena za zidavo stanovanj in počitniških objektov, ni zapiranje v občinske meje, marveč narediti predvsem red na tem področju v občini. Komisija je predloge za rešitev stanja poslala vsem krajevnim skupnostim v občini in republiškemu sekretariatu za urbanizem. Odgovore oziroma mnenja so v glavnem poslale krajevne skupnosti Bohinjska Bela, Bohinjska Bistrica, Brezje in Gorje. Precej nejasna in tudi nesprejemljiva glede nekaterih vprašanj pa so bila stališča republiškega sekretariata za urbanizem. Zato je bilo na skupni seji izraženo nezadovoljstvo. Zavzeli so se za dosledno izvajanje stališč problemske konference zveze komunistov Radovljica. Tako naj bi prednost pri gradnji na dovoljenih območjih imeli družbeni počitniški objekti pred zasebnimi. To določbo bodo vključili tudi v besedilo odloka. Ne glede na različna stališča sekretariata za urbanizem o pravnih pregledih na reševanje prostorske in gradbene problematike pa so na seji sklenili, da ni nobenega opravičila za zavlačevanje ukrepov in jasnih stališč, s katerimi morajo biti seznanjeni vsi občani in delovni ljudje v radovljiški občini. Kamničani nagrajujejo najzaslužnejše Kamnik — V četrtek, 30. junija, se bo sešel na 29. redno zasedanje družbenopolitični zbor občinske skupščine Kamnik, ki mu predseduje Vinko Dobnikar. Delegati bodo med drugim razpravljali o predlogih samoupravnih sporazumov o temeljih planov družbenih dejavnosti do leta 1980, o predlogu dopolnila družbenega dogovora o temeljih razvojnega programa kamniške občine do leta 1980 in o delovanju delegatskega sistema v skupščini SRS. Precej razprave utegne biti tudi ob pripombah na predlog dopolnila urbanistične dokumentacije kamniške občine in stališčih Ljubljanskega urbanističnega zavoda do te dokumentacije, o predlogu prometne ureditve v Kamniku in določitvi obvozne ceste in o predlogu določitve površin, kjer bodo Kamničani zgradili trgovski in poslovni, družbeni in kulturni ter športni in rekreativni center. Družbenopolitični zbor bo razpravljal tudi o poročilu odbora za organiziranje družbene prehrane v Kamni- Začetek jubilejnega športnega prvenstva JLA Maribor — Danes so v Mariboru zbrane že prav vse ekipe, ki bodo v prihodnjih dneh sodelovale na XXX. jubilejnem športnem prvenstvu JLA. Štajerska metropola je v teh dneh pravzaprav »Jugoslavija v malem«. Zato tudi gostitelji skrbijo, da bi se tekmovalci čimbolje počutili, saj je tokrat vsearmadno prvenstvo prvič v Sloveniji. Na prvenstvu, bo nastopila cela vrsta znanih športnikov in tekmovalcev. Med atleti velja omeniti »ase« in rekorderje Pisiča, Božino-viča, Spasojeviča, Uborija, Strugerja in morda še koga, v plavanju ima največ možnosti za ekipno zmago ekipa Ljubljane, saj se bodo zanjo borili Koštanjšek, Balderman, Čargo in Linhart, na tekmovanju pa bodo seveda še odlični strelci, mnogobojci, judoisti, rokometaši, odbojkarji... Tudi člani ekip s področja ljub- ljanskega armadnega območja obljubljajo, da se bodo na športnem prvenstvu JLA dobro odrezali. Zato so vadili celo v času, ki je. bil predviden za počitek. Prvenstvo je pravzaprav prava mala olimpiada. Na njem bo namreč sodelovalo prek 1500 športnikov iz vse Jugoslavije. Zato je bilo s pripravami veliko dela. Toda zdaj so tekmovališča z veliko prizadevnostjo vseh odlično pripravljena, prav tako pa so končana tudi vsa organizacijska dela. Danes bodo tekmovalci najprej obiskali Pohorje in prizorišče borbe Pohorskega bataljona na Osanka-rici, nato bo slovesna otvoritev tekmovanja, že jutri pa se bodo začela tekmovanja, ki bodo trajala vse do 4. julija. Prvenstvo, ki bo te dni v Mariboru, bo spremljalo tudi mnogo kulturnih in drugih manifestacij. — jg ku. Načrt razvoja kamniške občine predvideva zgraditev tega objekta do leta 1980. Za uresničitev programa skrbi gradbeni odbor, ki je že začel iskati najprimernejšo lokacijo in preverjati, kolikšne zmogljivosti naj bi imel obrat družbene prehrane. Delegatom bo predložena tudi shema financiranja gradnje centra za usmerjeno izobraževanje v Kamniku. Vrednost gradnje prve etape centra, ki bo obsegala 26 učilnic, štiri zaklonišča za 800 ljudi, garderobe, kotlarno, skladišče, večnamenski prostor, knjižnico, kabinete itd., bo dosegla 49,250.852 dinarjev. Center usmerjenega izobraževanja bo gradilo domače podjetje Graditelj. Družbenopolitični zbor bo na četrtkovem zasedanju sklepal tudi o podelitvi letošnjih kamniških priznanj. Komisija za odlikovanja predlaga v potrditev 21 predlogov za podelitev plaket in javnih priznanj kamniške občine. Za prvega dobitnika zlate plakete kamniške občine je predlagan predsednik SFRJ in ZKJ Josip Broz-Tato, častni kamniški občan in nekdanji delavec v Titanu. Drugo zlato plaketo pa naj bi dobila osnovna organizacija sindikata Kemične industrije Kamnik, ki je najstarejše kamniško podjetje, staro 125 let. Srebrne plakete občine Kamnik nameravajo podeliti Zavodu za usposabljanje invalidne mladine za 30-letno delovanje, Arboretumu iz Volčjega potoka za 25. obletnico obstoja, pobrateni občini Slovonska Požega, Vinku Gobcu in Francu Vidervolu za dosežke pri razvoju občine, Bogici Mihelič za družbenopolitično delo, Poldki Svetic za delo v družbenopolitičnih organizacijah, Dušanu Sili za trud pri razvoju Titana in Milanu Kirnu, zdravniku v Zdravstvenem domu Domžale-Kamnik. Komisija za odlikovanja predlaga podelitev šestih bronastih plaket Francu Dolencu, Mihu Ogorevcu, Antonu Korbarju, Francu Kladniku, Lovru Cevcu in Mariji Zavbi. Javna priznanja kamniške občine pa naj bi dobili Urška Janežič, Jože Krivec, Franc Sikošek in Franc Štebe. J. Košnjek Samo stroj za kmeta še ni dovolj Friderik Lazar, vodja Agromehanike pri Kmetij-skoživilskem kombinatu Kranj: »Kmetova pot do stroja mora biti čim krajša, obenem pa mu moramo zagotoviti dovolj rezervnih delov in priključkov in hitro opravljen servis.« Kranj - Kmetijskoživllski kombinat Kranj oziroma njegova delovna enota Agromehanika, ki bo kmalu postala temeljna organizacija združenega dela, ima zavidljive zasluge pri razpirjanju kmetijske mehanizacije na Gorenjskem. Količinska prodaja strojev je letno naraščala tudi po 100 odstotkov. Vzroke za to kaže iskati pri ponudbi takšnih strojev in priključkov, ki so na Gorenjskem iskani, pri strokovnem in poljudnem pristopu do kupcev, ter pri prizadevanjih, da bi bila kmetova pot do stroja čim krajša. Izpopolnjevanje prodaje je spremljala tudi skrb za rezervne dele in servise, kar je pogosta in očitajoča hiba naše ponudbe in trga s kmetijskimi stroji in napravami. Agromehaniko že leta tepe prostorska stiska, saj je sedanja prodajalna neprimerna. Zgraditev modernejšega trgovskega centra za kmetijsko mehanizacijo je ena prvih nalog Agromehanike, obenem pa kaže bodočo temeljno organizacijo združenega dela tudi kadrovsko in strokovno okrepiti. To ne bo lahka " naloga, saj za takšno delo ni dovolj le strokovnost, temveč tudi nag- njenje h kmečkemu poklicu in zanimanje za kmetijsko mehanizacijo. Kmetijski mehanizaciji se še obeta razvoj, čeprav je njena raven na Gorenjskem že zavidljiva. Zato pri Agromehaniki ocenjujejo, da popraševanje po osnovnih kmetijskih strojih (traktor) ne bo več tako skokovito naraščalo, medtem ko se za druge naprave in priključne stroje utegne popraševanje še povečati. TRAKTORSKA ŠKROPILNICA PRIHODNOSTI »Dejavnost Agromehanike delimo na tri dele,« pojasnjuje njen vodja Friderik Lazar. »V prvega sodijo prodaja kmetijske mehanizacije, v drugega zastopstvo proizvodov Toma Vinkovića v Sloveniji in v tretjega proizvodnja kmetijskih strojev, predvsem škropilnic, ki se je začela pred 10 ali 11 leti. Najbolj smo uspeli z nošenimi traktorskimi škropilnicami s prostornino 200 in 300 litrov. Slednja je med najbolj iskanimi kmetijskimi priključki pri nas. Škropilnica je bila vzrok za sodelovanje s tovarno kmetij- r Izgube pokrite TOZD, ki so lani trosila več kot ustvarile, čeprav glavne naloge za ureditev razmer še čakajo — Skupni imenovalci zahtev: večja skrb za boljšo izkoriščenost vseh notranjih možnosti, dosledna izpeljava dohodkovnih odnosov in novosti v poslovni usmeritvi Čez tri dni bo potekel rok, ki je bil odmerjen za pokritje izgub iz leta 1976. Hkrati gredo h koncu tudi zadnji dogovori o pridobivanju potrebnega denarja in tako lahko z gotovostjo ocenimo, da na Gorenjskem ne bo TOZD, ki svojih finančnih razmer ne bi pravočasno uredila. Sicer pa je za lani nedonosni del TOZD v gospodarstvu petih gorenjskih občin značilno, da je večino izgub uspel pokriti že ob zaključnih računih in to iz lastnih možnih virov in dohodka drugih TOZD. Naj spomnim, da je pri celotnem dohodku nad 36 milijard novih dinarjev skupna vsota izgub lani na Gorenjskem dosegla 132 milijonov, porazdeljena pa je bila na 34 temeljnih in drugih organizacij združenega dela. Ob zaključnih računih je ostalo brez kritja 25 milijonov ali slaba petina celotne vsote izgub, od tega 7 milijonov v Oljarici in Klavnici KŽK Kranj ter 15 milijonov v Alpetouru Škofja Loka, ki je imel največ težav v tovornem prometu, pri žičnicah, nekaterih mehaničnih delavnicah in v posameznih hotelih. Sestavljena organizacija združenega dela Alpetour in omenjeni dve TOZD K2K Kranj so bile skupaj s TOZD Hoteli Kompas Kranjska gora uvrščene v seznam 31 slovenskih organizacij z večjimi slabostmi in težavami v poslovanju, ki ga je sestavila Gospodarska zbornica Slovenije skupaj s službo družbenega knjigovodstva in nato tudi organizirala potrebno pomoč. Za vse tri organizacije je zbornica imenovala nosilce .sanacije iz vrst zunanjih strokovnjakov in organizirala širše razprave s predstavniki prizadetih TOZD in OZD, funkcionarjev in delavcev zbornice, predstavnikov družbeno političnih skupnosti in številnih strokovnjakov. Skupna stališča teh razprav so služila skladom skupnih rezerv republike in občin ter poslovnim bankam pri odločanju o sanacijskih posojilih. Sanacijski programi so bili na splošno dobro ocenjeni. V^i po vrsti opozarjajo na nikoli dosti izkoriščene notranje možnosti, na dograjevanje dohodkovnih odnosov in na prožnejšo poslovno politiko, imajo pa seveda tudi nekaj lastnih značilnosti. Za sanacijo Alpetourovega tovornega prometa je med drugim nujno, da se naČrtneje vključi v delitev dela v slovenskem cestnem in železniškem prometu in da se izdatneje preusmeri na težje tovornjake in daljše proge, kjer ni tolikšnje konkurence režijskih in zasebnih vozil. Pri načrtu za veliko naložbo v okviru sanacije TOZD Remont Kranj so strokovnjaki opozorili na nujnost postopnega izgrajevanja in s tem v zvezi na delitev dela z enakim TOZD v Škofji Loki. Za celotno naložbo ni dovolj denarja, če bi jo kljub temu speljali pa bi zaradi ostrega omejevanja uvoza opreme ostala neizkoriščena. Del sanacijskega programa žičnic računa z ugodnejšimi možnostmi odplačevanja posojil in s sistemskim urejanjem njihovega položaja, strokovnjaki pa priporočajo tudi njihovo povezovanje s širšim zaledjem ter njegovim turizmom in gostinstvom. Krvavec že ima svojo interesno skupnost, podobna se priporoča za Vogel, težave Starega vrha pa naj bi reševali povezano z razvojem turistično rekreacijskega centra Soriška planina. Hotel na Pokljuki bo največ pridobil s predvideno novo cesto, svoj položaj pa skuša izboljšati tudi s tesnejšim navezovanjem na ostale članice Alpetoura in na blejsko turistično gospodarstvo. Kompasovi hoteli v Kranjski gori imajo delno težave zaradi tega, ker se šele uvajajo, ugotovljeno pa je tudi, da Kompas /. močno razvitostjo propagandne dejavnosti doma in v tujini za njihovo uveljavljanje ni veliko naredil. Ob večji pozornosti pridobivanju gostov bo treba misliti tudi na to, da bodo taki, ki bodo izkoriščali in seveda plačevali vse, kar hoteli nudijo. Oljarici KZK Kranj se v'kratkem obeta bistveno cenejša surovina, del njenega sanacijskega programa pa je tudi načrt za izgradnjo tovarne margarine, ki jo bo gradila skupaj s Kolinsko. Sanacija Klavnice v Kranju naj bi temeljila na tesnejši povezanosti in ureditvi notranjih odnosov gorenjskih mesno predelovalnih obratov, kj bi vsi lahko veliko pridobili z delitvijo dela in specializacijo, s skupnim nastopom na tržišču, s skupnimi novimi naložbami in podobnim. Razgovori o njihovi poslovni skupnosti so se že začeli. Metka Sosič skih strojev Tomo Vinkovič. Agromehanika se je zavezala, da bo trajno razvijala traktorske škropilnice, Tomo Vinkovič pa se je s pogodbo obvezal, da bo škropilnice in druge kmetijske priključke prodajal v Jugoslaviji in v tujini. Škropilnica, izdelana pri nas, je osvojila Vojvodino in zadnje čase tudi Makedonijo. Pogosto jo je najti tudi v Sloveniji. Zal so naše proizvodne zmogljivosti preskromne.« »Upravičeno se pohvalimo,« poudarja Friderik Lazar, »da se je uvoz takšnih škropilnic po naši zaslugi in zaslugi Toma Vinkovića zmanjšal ali celo ustavil. Škropilnica je za tretjino cenejša od drugih, a kljub temu pri njeni proizvodnji še ustvarjamo akumulacijo. Naša prihodnja usmeritev je zato jasna. Prodajali bomo kmetijsko mehanizacijo, jo še bolj približali kmetu, obenem pa širili proizvodnjo kmetijskih strojev in priključkov, predvsem škropilnic. Imamo pogoje za to, imamo podporo v Tomo Vinkovič, v kombinatu in pri naših kmetih. Sloves smo si pridobili tudi s proizvodnjo linij za krompir in kultivatorjem (zdro-bilcem). Vendar je naš razvoj odvisen tudi od posojil, ki bodo pomagala proizvodnji in kupcu. Pričakujemo jih od Kmetijsko-živilskega kombinata in od ban- NOV SERVIS NA ZLATEM POLJU Zavedajoč se dejstva, da za kmeta ni dovolj le kmetijski stroj, temveč tudi servis in zagotovljeni rezervni deli, je Agromehanika" usposobila pred dvema mesecema na Zlatem polju servis za kmetijske stroje. Servis bo do konca leta kadrovsko in organizacijsko izpopolnjen. »Za tipe kmetijske mehanizacije, ki jih prodajamo, želimo imeti tudi dovolj rezervnih delov,« poudarja Friderik Lazar. »Predvsem imamo dovolj rezervnih delov za izdelke Tomo Vinkovič, katerega zastopnik za Slovenijo smo, in za traktorje Ursus. Razen tega si prizadevamo zagotoviti rezervne dele za BCS stroje, za izdelke tovarne IMT, Deutz, Sip in Olt. Za stroje in priključke, ki jih imamo za prednostne in za katere smo zastopniki, preskrbimo rezervne dele v 24 urah. Če ne gre drugače, vzamemo manjkajoči del z novega stroja ali priključka.« »Pa tudi napake na strojih in priključkih se trudimo odpraviti v 24 urah. To je naš cilj, ki ga moramo doseči in spoštovati,« končuje Friderik Lazar. J. Košnjek AMD Kranj ponovno obvešča vse uporabnike koles z motorjem, da prireja tečaje iz cestno prometnih predpisov. Po 1. juliju 1977 ne bo mogel nihče voziti kolesa z motorjem brez predpisanega potrdila o položenem izpitu iz cestno prometnih predpisov. Vpisovanje v tečaj je vsak dan od 8. do 18. ure v pisarni Avto moto društva Kranj, Koroška c. 53/D. Gostinsko in trgovsko podjetje Central, n. sol. o. Kranj objavlja rušitev in odkup gradbenega materiala depandanse Planika na Zg. Jezerskem. Ogled delno pogorele depandanse je možen vsak dan v spremstvu poslovodje hotela Kazina na Zg. Jezerskern. Najkasneje v desetih dneh po objavi naj interesenti pošljejo ponudbe v zaprti ovojnici, in sicer v splošni sektor na naslov: Central, Maistrov trg 11, Kranj. Likvidacija obrtnega podjetja Kroj Jesenice — Obrtno podjetje Kroj si je vsa zadnja leta prizadevalo, da bi se združilo s sorodnim podjetjem, vendar so bili zaradi majhnega števila zaposlenih, obrtniškega načina dela, zaradi nizke vrednosti osnovnih in delovnih sredstev vsi poskusi brezuspešni. Delovna organizacija se Trgovsko podjetje koper. vojkovo nabr 10 objavlja prosto delovno mesto prodajalca na bencinskem servisu v Kranju Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za zasedbo delovnega mesta izpolnjevati še naslednje: šolske izobrazba: KV mehanik, trgovec ali avto-električar delovne izkušnje: 2 leti prakse poseben pogoj: 3-mesečno poskusno delo Kandidati posredujejo pismene vloge z ustreznimi dokazili Splošnemu sektorju podjetja Istra benz Koper, Vojkovo nabrežje 10, v osmih dneh od dneva objave. Informacije tel. 22-681, int. 05. je nameravala tudi poslovno vezati z Gorenjskimi oblačili, vendar so delavci skupaj s predstavniki občinskega in medobčinskega sindikalnega sveta nazadnje ugotovili, da je nadaljnji razvoj obrtne delavnice Kroj problematičen in da je delavcem treba zagotoviti socialno varnost. Delavci Kroja in Gorenjskih oblačil so se zato skupno odločili, da se delavci Kroja zaposlijo v novih delavnicah Gorenjskih oblačil na Javorniku, z vsemi pravicami iz minulega dela, razen pravice do udeležbe pri delitvi ostanka dohodka iz leta 1976. Po sklepu posebne komisije, ki je pregledala tudi sanacijski program obrtnega podjetja pa se bo uvedel postopek za redno likvidacijo obrtnega podjetja Kroj. D. S. iz glasil delovnih organizacij 2 ELEZPR OBISK REPUBLIŠKE DELEGACIJE JESENICE - V ponedeljek, 20. junija, so jeseniško železarno obiskali predsednik zbora združenega dela republiške skupščine Štefan Nemec ter člani delegacije republiške skupščine v zvezni skupščini. Razpravljali so o uresničevanju družbenega plana SFRJ in družbenega plana SR Slovenije za naslednje štiriletno obdobje. Pogovarjali so se tudi o problemih delegatskega sistema ter o informiranju. REFERENDUM JESENICE — Na referendumu so delavci temeljnih organizacij in delovnih skupnosti jeseniške železarne z 79 odstotki pozitivnih odločitev sprejeli samoupravni sporazum o združitvi temeljnih organizacij v delovno organizacijo železarno Jesenice. Tako bodo zdaj pripravili še volitve za sat ' moupravne organe Železarne, za delegacije železarne za delavski svet sestavljeni) organizacije združenega dela slovenskih železarn, nekatere temeljne organizacije pa bodo volile tudi nadomestne člane svojih delavskih svetov. j -fflkij fl Skupnost za zaposlovanje Kranj Metalurški poklici Ker je vključevanje osnovnošolcev v nadaljnje šolanje še vedno aktualno, predstavljamo danes eno izmed deficiturnih strok, kjer so še vedno možnosti za vključitev. Za ostalu področja pa osnovnošolci dobe informacije o prostih učnih mestih in prostih zmogljivostih šoi na enotah skupnosti za zaposlovanje. Metalurški poklic — že ime pove, da gre za poklic v industriji z a pridobivanje in predelavo kovin. Ta vrsta industrije pa ni več tisto področje dela, kjer delavci trdo delajo, kjer se fizično tako izčrpajo, da bi bil med delom potreben počitek, ali da bi se celo dva delavca meniavala na istem delovnem mestu. Takih delovnih mest v metalurški industriji ni več. Valja-vec, žičar, talilec, kalupar, strojni kovač ipd. mora danes poleg ročnih spretnosti, ki jih je vse manj, obvladati še vrsto strokovnega znanja. Vsi ti delavci so upravljale! strojev in napraV, s katerimi preoblikujemo osnovno surovino v končni proizvod. Pri vseh teh poklicih je treba obvladati veliko strokovnega znanja, ki ga učenec pridobi na delovnem mestu in pri teoretičnem pouku. V te poklice se lahko vpiše tudi učenec, ki je uspešno končal šesti razred osnovne šole-in je star vsaj 15 let. Šolanje traja 2 leti. Po končani učni dobi dobi učenec naziv metalurškega delavca določene smeri. Ni pa mu seveda zaprta pot nadaljnjega šolanja. Delavec lahko dokonča osnovno šolo in se potem vpiše v večerni oddelek tehnične šole metalurške smeri. Po tej šoli mu je odprta pot tudi na višje šole. Delo na delovnih mestih za delavce metalurških poklicev je v jeseniški železarni zelo odgovorno. Od delavca zahteva veliko znanja in je zato tudi visoko vrednoteno. Sistem šolanja je prilagojen zahtevam pouka . na delovnih mestih, kar ustreza učencem. Nagrajevanje v obliki štipendije je odvisno od prizadevnosti posameznega učenca. Ti poklici so priporočljivi za fante, ki pa ne smejo imeti težjih telesnih okvar. Po uspešno opravljenem izpitu dobijo naziv kvalificiranega delavca določenega poklica, ki se ga je posamezni učenec izučil. Zaposlitev na ustreznem kvalificiranem delovnem mestu je zagotovljena vsakomur, ki uspešno dokonča šolanje, vsakomur pa je tudi odprta pot za nadaljnje šolanje v metalurški tehniški smeri. Učenci, ki so uspešno končali 8. razred osnovne šole in imajo večje sposobnosti za teoretično obdelavo, se lahko vpišejo v štiriletno metalurško tehniško šolo. V tej šoli je veliko bolj poglobljen strokovno teoretični pouk. Po uspešno končanem šolanju dobe naziv metalurški tehnik, ki se lahko zaposli na različnih delovnih mestih; je pa tudi možnost nadaljnjega šolanja na višji stopnji. i , £IC V Zavodu Matevža Langusa Kamna gorica so v sodelovanju s posebno osnovno šolo Kamna gorica, Radovljica, Bled in Bohinjska Bistrica pripravili razstavo izdelkov učencev posebne šole. Razstavo so pripravili v počastitev 25-letnice ustanovitve in dela zavoda. (Ib) — Foto: F. Perdan Prazni stoli ne ploskajo Dolg gledališki kulturi gotovo ni poravnan, če so vstopnice plačane, a potem niso izkoriščene Nad 20 večjih in manjših delovnih organizacij kranjske občine že vrsto let z velikim razumevanjem podpira gledališko dejavnost v Kranju. Prek svojih sindikalnih organizacij odkupijo 70 odstotkov vseh vstopnic za celoten program predstav in s tem pravočasno zagotavljajo Prešernovemu gledališču izdaten delež rednih virov dohodka, kar so pogoj za načrtno delo. Ta pomoč je še posebno dragocena ob organiza ciji vsakoletnega Tedna slovenske drame. Do tuje torej vse prav in v najlepšem redu. Vsesplošna hvala pa se ustavi ob tem, da ob popolnoma razprodanih predstavah zelo pogosto veliko stolov ostane praznih. Včasih se dogodi, da gledalci napolnijo komaj pol dvorane. V delovnih organizacijah razdeljujejo karte predvsem na dva načina. Ponekod jih v začetku sezone dajo posameznim delavcem, ki jih zadržijo do njenega konca, torej za vse predstave. Izkušnje kažejo, daje med njimi največ takih, ki se jim na predstavo večkrat ne da priti ali pa nanjo preprosto pozabijo. Vsekakor bi kazalo bolj slediti prizadevnim kulturnim animatorjem, ki za vsako predstavo posebej poiščejo delavce, ki bi si jo želeli ogledati. Pri njih ni osipa. Seveda - tako delo je napor ne j Še, toda vsakdo, kije doumel pomen širjenja kulture med delavci, ve, da mu je v prid tisoč prepričljivih razlogov. Gre pa tudi za to, da je za igralce zelo nespodbudno, če zija pod odrom praznina in ne čutijo odziva na svoje igranje. Zagotovo so slabši kot ob polni dvorani. Nesmisel teh praznih stolov pa je še toliko večji, če vemo, da ostane doma veliko ljubiteljev gledališča, ki bi šli radi na predstavo, a jih odvrača pojasnilo, da je razprodana. Nekateri so se znašli tako, da kljub temu pridejo v gledališče in do zadnjega čakajo pred vrati, ter jih ob začetku predstave, ko nad abonenti obupajo, spustijo noter. Malo nerodno je takole čakanje, v to se marsikdo ne spušča, ker je izid čakanja negotov. Za kaj se torej zavzemam? Najprej seveda za to, da se vpeljana oblika sodelovanja med Prešernovim gledališčem in delovnimi organizacijami nadaljuje. In nato za to, da slednje z večjo zavzetostjo vzbu ■ jajo zanimanje za predstave med člani svojih kolektivov. Vzporedno pa naj bi poiskali tudi ustrezno rešitev za primer, ko bi v delovnih organizacijah vstopnice kljub vsemu ostale v predalu. Bilo bi prav preprosto vsaj kakšno urico pred predstavo v gledališče sporočiti, katere so ne-oddane. V gledališču se bojijo, da bi morali v takih primerih vrniti tudi nekaj denarja, to pa bi jih zelo prizadelo. Velja pa se zmeniti, ali ne? Do naslednje sezone je še skoraj tri mesece časa. Metka Sosič Koncert zbora v Podnartu Podnart — V nekaterih krajih okoli Podnarta so nekdaj več desetletij nastopali domači kmečki godci. V Podnartu pa so bolj prepevali;tako pred vojno kot po njej. To tradicijo so pred dobrim desetletjem oživeli mladi in jo potem kljub nespodbudnim menjavam pevovodij gojili naprej. Tako je zbor najprej delal v mešanem mladinskem sestavu, pozneje pa v moškem. Ves čas pa je bil med najbolj delavnimi, sposobnimi in priljubljenimi zbori v občini. Tudi zdaj so v njem sami mladi pevci. Na zadnjem koncertu v prvi polovici junija; ki je bil inamenjen letošnjim jubilejem, pa obisk ni bil tak, kakor smo ga v dobri akustični dvorani DPD Svoboda Podnart vajeni. Še posebej smo pogrešali mlade. Koncertni spored, poživljen z veznim tekstom in recitacijami vsebinsko primernih pesmi, je zajemal 15 pesmi slovenskih skladateljev. Dirigent Janez Foršek se je odločil za izbor standardnih del slovenske vokalne literature. Nekatere skladbe (Vrabec, Srebotnjak) so za zbor predstavljale nov, ne posebno velik, a zavesten korak naprej v stremljenju po napredku v programih in v izvedbi. Taka postopna pot je prava, a je dolgotrajna in nujna; čeprav vsi vemo, da imajo poslušalci najraje že znane in priljubljene pesmi. Zbor se je v zadnji sezoni še nekoliko povečal in ima polnejši zvok. Posebno basi, ki jih je tudi več, zelo lepo zvenijo. Sploh zbor glasovno dozoreva, pri čemer mu primeren dinamični razpon (brez forsiranja) samo koristi. Posamezni deli nekaterih izvajanih pesmi so pokazali, da se dirigent ne zadovoljuje več le s korektnim prepevanjem, marveč želi dati vsebini tudi pravi pevski izraz. Pri tem velja vztrajati, saj je prav to tisto, kar daje zborovskemu petju pravi smisel. Nič ni nenavadnega, če se zboru na koncertu ni vse posrečilo, saj kaj takega tudi nihče ne more pričakovati. Intonančni ali kakšni drugi spodrsljaji se dogajajo vsakomur; programski okusi so različni, odnos do interpretacij tudi, nekdo drugi bi iste pesmi razvrstil drugače itd. Kot celota pa je bil koncert vreden obiska. Bil je prijetno doživetje ob spoznanju, da so mladi zbori porok ža nadaljevanje slovenske pevske tradicije tudi v času, ko se kar preradi zadovoljujemo s konzervirano GE Grafike Janeza Mateliča Mladi slovenski grafik Janez Ma-telič je do danes sprejel predvsem sitotisk kot najprimernejšo izrazno tehniko, pri čemer se je že natančno seznanil z njenimi možnostmi za podtiske, pretiske in plastične učinke. Ko se skušamo vživeti v njegov svet, ki je pričel nastajati že v njegovem študijskem, to je v beneškem okolju, občutimo predvsem eno: smisel za srečevanje organskih struktur med seboj ali v komaj bežnem nasprotju s trdimi, stereomet-ričnimi oblikami, ki kljub vsemu lebdijo v prvem planu, ne da bi nasilno prekrivale nemirno, vizualno gibljivo teksturo v ozadju. Odkod navzočnost takih idej v okolju, ki daje v načelu možnost za razmišljanje predvsem o drugih osnovnih elementih, o vodi, zraku, če se spomnimo na podobe preteklega časa, ki so tu nastajale? Matelič pripada prav gotovo današnjemu trenutku. Nehote se moramo ob njegovih listih spomniti na intervencijo izpred nekaj let mladih slušateljev mednarodne unaverze v Benetkah, ko so delno z načrtovanjem, delno pa v resnici prinašali v Benetke, na njihove osamljene trge sveže zelenje, rože: da bi opozorili na tisto, česar tam, skupaj s prvotnimi prebivalci, pogrešajo in si vendar želijo. Matelič izgrajuje videnje svoje krajine dalje: predvsem proč od tradicionalnega slovenskega impresionističnega modela, blizu pa fotografskemu rezu in fotografski anonimni improvizaciji, v znaku popolne anonimnosti, nedoločljivosti, identičnosti prav zaradi take zunanje, optične podobnosti med enim in drugim izsekom. Prenos iz fotografije, da celo iz njenega negativa, pri čemer zadrži njegovo kompletno »industrijsko«, neobdelano podobo, v sitotisk, pogojuje avtor s poudarjeno, izbrano barvno skalo, s senčnim rastrom in s tako imenovanimi likovnimi intervencijami na fotografiji oziroma na sitotiskarskem rastrskem filmu neposredno: z izrazito ostro grafično linijo avtor intervenira, predoči, ponazori predvsem misel o nekem možnem dogajanju v odsli-kanem svetu. Konceptualizacija grafičnega lista na tak način odpira avtorju nove možnosti: na področju že tradicionalnega razmišljanja o krajini v umetnosti nasploh, v. grafiki pa še posebej, se pravi tudi tu izven tradicionalnega slovenskega modela urejenih grafičnih struktur in tekstur v ubrani rjavi tonski lestvici. Vedno močnejša struja tako imenovane konceptualistične figuralike, v kateri ima pomembno in aktivno vlogo tuda prevzem likovnih oznak iz grafičnega oblikovanja, s področja grafičnih vizualnih komunikacij, ima v Janezu MateliČu vsekakor zanimivega predstavnika in novega, svežega Aleksander Bassin Popravek Kranj — V članku »Nagrajeni gledališčniki«, ki je izšel v petek, 24. junija, v Glasu se je zaradi pomanjkljivih informacij pojavilo nekaj napak. Poleg naštetih je namreč Linhartovo plaketo prejel tudi Metod Maver, zlate Linhartove značke pa še Miha Krišelj in Lojze Eržen. Za neljubo napako se opravičujemo. OTVORITEV RAZSTAVE S KONCERTOM V Kranju bodo v četrtek, 30. junija, ob 18.30 v galeriji Mestne hiše odprli razstavo del na temo NOB akademskega slikarja Iveta Šubica. Ob 19. uri bo v Renesančni dvorani koncert slovenskih glasbenih umetnikov. Koncertni spored bodo izvajali: Marinka Keber - mezzo-sopran, Rok Klopčič — violina in Nada Oman - klavir. P. L. PRIZNANJE ZA LJUBLJANSKO TELEVIZIJO Ljubljana — Na nedavno končanem 14. mednarodnem televizijskem festivalu »Zlata Praga« v Pragi v CSSR, kjer je vsako leto eden najbolj znanih »pregledov« evropske televizijske proizvodnje »igranih programov«, je ljubljanska televizija prejela visoko priznanje. Priznanje — veliko nagrado »Zlata Praga« — je prejela za dramo »Vrnitev«. Scenarij zanjo je napisal koroški pisatelj Janko Messner, delo pa je režiral Anton Tomašič. Na naših televizijskih zaslonih smo si jo lahko ogledali v prvih dneh novembra lam. -jg KRANJ — Ob zaključku šolskega leta so na osnovni šoli Stane Žagar pri pravili razstavo izdelkov učencev šole. Na proslavo ob otvoritvi so povabili tudi starše. Razstavo in proslavo so pripravili v počastitev letošnjih Titovih in partijskih jub- fev,(lb) — Foto: F. Perdan IZVRŠNI ODBORI SKUPNIH KOMISIJ PODPISNIC SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O ŠTIPENDIRANJU UČENCEV IN ŠTUDENTOV V OBČINAH JESENICE, KRANJ, RADOVLJICA, ŠKOFJA LOKA IN TRŽIČ RAZPISUJEJO ŠTIPENDIJE za šolanje na srednjih šolah in študij na višjih in visokih šolah za šolsko leto 1977/78 iz združenih sredstev za štipendije v občinah Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič. Do štipendije iz združenih sredstev so upravičeni: — učenci in študenti pri katerih lanskoletni dohodek na člana družine ne presega 2.162 din — učenci in študenti s stalnim bivališčem v navedenih občinah. Štipendije bodo podeljene po kriterijih družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov. Štipendiranje se ureja s pogodbo. Izpolnjeni vlogi za štipendijo obr. DZS 1,65 (dobi se v knjigarni) je treba priložiti: - — overjen prepis ali fotokopijo dokazil o učnem uspehu iz preteklega šolskega leta (zadnje šol. spričevalo, potrdilo o opravljenih izpitih); — potrdilo o šolanju za šolsko leto 1977/78; — potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov (izdaja ga davčna uprava pri Skupščini občine); iz potrdila mora biti točno razvidno število preskrbljenih in nepreskrbljenih družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu); — potrdilo o dohodkih staršev iz preteklega koledarskega leta (obrazec je odtiskan že v Vlogi za štipendijo) Zajeti morajo biti vsi dohodki (dohodki iz rednega delovnega razmerja, dohodki iz kmetijstva in obrti, dohodki iz dela v podaljšanem delovnem času, dohodki iz sezonske zaposlitve in drugih dejavnosti), razen regresa, od 1. januarja do 31. decembra. Če so starši upokojeni priložite julijski ali decemberski odrezek od pokojnine; — potrdilo o mesečni višini otroškega dodatka prosilca (Obrazec je odtiskan na vlogi) — kandidati, ki prejemajo kadrovsko štipendijo, morajo predložiti kopijo pogodbe o kadrovski štipendiji, ostali pa na obrazcu podpišejo izjavo, da ne prejemajo štipendije drugje oziroma, da nimajo nikakršnih štipendijskih obveznosti; — prosilci, ki se šolajo na poklicnih šolah morajo na potrdilu o šolanju navesti čas teoretičnega pouka; — poročeni študenti, ki imajo svoje gospodinjstvo, morajo to dokazati s potrdilom KS, skrbstvenega organa ali matičnega urada; — učenci in študenti, ki stanujejo med šolanjem izven kraja stalnega bivališča, morajo to dokazati s potrdilom o začasnem bivališču. Razpis velja tudi za učence in študente, ki prejemajo štipendijo pri OZD ali SIS, pa njihova štipendija skupaj z lanskoletnim dohodkom na člana družine ne presega že navedenih minimalnih življenjskih stroškov (razlike med kadrovsko štipendijo in pripadajočo solidarnostno). Na razpis se lahko prijavijo tudi učenci in študenti iz drugih republik, ki že prejemajo štipendijo organizacij združenega dela na Gorenjskem. Učenci, ki so končali Šolanje na srednjih šolah, pa so že prejemali štipendijo iz združenih sredstev in bodo nadaljevali šolanje na višjih in visokih šolah ter želijo prejemati štipendijo tudi v naprej, morajo ponovno vložiti zahtevek za štipendijo (obr. 1,65) z vsemi navedenimi prilogami. Za štipendijo lahko prosijo šele tedaj, če jim štipenditor ni ponudil ustrezne zaposlitve. Štipendisti ostalih letnikov srednjih, višjih in visokih šol pa predložijo tiste dokumente, ki jih bo strokovna služba zahtevala. O tem bodo pismeno obveščeni. Rok razpisa poteče za učence srednjih in za študente višjih in visokih šol 15. avgusta 1977. Prosilci, ki do tega roka ne bodo mogli predložiti potrdila o šolanju oziroma frekventacijskega potrdila, naj ostalo dokumentacijo kljub temu oddajo strokovni službi. Prošnje z zahtevanimi prilogami oddajo prosilci osebno v uradnih dnevih — ponedeljek od 7.— 13. ure in sreda od 7. —15. ure za področje obfiina Jesenice — Enota skupnosti za zaposlovanje Kranj, Jesenice, Titova 73; občina Kranj — Skupnost za zaposlovanje Kranj, Sejmišče 4; občina Radovljica — Enota skupnosti za zaposlovanje Kranj, Radovljica, Kranjska 13; občina Skoja Loka — Enota skupnosti za zaposlovanje Kranj, Škofja Loka, Stara cesta 12; občina Tržič*— Enota skupnosti za zaposlovanje Kranj, Tržič, Trg svobode 18. V ostalih dnevih vlog ne bomo sprejemali, niti dajali informacij v zvezi s štipendiranjem. Vloge za štipendijo so takse proste. Nepopolnih vlog izvršni odbori komisij podpisnic sporazuma o štipendiranju ne bodo obravnavali. Prednost pri pridobitvi Stipendije bodo imeli: — prosilci z boljšim učnim uspehom — prosilci, ki so po mnenju službe PU za izbrano šolo ali poklic primernejši. Strokovna služba bo sprejemala vloge vseh kandidatov, ki so glede na razpisani cenzus do štipendije upravičeni, vendar pa pri podelitvi štipendij ne bodo imeli prednosti naslednji poklici: — na visoki stopnji: dipl. kmet. ing., dipl. gozd. ing., prof. tujih jezikov, prof. filozofije, prof. industrij, pedagogike, dipl. biolog, dipl. geograf, zdravnik splošne medicine, dipl. farmacev, prof. zgodovine, dipl. živil, tehnolog, dipl. umet. zgodovinar, stomatolog, dipl. geodet; — na višji stopnji: gozdar, ing., ing. organizator, predmetni učitelji — jugoslovanskih jezikov, tujin jezikov, biologije — kemije, zemljepisa, zgodovine, višje medicinske sestre, socialni delavec, drugi višji zdravstveni delavci; — na srednji stopnji: gozdarski tehnik, geodetski tehnik, papirniški tehnik, tekstilni in modelarski tehnik, usnjarski tehnik, sanitarni tehnik, farmacevtski tehnik, zobotehnik, zobni asistent, oblikovni tehnik. Neprednostni poklici so določeni na osnovi srednjeročnih in kratkoročnih potreb po kadrih ter ustreznosti njihove realizacije, pa tudi na osnovi podeljenih in razpisanih kadrovskih štipendij. Vsi kandidati za štipendiranje iz združenih sredstev, so se dolžni javiti na razpise kadrovskih štipendij, če so razpisane za šolanje v njihovem poklicu. Izvršni odbori skupnih komisij podpisnic ne bodo podelili solidarnost? nih štipendij, dokler ne bodo oddane vse kadrovske štipendije za izbrani poklic. IZVRŠNI ODBORI SKUPNIH KOMISIJ PODPISNIC SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O ŠTIPENDIRANJU UČENCEV IN ŠTUDENTOV V OBČINAH: JESENICE, KRANJ, RADOVLJICA, ŠKOFJA LOKA IN TRŽIČ Zlati znak — priznanje za dolgoletno vzorno delo Zlati znak sindikatov Slovenije je letos prejelo šest sindikalnih organizacij za večletno vzorno in učinkovito delovanje in petinpetdeset sidnikalnih delavcev Delavci so tudi krajani »Osnovna organizacija sindikata Tovarne merilnih instrumentov Iskra Otoče ima 515 članov, ki delujejo v več sindikalnih oziroma delovnih skupinah. Delavci v Iskri Otoče pojmujejo sindikat kot svojo politično organizacijo, zato je tudi tako močno zakoreninjena in ima pomembno politično vlogo tudi v krajevni skupnosti Ljubno, kjer je sedež delovne organizacije in tudi v vseh drugih krajevnih skupnostih, kjer živijo njeni delavci. Organizacija je tudi med najbolj pomembnimi in najbolj aktivnimi v radovljiški občini in pogosto daje ton vsemu sindikalnemu gibanju na tem območju.« Odlomek, prepisan iz obrazložitve ob podelitvi najvišjega sindikalnega priznanja zlatega znaka sindikatov Slovenije osnovni organizaciji sindikata Iskre Otoče sicer že sam veliko pove, vendar smo se za bolj konkretne podatke o njihovem delu obrnili na predsednika Mira Albininija. Predvsem pa nas je zanimalo sodelovanje s krajevno skupnostjo. »Največja akcija, ki smo se je v zadnjem času lotili skupaj s krajevno skupnostjo Ljubno,« je dejal, »je priprava zazidalnega načrta za Posavec. Na tem območju bodo gradili hiše delavci naše TOZD in občani KS Ljubno. Pred tem smo skupno rešili pomanjkanje vode. Ker naša tovarna porabi veliko vode, imeli pa smo skupno zajetje, so bili krajani pogosto brez vode; posebno v suši. Zato smo se dogovorili, da tovarna uredi svoje . zajetje. Pomagamo tudi pri urejanju cest. Pred kratkim smo prispevali za asfaltiranje ceste Otoče — Zaloše 100 tisoč dinarjev. Podobno sodelujemo tudi s krajevno skupnostjo Podnart.« Vendar sodelovanje ne poteka le na področju komunalnih del. Nobena prireditev v kraju, naj bo to ob krajevnem prazniku, občinskem ali državnem prazniku, ne mine brez sodelovanja delavcev Iskre. Dobro sodelujejo tudi na športnem področju. »V delovni organizaciji pa smo se zdaj lotili uresničevanja zakona o združenem delu. Pregledali smo, kaj že imamo in kaj bomo morali dopolniti. Vendar vsega ne moremo narediti sami, ker smo le TOZD Iskre in moramo pri izdelavi določenih internih aktov počakati na odločitve celotnega kolektiva. Pa tudi v praksi smo že nekaj naredili. Za zdaj smo odločali na enem zboru delavcev, pred časom pa smo organizirali sindikalne oziroma delovne skupine. Že kmalu se je pokazala dobra stran te nove organizacije. Zbori so bolje obiskani, več je razprav; in tudi resničnega ne le formalnega odločanja. Pri vsem našem delu tesno sodelujemo z 00 ZK.« Tudi v marsikateri drugi akciji se je sindikat v Iskri Otoče postavil na čelo. Naj omenimo le zbiranje pomoči za Posočje, akcijo vpisovanja posojila za ceste in podobne. Se več, skrb za delavca, prav zdaj so se odločili za gradnjo menze, je pomembna sestavina njihovega dela ,in rezultat tega so tudi dobri medsebojni odnosi. Ne pozabljajo tudi na nekdanje sodelavce. Del svoje uspešnosti pripisujejo tudi organizirani skrbi za rekreacijo, ki so jo razpredli na vsa področja, na šport in kulturo, skratka na aktivno in pravilno izrabo prostega časa. »Le kufre sva vzela . . .« »Ze pred vojno, ko sem bil še mladinec, sem se vključeval v akcije naprednih sindikalnih organizacij,« je začel svoje pripovedovanje Franc Taler, diplomirani ekonomist in svetnik v Carinarnici Jesenice in eden od letošnjih dobitnikov zlatih znakov sindikata. »Zato po vrnitvi od vojakov nisem dobil dela v Železarni. Zaposlil sem se na progi, od koder so me Nemci že avgusta leta 1941 odvedli na prisilno delo v Avstrijo, kjer sem bil do leta 1944. Tedaj sem namreč pobegnil in se pridružil partizanom.« Po vrnitvi iz vojske se je Franc Taler zaposlil v železarni, kjer je bil takoj izvoljen za tajnika sindikalne organizacije valjarne Javornik, naslednje leto pa so ga zaradi izredne prizadevnosti in aktivnosti poslali v sindikalno šolo v Beograd, leta 1947 pa je postal predsednik sindikalne organizacije Železarne Jesenice. »V tistih povojnih letih je bila najvažnejša naloga, da združimo vsa sindikalna gibanja in organizacije v enotno organizacijo. Pravzaprav je takrat sindikat šele nastajal,« se spominja Franc Taler. Ze leto dni kasneje je začel delati v takratni centralni upravi sindikata kovinarjev Jugoslavije, v letih 1950 do 1955 je bil sekretar centralnega odbora sindikata metalurgov Jugoslavije, nato pa je bil sekretar centralnega odbora sindikata rudarjev, metelurgov in kemikov Jugoslavije vse do leta 1961. »To je bilo obdobje, ko smo samo delali. Ko sva šla z ženo 1947. leta v Beograd, sva le ,kuf-re4 vzela in šla. Nisva imela stanovanja, niti se ga ni dalo takoj dobiti in sva stanovala skupaj s predsednikom sindikata kovinarjev v eni sobi skupaj z njegovo družino. Kasneje so se razmere seveda uredile in v tem »beograjskem* obdobju sem tudi do studi ral.« Tudi po vrnitvi iz Beograda je slovensko sindikalno gibanje tesno povezano z delom Franca Talerja. Bil je član republiškega sveta ZSS in CO ZSJ in občinskega sindikalnega sveta. Aktivno je delal in še dela tudi v ZK, bil je podpredsednik gospodarske zbornice Slovenije, zvezni poslanec itd. »Moj konjiček je šport. Nisem aktivni športnik, zato pa rad po svojih močeh prispevam k razvoju športa na Jesenicah. Deset let sem bil predsednik hokejskega kluba. Zdaj sem predsednik telesnokulturne skupnosti.« »Kaj menite o svojem delu? Je bilo uspešno?« »Vse naše delo, vsa prizadevanja in aktivnost niso bila zaman. To potrjuje zakon o združenem delu, ki je slika sodobnega delavskega gibanja in potrditev naše poti do novih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. In prav to je naša največja nagrada.« Kultura — njeno delo in ljubezen »Ce ne bi bilo Danile Grilove,« pravijo Stražišani, »bi kultura v naši krajevni skupnosti kazala kaj klavrno podobo« In tudi, ko se pogovarjam z njo, o njenem dolgoletnem in aktivnem delu, dejavnosti na vseh področjih, trpljenju v taborišču, partizanih in novejših dogodkih, se vedno znova vračava h kulturi. »Ni še dolgo, niti deset let nazaj se ni treba spomniti, ko smo morali hoditi po delovnih organizacijah in prepričevati vodilne in družbenopolitične delavce, kako nujno je potrebno, da se delavci izobražujejo, in se šolajo ob delu. V neko podjetje sem morala kar šestnajstkrat, preden mi je uspelo prepričati direktorja, da je dal delavcem možnost, da se šolajo. Danes je vse to urejeno. Imamo samoupravne sporazume in dogovore in tudi število delavcev, ki se šolajo poleg službe in to na vseh stopnjah potrjuje, da smo pravilno zastavili. Malo bolj žalostno pa je pri kulturi,« pravi. »Tu se v zadnjih letih ni dosti premaknilo, čeprav smo dobro začeli. Imeli smo prvo analizo kulturno potreb delavcev v občini in na podlagi te analize dolgoročni program razvoja kulture. Imeli smo prvo kulturno skupnost v Sloveniji, potem pa razvoj ni šel več tako naprej, kot smo načrtovali; čeprav smo imeli najbolj ugodne pogoje.« Ko se pogovarjava o vzrokih za to, pravi Danila Grilova, da jih je treba iskati v premajhnem vplivu delavcev na razvoj in programiranje kulturne dejavnosti. Ni dovolj, da delajo le poklicne ustanove; treba je razvijati tudi amatersko dejavnost, kjer so delovni ljudje in občani ne le porabniki, ampak tudi ustvarjalci kulture. S tem pa se razvija tudi množičnost in kvaliteta. Danila Grilova je že skoraj deset let upokojenka, pred tem pa je bila aktivna družbenopolitična delavka. Ze v rani mladosti je delovala v naprednih društvih takratnih primorskih emigrantov, takoj po okupaciji se je vključila v organizirano delo v mladinski organizaciji. Že leta 1941 se je vključila v NOV. Organizirala je začasno partizansko bolnišnico v Laškem nad Bukovščico. Po znani dražgoški bitki so jo Nemci ujeli in odgnali v Begunje in potem v taborišče Ravensbruck. Tudi tam je bila med voditeljicami organiziranega dela med internirankami. Po vojni pa skoraj ni bilo področja v Kranju, kjer ne bi delala. Bila je tudi poslanka zveznega zbora proizvajalcev. Tudi zdaj, čeprav ji je huda bolezen že večkrat ogrozila zdravje, je še vedno vsa predana delu, predvsem pa kulturi.« L. Bogataj Hotel ^OREina KRANJ Četrtek 30.6.1977oh2Q£ ......zapojmo vsi, vsa STAJER5KA se vesel/. VESELE VIZE MARIBORSKE JESEHI -EdvinFliser -Irena Kohont -Braco Koren -Sonja Oabršček ....nekaj smeha po štajersko.... Za ples igra ansambel . r .0RFEU5 VoUajou KRANJ Kokra veletrgovsko in proizvodno podjetje Kranj Kranj n.sol.o. razglaša za potrebe SDS Skupnih služb prosto delovno mesto I. DVA FINANČNA ADMINISTRATORJA posebni pogoj za izbor je srednja administrativna ali ekonomska šola in končan pripravniški staž Delo se združuje za nedoločen čas. Nastop dela možen takoj, in ponovno razglaša prosti delovni mesti: II DVA PRIPRAVNIKA Z EKONOMSKO SREDNJO ŠOLO Delo se združuje za nedoločen čas. Nastop dela možen takoj OBDELOVALEC DOKUMENTOV Posebni pogoj za izbor je srednja ekonomska šola in končan pripravniški staž Delo se združuje za določen čas. Nastop dela možen takoj. Za vsa delovna mesta je treba izpolnjevati tudi splošne pogoje. Prijave sprejema kadrovski oddelek podjetja, 64001 Kranj, Poštna ulica št. 1, p.p. 85,15 dni po objavi. /z\ Komisija za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu Veletrgovine Živila Kranj DS Skupne službe, na podlagi sklepa razpisuje v šolskem letu 1977/78 naslednji štipendiji: 1. NA PRAVNI FAKULTETI 1 ŠTIPENDIJA 2. NA SOLI ZA SOCIALNE DELAVCE II. LETNIK 1 ŠTIPENDIJA Kandidati za štipendije naj pošljejo vloge in izpolnjeni obrazec 1,65 DZS — fotokopijo ali overovljen prepis zadnjega spričevala oz. potrdilo o opravljenih izpitih pod točko 2. z ocenami in frekventacijsko potrdilo - potrdilo o premoženjskem stanju in dohodkih družinskih članov v družinski skupnosti za leto 1976 (obrazec 0,12) po istem sklepu objavlja prosto delovno mesto statistika POGOJ: ESŠ, dve leti delovnih izkušenj, poskusni rok je 60 dni Upoštevajo se vloge, ki bodo prispele na naslov: Veletrgovina Živila Kranj, Cesta JLA 6, z vsemi priloženimi dokumenti v 15 dneh po objavi razpisa in objave. [ KAM NA IZLET, POČITNICE 1 NAI2 Iž je eden od številnih majhnih otočkov pri Zadru. Ljudje se tu ukvarjajo predvsem s pridobivanjem zelenjave in sadja, ki je ie od nekdaj zelo cenjeno na zadarskem trgu. Ravno prav je oddaljen od obale, da ima svoje morje in pred neprijetnim severom ga varuje otok Ugljan, pred jugom pa »zid« Dugega otoka. Zato Je podnebje na Izu zelo milo in prijetno tudi poleti. Turistična agencija AERODROM Ljubljana-Pula je tu rezervirala za svoje goste hotel Korinjak (tako je ime najvišji gori, ki se dviga sredi otoka). Hotel ima svojo plažo, lepo teraso, prodajalno spominkov in tudi dnevne časopise dobite tu. Za prijeten izlet na kakšen sosednji otoček — kar deset jih je nanizanih okrog Iža — pa si lahko sposodite sandolin ali čoln. Posebno skrbno je urejena plaža za otroke in morda le ta posebnost — letos bo tu organizirana otroška plavalna šola. Izmene bodo vsako nedeljo — dopuatnikl bodo poleteli z letališča na Brniku in pristali v Zadru, od tu pa seveda z ladjo na Iž do mesta Iž Veli. Ce si želite prijetnega dopusta na otoku, in verjemite, da je na njih vedno lepo, pokličite na Brnik, telefon 22-347, kjer vam bodo dali vse informacije za te počitnice. Pa tudi pri ALPETOURU in drugih agencijah vam bodo vedeli povedati o njih. Najbolj veselo je na Izu takrat, ko je tam »iška fešta«. Takrat namreč otočani volijo svojega kralja. To pa je doživetje, ki ostane v spominu. V PTUJSKE TOPLICE Ptuj res ni daleč od Rogaške, zato morda niti ni tako čudno, d« so tudi tu našli svoj vrelec in ga izkoristili zaenkrat za toplice. Malo pred ptujskim mostom vas bo na levi strani ceste velika modra tabla opomnila na te nove toplice. Le kilometer proč od tu so Ptujčani zgradili lepo, moderno kopališče (odprli so ga letos maja), za katerega so uporabili svojo termalno vodo. V zaprtem bazenu rabijo le to, v zunanjih bazenih pa jo na rilovico mešajo z navadno. Kopališče ima izredno lepo lego. azen je nekoliko dvignjen tako, da je grad in mesto na drugi strani Drave kot na dlani. Morda ste namenjeni na ogled ptujskega muzeja ali vinske kleti. Ce se hočete osvežiti, potem le v Ptujske toplice, za katere pravijo, da izredno dobro učinkujejo zoper bolezni lokomotor-nega sistema in zgodnjega staranja, revmatična obolenja in bolezni srca in ožilja. Posebej pa jih priporočajo telesno izčrpanim ljudem in za hitrejše okrevanje po raznih operacijah. Imajo pa tu tudi solarij, sauno, štiri tenis igrišča, mali golf, otroško igrišče itd. Okrepčali se boste pa lahko v novi restavraciji na kopališču samem. PO RIKLIJEVIFITNESS PROMENDADI No, danes rečemo temu t rim steza. Mogoče smo na to blejsko že malo pozabili, pa se bomo povzpeli po njej na Stražo, ko bomo prvič šli spet na Bled. Za GOLF hotelom se zapeljemo do žičnice, vendar se s strmino spoprimemo tokrat peš. Splezamo f>o posebni lestvi, se sprehodimo po gredi, zlezemo skozi kozo-ec, plezamo po lesenih klinih do vrha stebra, če nas je volja pa še sem in tja preskočimo kakšno oviro ali prenesemo veliko poleno, in že smo na robu Straže, kjer se nam nudi enkraten pogled na ves Bled in okolico. V bližnjem gostišču se lahko še dobro okrepčamo in potem po zložni poti nazaj v dolino. Dobro nam bo delo, verjemite, pa če si potem takoj privoščimo še poznane kremne rezine spodaj v Toplicah ... WG Irski problem H . v zgodovinski luči KRANJ — V četrtek, 23. junija, je krajevna skupnost Kranj-Center pripra vila sprejem za krajane, starejše od 80 let. Letošnje srečanje je bilo posvečeno jubilejem partije in Tita. Sprejema se je udeležilo 15 prebivalcev skupnosti Kranj-center, med katerimi sta bila najstarejša 89-letna Marija Bidovec in 92-letni Jožko Varacha. Goste sta pozdravila v imenu krajevne skupnosti Veljko Vitas, v imenu mladih pa Špela Bajželj. Mladinki Tatjana Raj želj in Tatjana Antolič sta pripravili slavju primerni recital. — Foto: F. Perdan Veliko zanimanje za razstavo cvetja in lovstva Cerklje — V petek ob 19. uri bodo odprli 11. razstavo cvetja in osmo razstavo lovstva pod pokroviteljstvom Kmetijsko živilskega kombinata iz Kranja. Na tej, za zdaj največji razstavi bo sodelovalo okrog 250 razstavljavcev iz vse Slovenije, odprta bo od 1. do 5. julija, organizirajo pa jo ob 4. juliju, dnevu borca. Glavni organizator vseh dosedanjih razstav je Janez Por. Zelo težko ga §8 v teh dneh ujeti za kratek pogovor, kajti nenehno je zdaj tu, zdaj tam, nenehno skrbi, da bo vse na svojem mestu, da vse teče po načrtih. »Dneve, ko bo odprta razstava cvetja in lovstva, ste poimenovali z Dnevi kulture v Cerkljah?« »Res je, že dalj časa smo razmišljali, da bi ob razstavi cvetja in lovstva imeli več kulturnih prireditev. Tako so bile vsako leto bogatejše in obširnejše kulturne prireditve, za letos pa smo program kulturnih prireditev še popestrili s folklorno pevskim programom. Zaradi tehničnih težav smo morali prestaviti občinsko folklorno revijo na nedeljo zvečer. Če bo slabo vreme, bodo kulturne prireditve vsak večer v dvorani zadružnega doma.« »Kaj lahko rečete o letošnji razstavi cvetja in lovstva?« »Za letošnjo razstavo cvetja in lovstva lahko rečem, da bo največja, krog sodelujočih pa se je močno povečal. Poleg gospodinj in lovcev bo na letošnji razstavi sodelovalo še precej zasebnih vrtnarjev in cvetličarjev iz vse Slovenije. Letos bomo prikazali tudi med drugim: spominke, kompletni servis ves iz lesa, gobeline pa bodo razstavljali iz Kranja, Kamnika, Ljubljane, Škofje Loke. Nekaj gobelinov pa bodo razstav-ljalci prinesli celo iz Zagreba in jih bo moč tudi kupiti. Izdali pa smo tudi tri lepe spominske značke.« J. Kuhar Tovarna čipk, vezenin in konfekcije Bled, n.sol.o. razpisuje za petek, 1. julija 1977, ob 9. uri na dvorišču delovne organizacije na Bledu, Kajuhova 1 javno licitacijo za prodajo neslednjih osnovnih sredstev: — osebni avto — zastava 750/K motor št.: 342926, letnik 1972, vozen, izklicna cena je 9.000 din - osebni avto - IMV-furgon, tip 1500 D, motor št. 150-513-B-D-1284, letnik 1972, vozen, izklicna cena je 8.000 din. Udeleženci morajo plačati kavcijo v višini 10 $ začetne cene na sedežu delovne organizacije. Predstavniki delovnih organizacij morajo predložiti pooblastilo. Z enako ponuđeno ceno ima družbeni sektor prednost. Ogled osnovnih sredstev je možen v četrtek, 30. junija 1977 od 8. do 12. ure. rtomii Zoreč: (5. zapis) V prejšnjem zapisu sem omenil, da jjosi slovenski mešani pevski zbor v Gornjem Seniku ime »Pavel Av-8ust«. Nenavadno ime — kaj je Priimek in kaj ime? Toda v našem f omurju to ni nič posebnega. Saj jih mnogo, ki se pišejo tudi za Štefane (kot priimek). —Kdo, torej, te bil ta mož, čigar ime tako Donosno J*osi naše zamejsko prosvetno društvo? Pri Slovencih ob Rabi AVGUST PAVEL Narodoslovec, jezikoslovec in pesnik pa tudi prevajalec Cankarja v madžarščino Avgust Pavel, je bil rojen na Cankovi. Torej na Goričkem, v bližini Radgone, tik ob meji med dvema svetovoma, med panonskim vzhodom in alpskim zahodom. Odtod Pavlovo znanstveno delo na področju dveh kultur — slovenske in madžarske. Tudi njegova življenjska pot je razpeta med našo Cankovo Taka ugotovitev pa je bila v odločnem nasprotju s staro, utrjeno irsko zakonodajo Brehon, ki je jasno določevala, da zemlja pripada tistemu, ki jo sani obdeluje. Za svojega namestnika na Irskem je Henrik II. postavil podkralja. Njemu in njegovim vojakom je podelil v Leinstru, pokrajini današnjega Dublina, obsežna posestva, ki jih je vzel Ircem. Novi gospodarji so to zemljo ogradili. Zato so jo imenovali Pale, t. j. ograjeno okrožje. Irci, naseljeni na tem ozemlju, so postali le brezpravna delovna sila.Tako je bila določena za umor Irca na Paleu le malenkostna denarna odškodnina, ki pa je niso dobili njegovi svojci, ampak njegov gospodar. Tako so prišli prvi Irci pod železno peto angleških fevdalcev. Politični vpliv kralja Henrika II. se je uveljavljal tudi izven Palea. Spretno je izkoriščal in razpihoval irsko neslogo. Taka politika mu je omogočala, da je podeljeval irske pokrajine v upravo angleškim plemičem. Ti so vladali sila samovoljno. Irci so odgovorili z upori. Ker so bili slabo organizirani, so bili že v kali zadušeni. Henrikovi nasledniki so angleško oblast na Irskem še okrepili. Vsaki novi podkralj je pripeljal s seboj svojo vojsko, v kateri 80 bili večinoma pustolovski vitezi iz Anglije, VVallesa in celo iz Flam-ske. Tudi ti so dobili posestva, ki so jih prav tako ogradili. Tako se je ograjeno ozemlje Pale, ki je bilo dejansko le angleško vojaško okrožje na Irskem, vse bolj širilo proti severu in zahodu. Irci v Ulstru so se čutili vse bolj ogrožene. Obrnili so se na Škotsko za vojaško pomoč. Škotska vojska se je 1315 izkrcala na Irskem. Toda angleške oborožene sile so združene • nasprotnike razbile. Zmage pijani Angleži so ropali, požigali, morili ter si delili irsko zemljo. V podkrepitev svoje popolne zmage so odsekane glave najvplivnejših irskih poglavarjev poslali v London. Irska je postala prva angleška kolonija. Toda kar so Angleži dosegli s svojo vojaško premočjo, so njihovi državniki zapravili s slabo politiko. Angleški parlament je izvajal do Irske centralistične metode vladanja. Irska mu je bila le dobra molzna krava. Toda centralizem ni prizadel le Ircev, ampak tudi angleške priseljence. Tudi ti so postali žrtev londonskega davčnega vijaka. Iz protesta proti takemu ravnanju matične dežele so mnogi angleški plemiči na Irskem prestopili v irski tabor. Sprejeli so irsko pravo in običaje, se poženili Z Irkami in prevzeli tudi irski jezik in z njim irsko narodnost. • Angleški kralji so odločno nastopili proti utapljanju Angležev /. Irci. Tako je Edvard III. izsilil zloglasni kilkenijski statut 1307 leta, ki je določal, da ne sme biti med Angleži in Irci nobenih zve/, tudi kulturnih ne. Veleizdajalec je vsak, ki bi se poročil / Irko in bi svoje otroke vzgajal v irskem duhu, je bilo pisano v statutu. Za vse take so bile določene stroge kazni, celo smrtne. Ker so bile te odredbe v nasprotju /. vsem življenjem na Irskem, jih angleški priseljenci niso dosti upoštevali. Ostale so v glavnem mrtve črke. Na Irskem je nastajala nova narod nost irsko-angleška, ki se je kmalu izkazala v obrambi irskih življenjskih interesov. Angleški vpliv na Irskem je vse bolj pojemal, irski je pa naraščal. Do konca 15. stoli je Pale postal mnogo manjši, meril je 20 milj v dolžino in 8 milj v širino z Dublinom kot središčem Tako je ta prva kolonizacija Irske skoraj povsem propadla. Toda kmalu so se stvari za Irce spet obrnile na slabo. Usoda jim ni bila naklonjena. Odkritje Amerike konec 15. stoletja in uvedba reformacije v Angliji v prvi polovici 16. stol. sta bila zadnje prav usodna udarca. Velik dotok cenenega ameriškega zlata in srebra, ki je bilo pridobljeno s suženjsko delovno silo na zelo obsežnih področjih, je povzročil v evropskem gospodarstvu pravi preobrat. Vrednost denarja je padala, cene blagu so pa rasle. Ta pojav je trajal v Evropi še v drugo polovico 17. stol. Gospodarsko aktivnejši angleški plemiči so hitro izkoriščali to zanje ugodno spremembo. Podložne kmete so vrgli s posestev, njihove njive so spremenili v pašnike in se posvetili ovčjereji. Prodaja volne jim je prinašala več dohodka kakor kmetska zemljiška zakupnina. V Angliji se je začela brezposelnost, ki se je z nastopom reformacije še povečala. Z uvedbo reformacije so bili v Angliji razpuščeni vsi samostani. Njihova obsežna zemljišča je kralj Henrik VIII. večinoma prodal bogatini meščanom. Novi gospodarji so iz istih vzrokov in namenov kakor prej plemiči, zlasti v vzhodnih predelih države, pognali na cesto številne kmetske družine, ki so bile naseljene na bivši samostanski zemlji. Vse bolj pereče brezposelno vprašanje je angleška vlada reševala ne le z zloglasnimi zakoni o potepuštvu, ki jih je Marx upravičeno imenoval krvave, ampak v dobršni meri tudi na račun Ircev, katerim je jemala zemljo in jo dodeljevala angleškim brezposelnim kmetom. Prvo tako večjo preselitev je izvedla prav Marija Katoliška. Irce so pregnali na manj rodovitna področja. Začelo se je novo angleško naseljevanje na Zelenem otoku. Reformacija je Še drugače udarila po Ircih. Tudi na Irskem je Henrik VIII. ukinil vse samostane: 370 po številu in zaplenil njihovo premoženje. Tako je zadal irski prosveti in kulturi težak udarec. Ker so Irci reformacijo odklonili, je nastal med njimi in Angleži nov moment napetosti — verski, ki je prepad med obema narodoma še povečal Irci so se zavedli, kaj jih čaka. Sli so v boj za svobodo in zemljo. Vzpodbujali so jih pregnani menihi. Spustili so se sredi Hi. stol. v vojno, ki je s presledki trajala preko sto let. Ta vojna, ki so jo Irci vodili z gospodarsko močnejšo državo, v kateri se je kapitalizem že razvijal v mestih in na vasi, je bila zanje velik skok v neznano. Bi>a je do skrajnosti okrutna, kakor so bile vse vojne, ki so se bile pod verskim plaščem. Prizanašala ni nikomur, celo otrokom ne. Vsaka stran je namreč trdno verovala v svojega boga, ki ji bo naklonil zmago. Takrat še ni bilo Napoleona, ki bi povedal, da je bog vedno le na strani močnejših bata 1 jonov. V tej vojni so Irci plačah največji krvni davek. Angleške voj ske so nekatere njihove pokra ji' tako opustošile, da je na tisoče Ircev pobrala lakota. Zato primeri kanibalstva med njimi niso bili redki, bili so le dokaz njihove največje stiske. Angleška vlada je na veliko zaplenjevala irsko zemljo. Ker je hotela uničiti žarišče upora, ki je bilo v Ulstru, je v tej pokrajini razlastila okrog 10.000 kv. km kulturne zemlje. Na tisoče Ircev je bilo pregnanih z rodne grude v manj rodovitne predele Irske. Na njihova posestva pa so naselili okrog 100.000 škotskih in 20.000 angleških protestantov. Njihovi potomci danes posedujejo zemljo, ki je bila tedaj ugrabljena Ircem. Največjo politično napako so irski voditelji napravili v angleški državljanski vojni 1642 — 1649. v spopadu med kraljem in parlamentom so stopili na kraljevo stran. Njihova stvar je bila tako že v začetku obsojena na neuspeh, ker so stopili v vojno z gospodarsko progresivnimi silami Anglije. Za to zgodovinsko napako svojih voditeljev so bili Irci strahovito kaznovani. Po zmagi nad kraljem je voditelj angleške buržuazne revolucije Cromvvell, veliki vojaški in politični genij, leta 1049 krenil na Irsko. CirjJ Jezeršek (kjer je bil rojen 1. 1886) in madžarskim Szombathelvjem (kjer je umrl 1. 1946 in kjer je tudi njegov grob). Po poklicu je bil Avgust Pavel gimnazijski profesor. Diplomiral je iz madžarskega in latinskega jezika. Dodatno je promoviral še iz slovanske primerjalne filologije. Po dolgih letih službovanj na raznih gimnazijah (Budimpešta, Torda, Dombovar) se je ustalil v Szomba-thelvu, kjer je 1. 1920 postal vodja etnografskega oddelka in knjižnice Zupanijskega muzeja. Kot narodopisec, živeč v sloven-sko-madžarskem območju, se je Pavel bavil v glavnem s študijem slovenskih govorov med Muro in Rabo, zbiral je narodno blago, predvsem pripovedke, Simpatično se je ustavil tudi pri slovenskih pesmih in pripovedkah, ki so povezane s kraljem Matjažem, kot pravičnim vladarjem (madžarski kralj Mathias Korvin) in v našem ljudskem izročilu zelo priljubljenem junaku. Pomembni so tudi Pavlovi prevodi Cankarja v madžarščino (Hlapec Jernej, Na klancu idr.) Tako je postal Avgust Pavel last dveh ljudstev: slovenskega, ki mu je dal življenje in madžarskega, ki mu je dal izobrazbo in priznanje. Gimnazijo je Pavel obiskoval v Monoštru in Szombathelvu, visokošolske študije je končal na budimpeštanski univerzi »Pazmanv Peter.« Zaradi znanstvenih dosežkov oba naroda štejeta Pavla za svojega. S svojim delom in s svojo stalno prisotnostjo na kulturnem in družbenem področju, je Avgust Pavel veliko prispeval k poglabljanju prijateljstva med Slovenci in Madžari. Učeni mož ni nikoli zatajil svojega slovenskega porekla, hkrati pa se je priznaval h madžarskemu kulturnemu svetu. Saj pa je tudi pesnil (v svojih mlajših letih) v slovenščini in madžarščini! Ob 25-letnici Pavlove smrti je bil sklican (3. decembra 1971) v Szombathelvu znanstveni simpozij in svečanost njemu v čast in spomin. Tudi to slavje je nedvomno tvorno prispevalo k prijateljstvu sosednjih ljudstev iz dveh socialističnih dežel. SLOVENSKA VES Res sem se v Gornjem Seniku in pri Avgustu Pavlu zadržal .dlje kot bi smel. Toda saj se nam odpira povsem nov svet! Svet, ki ga skoro ne poznamo. A je tako tesno vezan na našo vednost o slovenskih knezih Pribini in Koclju, o slovenskih blagovestnikih sv. Cirilu in Metodu pa tudi o pravljično dobrem kralju Matjažu. Le-ta je prišel v naše pripovedništvo prav gotovo prek porabskih in pomurskih Slovencev,ki so bili nekaj desetletij pod njihovo vladavino. No, obiščimo sedaj drugo največjo slovensko vas v Porabju — Slovensko ves! Brž nam zazveni spomin na koroške »vesi« (Dobrla ves, Žitara ves, Svetna ves idr.) pa še na Pušjo ves (Venzone) med Beneškimi Slovenci. Blaga narečna oblika, ki pa danes ni vselej zaželena (zaradi trganja enotnosti slovenskega prostora). Do Monoštra je iz Slovenske vesi le 2 km. Vas sama pa leži prav idilično: v dolini ob Rabi in Slovenskem potoku (potočku, saj je le malo vodnat). Prebivalcev živi tukaj kakih 900, četrtina od teh hodi na delo v Monošter. V kapelici sredi vasi, ki je bila sezidana 1. 1883, so slovenski napisi v gajici. Poleg kmetovanja je zlasti razvito čebelarstvo. Tudi vaški običaji Še žive: pozimi se zbirajo ljudje po hišah, da skupno »lupijo kukarco« (ličkajo koruzo,) »lučiščijo goščice« (bučno seme ali »češejo perje« (rahljanje gosjega puha). Prisrčna slika iz Slovenske vesi: deklici, obe Porabski Slovenki, koračita čez trg. To sta Ilonka in Irinka, ki gresta v trgovino. Tako sta v pojoči slovenski govorici sami povedali. IZLET V NEZNANO PODNART — Avto moto društvo Podnart jo prejšnjo nedeljo (19. junija) za člane in njihove svojce organiziralo tradicionalni izlet v neznano. Izleta seje udeležilo prek 250 članov in svojcev. Med ocenjevalno vožnjo (od starta do cilja; prvi cilj je bil za Savo pod Jelovico) so udeleženci tekmovali še v kegljanju in streljanju, na cilju pa so imeli sprctnostno vožnjo. Po kosilu pa je bilo na cilju še več zabavnih iger. Najboljše rezultate na tekmovanju so dosegli v ocenjevalni vožnji Stane Cernilec, Niko Ješe in Stane Miklavčič; v spret-nostni vožnji Niko Ješe, Janez Poklukarin Jože Babic; v streljanju Franc Kordež, Spaso Ralič in Tone Bešter in v kegljanju Janez Baškovč, Matevž Železnik, Janez Finžgar in Janez Po-klukar. C. Rozman 7\ Hruftica — Krajevna skupnost Hrušica se ob desnem bregu Save širi naprej proti Belemu polju. V kratkem času so postavili več novih stanovanjskih hiš. — J. R. Vrba — Za številni obisk iz vseh krajev naše domovine so v Vrbi, v Prešernovi rojstni hiši, dobro pripravljeni. Uredili so ustrezen prostor za parkiranje, tako, da je dovolj prostora za številne avtobuse in osebna vozila. — B. B. PETO SREČANJE POBRATENIH KRAJANOV BLEJSKA DOBRAVA - Krajevni skupnosti Blejska Dobrava in Ravne-Bate nad Grgarjem na Primorskem sta že pripravili peto srečanje pobratenih krajanov v Grgarskih ravnah. Letošnje praznovanje in srečanje je potekalo v duhu praznovanj letošnjih jubilejev, bilo je zelo uspešno in prijetno in z bogatim kulturnim programom. Srečanja v Ravnah se je udeležilo več kot 100 krajanov obeh krajevnih skupnosti. Sprejem v Ravnah je bil za vse prijetno doživetje. Krajani Blejske Dobrave pa pričakujejo obisk iz pobratenih Raven 28. avgusta letos, ko bodo praznovali svoj krajevni praznik. AL. Planina pod Golico - Gasilski dom je bil dotrajan, bil pa je tudi premajhen za dejavnost gasilskega društva. Zato so se gasilci v tem kraju odločili, da zgrade na istem kraju novega. S prostovoljnimi deli so že začeli in tako bodo letos in v prihodnjem letu zgradili novega. Predračunska vrednost del znaša okoli 700.000 dinarjev. Denar bodo prispevali prebivalci, samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom in drugi. Na sliki: od starega doma je ostalo le nekaj zidu. - B. B. NAJBOLJ UREJENA KRAJEVNA SKUPNOST GRAD CERKLJE - V soboto, 18. junija, je turistično društvo Cerklje ocenilo urejenost potokov, gozdnih površin, smetišč in obcestnih površin. V akciji so sodelovale krajevne skupnosti Velesovo, Zalog, Brnik, Cerklje in Grad. Največ točk je zbrala krajevna skupnost Grad in sicer 625, druga je bila krajevna skupnost Cerklje s 619 točkami, tretja pa krajevna skupnost Poženik s 505 točkami. Te krajevne skupnosti bo turistično društvo Cerklje nagradilo, tekmovanje pa je potekalo pod geslom »Očistimo naš kraj«. Lani je bila prva krajevna skupnost Poženik. J. Kuhar Podkoren - Na novem mestu čez Dolinko pri Podkorenu je že asfalt. Delavci SGP Gradbince morajo urediti še ha ukine, nato pa bodo ta del ceste, ki vodi k novima obvoznicama proti Ratečam ter Korenskemu sedlu, predvidoma julija odprli. — B. H DELOVNA AKCIJA Pred kratkim so taborniki čete Jutranja zarja in pionirji Vzgojnega zavoda v Preddvoru organizirali delovno akcijo. Od Bašlja do partizanske bolnice Košuta so znosili okoli 300 desk. M. J. Mojstrana — Gorenjska turistična zveza je pripravila turističnim društvom in vsem, ki se ukvarjajo s turizmom na Gorenjskem osnutek reklamnih tabel, na katerih naj upoštevajo slovenske napise in mednarodne oznake za tujske sobe. V Mojstrđni in na Dovjem so priporočila upoštevali in postavili lepe table za goste. — B. B. Planica — Letošnjo pomlad so porušili stari in dotrajani leseni most čez Savo pri smučarskih skakalnicah v Planici. Postavili so novega in večjega. Cez novi most bo promet bolj varen in hitrejši, lahko pa se bodo tudi srečevala večja '.•ožila. — Foto: A. K. ZAPRTA VRATA DOMA V PLANICI PLANICA — Pod Ponce prihaja tako poleti kot tudi pozimi precej turistov, toda dom je poleti zaprt in sameva pod svetovno znanimi skakalnicami. V zimskem času so dom začeli obnavljati, dobil je novega lastnika — Zvezo telesno kulturnih organizacij Slovenije — sprejemal je prve goste. Ljubitelji Planice so se razveselili otvoritve obnovljenega doma, toda kmalu se je obrnilo na slabše. Minilo je tri mesece, odkar so dom javno odprli. Toda danes je opuščen, z zaprtimi vrati, okoli njega pa je vse polno nesnage in navlake. Med »razstavljenimi« predmeti je celo odvržena peč j za centralno kurjavo, okoli je vse polno plevela in vsakdo, ki prihaja semkaj, je zgrožen in presenečen. Že sama obnova je stala precej denarja, izplačati tudi niso še mogli denarja domačinom, ki so delali pri obnovi doma. Nameravali so urediti okolico, zgraditi razna igrišča, toda prej je očitno zmanjkalo denarja. Vsekakor pa bi morali poskrbeti, da vsaj okolica doma ne bi bila tako zanikrno zapuščena in onesnažena. A. K. . TABOR ODREDA MODRI LAN KOKRICA PRI KRANJU - Taborniki odreda Modri lan so organizirali svoj prvi letošnji propagandni tabor. Postavili so ga na pobočjih Velike Poljane. Odred pa dosega lepe uspehe tudi na orientacijskih in drugih taborniških tekmovanjih. Pred kratkim je mladinska tekmovalna ekipa na 3. orientacijskem tekmovanju za pokal Kranja med močno konkurenco na 5000 metrov dolgi progi zasedla odlično 2. mesto. Na občinskem patruljnem orientacijskem tekmovanju v Šenčurju pa je bila prva. Osvojila je prehodni pokal, ki ga bo morala še dve leti braniti. J. K. Visok jubilej stražiških gasilcev Stražisče - V soboto, 25. in v nedeljo, 26. junija, so stražiški gasilci proslavili 75. obletnico obstoja društva. Društvo je bilo ustanovljeno zaradi želje krajanov čim bolje so obvarovati pred ognjem. Nekdanje naselje lesenih hiš je na primer leta 1886 doživelo veliko katastrofo, saj so lesene in s slamo krite hiše popolnoma pogorele. Društvo je bilo ustanovljeno 3. avgusta* leta 1902. Predsedoval mu je Ivan Benedik, razen njega pa so bili v prvi upravni odbor izvoljeni Franc Oman, Jože Šifrer, Jakob Bajželj, Franc in Jože Hafner, Jože Benedik, Alojz Masterl in Franc Miklavčič. Nadzorni odbor pa so sestavljali Franc Tepina, Matevž Oman in Franc Bajželj. Pomembne dogodke je zabeležilo stražiško gasilsko društvo v 75-letni zgodovini. Leta 1903 zgrade v Stražišču prvi leseni gasilski dom, leta 1925 pa novega in modernejšega, ki so ga v kasnejših letih še dograjevali in popravljali. Stražiški gasilci so skrbeli tudi za opremo. Prva brjzgalna je prišla v Stražišče leta 1911, leta 1930 pa za tiste čase moderna brizgalna Rosenbauer. Kmalu po ustanovitvi so poskrbeli tudi za avtomobil, ki ni služil le gasilcem, temveč tudi prevozu obolelih krajanov v bolnišnico. V društvu se je razvilo tudi kulturno življenje. Leta 1918 so ustanovili dramsko sekcijo in oblikovali knjižnico. Med drugo svetovno vojno sre* čamo stražiške gasilce na strani NOB. Odpovedali so namenom Nemcev, da bi postali gasilci vojaška enota. Za domovino so 13 članov in 2 članici žrtvovali življenja. Njim je društvo postavilo spomenik. Po vojni so stražiški gasilci urejevali dom in dopolnjevali opremo ter sodelovali pri akcijah za obnovo porušene domovine. O uspešnem delu društva pričajo številne diplome in priznanja. Bili so najboljša enota v kranjski občini, priznanj pa so bili deležni tudi pionirji in ženske. Pionirska desetina še danes deluje zgledno in je leta 1975 razvila prapor. Društvo pa je prapor razvilo leta 1954. Zadnja pomembna slovesnost za stražiške gasilce pa je bila leta 1974, ko so s pomočjo občanov in nekaterih organizacij združenega dela dobili nov avtomobil in motorno brizgalno. — jk Gornji posnetek je izpred hotela Creine V Kranju. Ražl'tžijnp •* 8a lahko na več načinov, da se je začela turistična sezona, da tujci (sodeč po embalaži) včasih niso nič drugačni, kot smo mi, da smo pfe-malo mislili na primernih mestih na zabojčke ali košare za odpadke, da .. — Foto; F. Perdan Oto Pestner zmagovalec Celje — V veliki, pred nedavnim zgrajeni moderni športni dvorani »Golovec« v Celju se je v soboto z razdelitvijo nagrad končal letošnji tradicionalni festival »Slovenska popevka«. Prav takrat pa so gledalci pred televizijskimi zasloni lahko tudi spremljali posnetek s petkovega tekmovalnega dela.. Med šestnajstimi novimi slovenskimi popevkami je največ priznanj »požela« skladba Silva Štingla in Elze Budau »Vrača se pomlad«. Priznanje, »zlato kitaro« revije Stop, ji je namenila mednarodna žirija, poleg tega pa je popevka prejela nagrado občinstva, skladatelj Jože Privšek pa nagrado za najboljši aranžma. Zmagovalno popevko sta zapela Oto Pestner in znani angleški pevec Vince Hill. Mednarodna žirija je na drugo mesto uvrstila pesem »utrujena ljubezen« v izvedbi pevk Ditke Haberl in Cathy Nugent, občinstvo pa se je odločilo nekoliko drugače. Drugo mesto so poslušalci namreč prisodili skladbi »Poet«, napisala sta jo člana New Swing kvarteta Oto Pestner in Marjan Petan, zapela pa sta jo mladi Franjo Bobinac in Marjan Miše. »Bronasto« pesem, to je bila ponovno enotna odločitev mednarodne žirije in občinstva, »Dekle iz zlate ladjice«, avtorja sta Tadej Hrušovar in znani pisec besedil Dušan Velkavrh, pa sta zapeli znani skupini »Pepel in kri« ter gostje »Sheer Elegance« iz Luksemburga. Za najboljše besedilo je dobil nagrado Dušan Velkavrh, napisal je pesem »Vrtiljak mojih sanj«, najboljši debitant pa je bil po oceni komisije Aleksander Mežek — pevec, avtor besedila in glasbe skladbe »Najlepše je doma«. Na letošnjem festivalu, ki je trajal štiri dni sta bila poleg osrednjega tekmovalnega večera še večera slovenske ročk glasbe in šansonov. Vsekakor je mogoče trditi, da je letošnji festival v Celju prinesel precej novosti, da pa bo mogel na tem področju zaveti še bolj svež veter. Obiskovalci, ki so imeli prvič priložnost spremljati prireditev v Celju, pa so jo ocenili dokaj ugodno. Še zlasti so jih navdušili nekateri gostje. J. Govekar Zavarovalna skupnost Triglav, Gorenjska območna skupnost Kranj Delovna skupnost, Oldhamska c. 2 Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu razpisuje za šolsko leto 1977/78 naslednje štipendije: 1. dve štipendiji za šolanje na srednji ekonomski šoli, 2. eno štipendijo za študij na pravni fakulteti, 3. eno štipendijo za študij na ekonomski fakulteti, 4. eno štipendijo za študij na veterinarskem oddelku biotehnične fakultete, 5. eno štipendijo za študij na visoki šoli za organizacijo dela. Stipendije bodo podeljene po kriteriju samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in Študentov v občini Kranj. Kandidati naj pošljejo svoje vloge na naslov Zavarovalna skupnost Triglav, Gorenjska območna skupnost Kranj — sektor za splošne, kadrovske in pravne zadeve. K prošnji za štipendijo je potrebno priložiti: overjen prepis ali fotokopijo zadnjega šolskega spričevala ali potrdilo 0 opravljenih izpitih ter frekvencijsko potrdilo; potrdilo o premoženjskem stanju in o dohodkih članov družinske skupnosti; izjavo kandidata, da ne prejema štipendije od drugih štipenditorjev oz. da nima obveznosti iz naslova štipendije. Prednost pri podelitvi štipendije bodo imeli dijaki oz. študentje iz delavskih in kmečkih družin, ki Živijo v slabših življenjskih razmerah in imajo boljši učni uspeh. Upoštevali bomo vloge, ki jih bomo prejeli do srede, 6. julija 1977. Osrednja knjižnica občine Kranj razpsiuje delovno mesto višjega knjižničarja za nedoločen čas v oddelku za odrasle bralce (izposojevalni oddelek) s polno delovno obveznostjo. Pogoji: višja izobrazba knjižničarske smeri. Prednost pri izbiri imajo delavci s prakso v knjižničarski stroki. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Poskusno delo poteka v skladu s samoupravnim sporazumom o pridobivanju strokovnih kvalifikacij bibliotekarske stroke. Prijave sprejema odbor za medsebojna razmerja 15 dni od objave v časopisu. Razpisna komisija Trgovskega podjetja WMerkur Veleželeznina Kranj Koroška c. 1 z n.sol.o., na osnovi sklepa delavskega sveta razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA EKONOMSKO ORGANIZACIJSKEGA SEKTORJA V DELOVNI SKUPNOSTI SKUPNE SLUŽBE mandatna doba traja 4 leta. Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še posebne pogoje: — VS ali VS izobrazba ekonomske ali organizacijske smeri, — 5 let delovnih izkušenj s področja organizacije poslovanja, — organizacijske sposobnosti za vodenje, — moralno politične kvalitete. Prijave z dokazili o izpolnjevanju splošnih in posebnih pogojev pošljite v 15 dneh na naslov: Trgovsko podjetje Merkur veleželeznina 64000 Kranj, Koroška c. I z n.sol.o., z oznako »za razpisno komisijo«. mali oglasi • mali oglasi prodam , Prodam 10 tednov stare JAR-CKE. Cegelnica 1, Naklo 4432 Prodam 6 tednov stare PUJSKE, GOZD na Dobrči, ZASTAVO 750 v nevoznem stanju. Popovo 4, Tržič 4468 Prodam delovnega KONJA, 11 let starega. Sp. Besnica 175, Frlic Maks 4472 Prodam ŠOTOR za 4 osebe, malo rabljen in OTROŠKO KOLO po ugodni ceni. Hvaleč Martin, Koroška 12, Kranj 4548 Prodam PONY KOLO ROG. Begunje 49, Begunje na Gorenjskem 4549 Prodam KRAVO s teletom ali brez. Černe Martin, Koroška 1, Bled 4550 Prodam ŠOTOR MURSA za 3 osebe, cena 2.500 din. Informacije na telefon 064-21-081, od 6. do 14. ure, popoldan Šempetrska 13, Kranj 4551 Prodam malo rabljeno OTROŠKO KOLO (od 2 do 4 leta). Informacije popoldan na tel. 21-455 4552 Prodam SPALNICO, dobro ohranjeno in kuhinjsko opremo. Dizda-revič, Šorlijeva 21, Kranj 4553 Slikopleskarske LESTVE nove, izredne kvalitete, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 4554 Prodam novo PING - PONG mizo. Podbrezje 81 4555 Prodam dobro ohranjeno mrežasto STAJICO. Tel. 21-313 4556 Prodam 4 KW termoakumulacij-sko PEC in peč na olje EMO 5. Šmartno 32, Cerklje 4557 SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE RADOVLJICA S.E. za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu na podlagi 89. člena statuta samoupravne stanovanjske skupnosti občine Radovljica in 19. člena pravilnika o pogojih in merilih za dodelitev stanovanj, pridobljenih iz sredstev enote RAZPISUJE NATEČAJ ZBIRANJA PROŠENJ ZA DODELITEV STANOVANJ, PRIDOBLJENIH IZ SREDSTEV S.E. ZA DRUŽBENO POMOČ V STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU — ZA LETO 1977. Prosilci za dodelitev stanovanj iz kategorij, ki so — v skladu z določbami zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu in splošnih aktov skupnosti — upravičeni do posebne družbene pomoči: I. DRUŽINE IN OBČANI Z NIŽJIMI DOHODKI (pri katerih dohodek na družinskega člana v letu 1976 ni presegel znesek 1.500,00 din — za samohranilke pa 2.000,00 din mesečno); II. MLADE DRUŽINE t (pri katerih nobeden od zakoncev ni starejši od trideset let); III. STAREJŠI LJUDJE , (moški, ki so dopolnili šestdeset, ženske pa petinpetdeset let); IV. UDELEŽENCI NOV (občani, ki so bili udeleženci NOV); — lahko v tridesetih dneh od objave tega natečaja na naslov: SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE RADOVLJICA S.E. za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu Cankarjeva 27. 64240 RADOVLJICA vlože prošnjo za dodelitev stanovanja in naslednje priloge: I. DRUŽINE IN OBČANI Z NIŽJIMI DOHODKI 1. potrdilo o številu družinskih članov in o tem, od kdaj imajo stalno bivališče na območju občine Radovljica (ki ga dobe na matičnem oz. krajevnem uradu); 2. potrdila o dohodkih vseh družinskih članov v letu 1976 (ki jih dobe pri delovnih organizacijah, kjer so družinski člani zaposleni); 3. potrdilo o premoženjskem stanju (ki ga dobe pri davčni upravi Skupščine občine); 4. mnenja oz. poročila delovnih organizacij, kjer so družinski člani zaposleni, o reševanju njihove stanovanjske problematike v okviru delovne organizacije; 5. eventualna poročila o zdravstvenem stanju in odločbe o invalidnosti prosilca in njegovih družinskih članov. II. MLADE DRUŽINE 1. potrdilo o številu družinskih članov in o tem, od kdaj stalno bivajo na območju občine Radovljica ter kdaj je bila sklenjena zakonska zveza (ki ga dobe na matičnem oz. krajevnem uradu); 2. sklep samoupravnega organa ene od delovnih organizacij, kjer sta zakonca zaposlena, da bo skupaj s prosilcem rešila njegovo stanovanjsko vprašanje v petih letih od dodelitve stanovanja, pridobljenega iz sredstev enote; 3. izvod pogodbe o namenskem varčevanju pri poslovni banki za nakup stanovanja ali za individualno gradnjo s klavzulo, da bo poslovna banka obvestila enoto v primeru prekinitve namenskega varčevanja; 4. eventualna poročila o zdravstvenem stanju in odločbe o invalidnosti prosilca in njegovih družinskih članov. III. STAREJŠI LJUDJE L potrdilo o številu družinskih članov in o tem, od kdaj imajo stalno bivališče na območju občine Radovljica (ki ga dobe na matičnem oz. krajevnem uradu); 2. potrdilo o premoženjskem stanju (ki ga dobe pri davčni upravi Skupščine občine); 3. eventualna poročila o zdravstvenem stanju in odločbe o invalidnosti prosilca in njegovih družinskih članov. IV. UDELEŽENCI NOV . 1. potrdilo o številu družinskih članov in o tem, od kdaj imajo stalno bivališče na območju občine Radovljica (ki ga dobe na matičnem oz. krajevnem uradu); 2. potrdilo o premoženjskem stanju (ki ga dobe pri davčni upravi Skupščine občine); 3. potrdilo in mnenje komisije za zadeve borcev in invalidov pri Skupščini občine o času udeležbe v NOV in o upravičenosti do stanovanja 4. mnenje oz. priporočilo krajevne organizacije Združenja borcev NOV o upravičenosti do stanovanja; 5. eventualna poročila o zdravstvenem stanju in odločbe o invalidnosti prosilca in njegovih družinskih članov. SPLOŠNE DOLOČBE — v okviru razpisa za leto 1977 bodo obravnavane samo prošnje z dokumentacijo, ki bodo prispele v roku — do 28. 7. 1977; — prosilci za dodelitev stanovanj, ki imajo prošnje že vložene, naj ne vlagajo novih prošenj temveč naj predlože samo nove priloge; tudi priloge morajo predložiti do 28. 7. 1977; — komisija za sestavo prednostne liste bo s strokovno službo stanovanjske skupnosti preverila upravičenost prosilcev do dodelitve stanovanja, pridobljenega iz sredstev enote ter o izidu natečaja obvestila vse prosilce, najkasneje v tridesetih dneh po seji zbora enote, na kateri bo sprejeta prednostna lista pričakovalcev stanovanj za leto 1977. Prodam OTROŠKO KOŠARO in klubsko MIZICO Barbara. Ziherl, Levstikova 1, Kranj 4558 Prodam 1 kub. m borovih PLOHOV in strešni LES. Lahovče 18 4559 Prodam STROJ za vrezovanje cevnih navojev od 3/8 do 6/4, VRTALKO za vrtanje betona do 35 mm in dobro ohranjen KLAVIR. Knapič, Predoslje 135, tel. 24-906 4560 Prodam TELETA za v skrinjo in kupim BIKCA simentalca od 14 dni do 1. leta starosti. Poženik 10, Cerklje 4561 Prodam ČISTOKRVNEGA OVČARJA, starega 3 mesece, odličnih prednikov. Križe 157, Tržič RAZPRODAJA 10 tednov starih PIŠK v petek 1. 7. in v soboto 2. julija 1977. Pavlin, Pivka 45, Naklo OMDR pri osnovni doli JOSIP BROZ-TITO PREDOSLJE razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 4 snažilk končana osnovna šola, poskusno delo 2 meseca; hišnika opdravljen izpit za kurjača centralne kurjave, KV, poskusno delo 3 mesece. Prodam avto ŠKODA 100 S, letnik 1973. Rozman, Stražisče, Ješe-tova36, Kranj, tel. 22-116 4497 VW 1200, prevoženih 36000 km prodam. Kranj, Križnarjeva pot 5, Kranj 4502 Prodam MOPED tip APN 4, dobro ohranjen, star 2 leti. Perkič Marjan, Kovor 33, Tržič 4562 Prodam VW 412 LE VARIANT, letnik 1972 z novim motorjem. Sta-nonik, Demšarjeva 24, Škofja Loka 4563 Prodam karamboliran AMI 6 BREAK ali po delih. Motor dober. Vincarje 16, Škofja Loka 4564 Prodam FIAT 1100, registriran do 15. 7. 1977. Gašpirc, Cerklje 173 4565 SPAČKA, letnik 1964, motor letnik 1968, po generalni, poceni prodam. Informacije v sredo. Zrimšek, Osnovna šola Kokrica, tel. 24-947 Prodam NSU 1200 C, možno tudi po delih. Lahovče 27, Cerklje 4567 Ugodno prodam 4, skoraj nove GUME za FIAT 125 semperit Hi-life M 401, dimenzije 175 X 13 komplet z kolesi in 4 nove gume radial s kolesi za zastavo 101. Informacije telefon 23-374 4568 dež u rn i v ete rin a rji od 1. do 8. julija 1977: BEDINA Tone, dipl. vet., Kranj, Betonova 58, telefon 23-518 za občino Kranj; PIPP Andrej, dipl. vet., Škofja Loka, Partizanska cesta 37, telefon 60-380 za občino Škofja Loka; VIDIC Franc, dipl. vet., Jesenice, Kosova 9, telefon 82-109 ali 81-288 za občini Radovljica in Jesenice. Dežurstvo se prične ob 14. uri popoldan in traja do 6. ure zjutraj naslednjega dne. Centralna dežurna služba ŽVZG Kranj, na telefonski številki 25-779, pa deluje neprekinjeno. Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske kupim Kupim rabljeno POMIVALNO MIZO, za plinski ŠTEDILNIK in dva stenska ELEMENTA (omarice). Naslov v oglasnem oddelku. 4570 Kupim PRALNI STROJ KANDI, lahko za rezervne dele. Skokova 9, Kranj 4571 vozila Prodam STROJ za FIAT 750 po generalni, obroče (feltne) in razne druge dele, LIST za krožno žago 90 cm za obžagovanje ostrešja in električni števec, trofazni, dvotarifni z garancijo. Bukovščica 27, Selca nad Skofjo Loko 4491 Prodam FIAT 850 sport, letnik 1970. Nova vas 22, Radovljica. Ogled vsak dan 4492 Čobi in Pro arte spet pri nas V petek, 1. julija, bo v kinu Center v Kranju spet nastopal naš priljubljeni pevec zabavnih skladb Vladimir Savčič-Čobi. Spremljal ga bo nič manj poznani ansambel PRO .ARTE, s katerim Čobi že več let uspešno nastopa doma in v tujini. Spet bomo slišali Šjor bepa kapitana, pa Vratia se barba iz Amerike in verjetno so pripravili še kaj novega. Obeta se nam nedvomno spet prijeten večer. Vstopnice po 50 din so že v prodaji pri blagajni kina. Prodam osebni avto LADA SL, letnik 1974. Ovsenek Miro, Kidričeva 17, Kranj, tel. 21-635 4569 Prodam SIMCO 1000 GLS, letnik 1973, dobro ohranjena, prevoženih 53.000 km. Naslov v oglasnem oddelku. 4578 poslitev izmenoma dopoldne — popoldne. Prednost imajo upokojenci. Prošnje z navedbo dosedanje zaposlitve in šolske izobrazbe sprejema TURISTIČNO DRUŠTVO ŠKOFJA LOKA, Mestni trg 10. Nastop takoj. 4574 HONORARNO ZAPOSLIMO KROJAČA za popravilo konfekcije. Varteks, Kranj, Prešernova cesta 15 4575 Iščem žensko, lahko upokojenka, za VARSTVO dveh otrok. Nudim stanovanje, hrano, socialno zavarovanje in plačilo po dogovoru. Rasin-ger, Podkoren 63, 64280 Kranjska gora 4576 Instruiram francoščino in angleščino za osnovne in srednje šole. Ponudbe pod: »Ugodno za popravni izpit«. obvestila EKSPRES ČIŠČENJE itisona, tapisoma, preprog, foteljev, kavčev. Pridem na dom. Gogala, Kidričeva 38, tel. 22-059, popoldan. 4536 Cenjene goste obveščamo, da je GOSTILNA PRI JANČETU v Srednji vasi ZAPRTA od 28. 6. do 2. 8. 1977 4577 Izdaja ČP Glas, Kranj, Ulica Moše Pljadeja 1. Stavek: 6P Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, M ose Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51600-601-12504 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-836, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 200 din, polletna 100 din, cena za 1 številko 3 dinarje. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. zaposlitve Sprejmem dva VAJENCA za avtoličarsko stroko. Avtoličarstvo, Ahčin Ludvik, Voklo 88 4364 Sprejmem fanta za priučitev ZIDARSKE STROKE. Plestenjak Jakob, Zg. Bitnje 177, tel. 25-633 TURISTIČNO DRUŠTVO Škofja Loka objavlja 2 prosti mesti za HONORARNO, dnevno 3-urno za- stanovanja V Kranju zamenjam trosobno stanovanje, dobro ohranjeno za enakega v Radovljici. Naslov v oglasnem oddelku. 4572 Nudim SOBO samskemu moškemu eno leto brezplačno proti posojilu 20.000 din. Naslov v oglasnem oddelku 4573 Mlad miren moški išče SOBO v okolici ali centru Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 4579 Hotel CREinfl Vabi vsak dan, razen nedelje, od 22. do 3. ure na ples v DANCING BARU. Igra bolgarski ansambel ORFEJUS ZAHVALA Ob izgubi drage žene, mame in stare mame Francke Dolenc Kazinarjeve mame s Praprotna se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, darovalcem vencev in cvetja, vsem znancem za spremstvo, pevcem iz Bukovice in Selc, govornikom, zvezi borcev Bukovica, g. župniku in g. kaplanu za opravljeni obred. Posebna zahvala dr. Rešku za dolgoletno zdravljenje. Žalujoči: mož, sin in hčerka z družinama. Praprotno, 24. junija 1977 nesreče IZZA AVTOBUSA NA CESTO Polje - V petek, 24. junija, ob 2.1.40 je voznik osebnega avtomobila Janez Korošec (roj. 1942) iz Boh. Bistrice peljal od Boh. jezera proti Boh. Bistrici. V vasi Polje je prav tedaj stal avtobus, iz katerega so stopali potniki. Ko je vozil mimo avtobusa, je z zadnje strani avtobusa stopila na cesto, ne da bi se prepričala, če je prosta, Frančiška Kravanja (roj. 1904) iz Polja. Voznik Korošec je zaviral, vendar je Krava-njevo kljub temu oplazil, da je padla in si pretresla možgane. Zdravi se v jeseniški bolnišnici. ZAPELJAL IZ OVINKA Škofja Loka — V nedeljo, 20. junija, popoldne je na Sorski cesti ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi mojega nepozabnega moža, našega očeta, starega očeta, brata in strica Antona Končana Gorjance vega a ta se iskreno zahvaljujemo za pomoč in sočustvovanje v najtežjih trenutkih vsem sorodnikom in dobrim sosedom, posebno Tajnetovim, Tinkovcevim in Ulčarjevim. Zahvaljujemo se znancem ter vsem, ki ste ga v tako lepem številu spremljali na njegovi zadnji poti, g. župniku iz Stare Loke za lepo opravljeni obred, pevcem iz Sv. Duha za zapete žalostinke, kolektivoma KZ Škofja Loka in PTT Kranj za podarjene vence in izrečeno sožalje. Žalujoči vsi njegovi! Stari dvor, 24. junija 1977 ZAHVALA Ob bridki izgubi naše dobre žene, mame, stare mame, prababice in tete Marte Lavrič se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, ji darovali vence in cvetje ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi dr. Javorniku in dr. Maverju, duhovnikom za lep pogrebni obred, pevcem iz Naklega ter sosedom in ostalim za nesebično pomoč. Žalujoči Lavričevi Naklo, 17. junija 1977 ZAHVALA Ob prerani, boleči in nenadomestljivi izgubi našega najdražjega in nepozabnega moža, ateka, atija in brata Jerneja Dermota se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili do preranega groba in mu poklonili toliko vencev in cvetja ter vsem, ki ste nam ustno ali pismeno izrazili sožalje. Zahvaljujemo se njegovim sodelavcem za lepo organiziran pogreb, gospodoma duhovnikoma za pogrebne svečanosti ter sosedom za pomoč v najtežjih trenutkih. Zahvaljujemo se tudi prof. dr. Zaklju ter medicinskemu in strežnemu osebju Gastroenterološkega oddelka v Kliničnem centru za ves trud in prizadevanje. Posebno zahvalo pa smo dolžni dr. Francu Rešku za njegovo veliko skrb in požrtvovalnost med kruto boleznijo. Neutolažljivi vsi njegovi! Dolenja vas, 27. junija 1977 ZAHVALA Ob prerani izgubi našega dragega moža, očeta, brata in strica Jožeta Terana iz Zg. Dupelj 27 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje ter vsa izrečena sožalja v težkih trenutkih. Posebna zahvala sodelavcem in družbenopolitičnim organizacijam TOZD PTT podjetja Kranj, KUD-u Triglav Duplje, gasilskemu društvu, organizaciji ZB za poslovilne besede, duhovniku in cerkvenemu pevskemu zboru za pogrebni obred ter vsem sosedom za njihovo nesebično pomoč. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Marija, sinova Branko in Joško, hčerka Irena in ostalo sorodstvo. Zg. Duplje, 21. junija 1977 v Škofji Loki voznik mopeda Mihael Kržišnik (roj. 1948) iz Škofje Loke v nepreglednem ovinku peljal kar naravnost s ceste in padel. S pretresom možgan so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. TRČENJE V OVINKU Belca — Na magistralni cesti na Belci je v soboto, 25. junija, nekaj minut po polnoči močno treskala pločevina. Voznik osebnega avtomobila avstrijske registracije Emil Hil-ber in voznik osebnega avtomobila nemške registracije Darsum Talid sta v nepreglednem ovinku vozila preveč po sredini in sta se zato »sre-• čala«. Po trčenju, ko je voznik Hil-ber še sedel v svojem neosvetljenem avtomobilu, je za njim pripeljal voznik osebnega avtomobila nemške registracije Milan Popovid, ki je stoječi avtomobil prepozno opazil in zato trčil vanj. V nesreči sta bila voznik Popovid in njegova žena le lažje ranjena, zvite pločevine pa je za 110.000 din. Vsi potniki v avtomobilih so bili pripeti z varnostnimi pasovi. PREKRATKA VARNOSTNA RAZDALJA Lesce — Na magistralni cesti v Lescah se je v nedeljo, 26. junija, ob 6.40 pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila nemške registracije Hamin Šehid (roj. 1950) je peljal od Jesenic proti Kranju. Ko se je v Lescah na nadvozu lokalne ceste kolona avtomobilov nenadoma ustavila, voznik Šehid ni mogel pravočasno ustaviti, ker je vozil v prekratki varnostni razdalji. Da bi preprečil trčenje, je zavil v levo, prav tedaj pa je po makadamskem priključku zapeljal na magistralno cesto proti Jesenicam voznik osebnega avtomobila Jože Jalen (roj. 1955) iz Rodin. Voznik Šehid je sicer zaviral, vendar je kljub temu trčil v Jalnov avtomobil, da je le-tega vrglo nazaj na makadam. Šehidev avtomobil pa je zasukalo, tako da ga je oplazila še voznica osebnega avtomobila nemške registracije Marica Igre, ki je vozila za njim. V trčenju je bila huje ranjena sopotnica v Jalnovem avtomobilu Nada Jalen, lažje pa voznik Jalen in sopotnica Marija Jalen, ranjen pa je bil tudi voznik Šehid. Škode na avtomobilih je za 57.000 din. »ZASTAVA« SILOVITO V AVTOBUS Škofja Loka - V četrtek, 23. junija, ob 22. uri se je na Kidričevi cesti v Škofji Loki pripetila huda prometna nesreča, v kateri je umrl Alojz Orešnik (roj. 1917) iz Ljubljane. Voznik avtobusa Franc Buh iz Zadobja je peljal pravilno po desni po Kidričevi cesti: v bližini bencinske črpalke pa mu je iz nasprotne smeri pripeljal po levi s precejšnjo hitrostjo voznik osebnega avtomobila zastava 101 Ivan Ofešnik (roj. 1926) iz Kamnitnika. Zastava je trčila v avtobus, ko je ta že stal, tako silovito, da je sopotnik v avtomobilu Alojz Orešnik med prevozom v ZD Škofja Loka umrl, voznik Ivan Orešnik pa je bil hudo ranjen. Oba potnika v avtomobilu nista bila pripeta z varnostnima pasovoma. Škode na vozilih je za 8000 din. L. M. Strela zanetila ogenj V nedeljo, 26. junija, ob 13. uri je med nalivom udarila strela v leseno gospodarsko poslopje last Jerneja Drakslerja na Jami št. 31. Ogenj je zajel poslopje in 16 ton sena, tako da so imeli poklicni gasilci iz Kranja veliko dela, da so ognjene zublje pogasili. Škode je za okoli 47.000 din. V dolini Kokre divjalo neurje Kokra — V soboto, 25. junija, popoldne je v dolini Kokre divjalo močno neurje, ki je sprožilo več plazov in drsenje zemlje. Več kot tri ure je bil zaprt promet na cesti Jezersko—Kranj. Da zastoj ni bil daljši, ima velike zasluge Cestno podjetje iz Kranja, ki je kar se da hitro z mehanizacijo odstranilo ovire na cesti. Delavci Cestnega podjetja so vztrajali, čeprav so bile delovne razmere težke. V neugodnem položaju so se znašli predvsem turisti, ki so bili v soboto popoldne na Jezerski cesti. V dolini Kokre namreč ni telefona. Najbližji je v obratu Jelovice v Preddvoru. Marsikdo bi namreč rad svojcem ali drugim sporočil, da je potovanje otežkočeno. Zato bi kazalo v dolini Kokre čim prej urediti telefon, ki bi bil še posebno dobrodošel za krajane. Neurje je prizadelo tudi 4 visokogorske kmetije. Cestna povezava z dolino je pretrgana. Precejšnjo škodo je povzročila tudi toča. F.Šenk VALILNICA NAKLO prodaja 12 tednov stare jarčke vsako sredo od 8. do 11. in od 15. do 17. ure v vzreja-lišču Podbrezje. GKZ - TZE Naklo Prepozno zagledal pešca Na sedem mesecev zapora in na odvzem vozniškega dovoljenja H kategorije za 1 leto po prestani kazni je obsodilo okrožno sodišče v Kranju! 29-letnega Jožeta Balantiča, po po-j klicu šoferja, iz Milj pri Šenčurju. Spoznalo ga je namreč za krivega prlometne nesreče, ki se je pripetila 5. novembra lani na Jezerski cesti v Kranju in v kateri je umrla 80-let-na Antonija Pretnar. Balantič se je okoli 18.30. ure peljal s svojim avtomobilom po Jezerski cesti: rosilo je, cesta je bila mokra in spolzka, vozišče neosvetljeno. Vozil je s kratkimi lučmi in s približno hitrostjo 50 km na uro, to je z največjo hitrostjo, ki je na tem delu ceste dovoljena. Vendar pa je bila v takšnih pogojih vožnja še prehitra, saj voznik ni mogel pravočasno opa-l žiti Antonije Pretnar, ki jo je vodil, njen sin za roko ob desnem robu j ceste. Voznik Balantič, ki je trdil, da j ga je oslepil avtomobil, ki je pripeljal iz nasprotne smeri, ni mogel ne ustaviti, ne odviti, tako da je Pretnarjevo zadel. Zaradi hudih poškodb je le-ta takoj umrla. Po sledeh trčenja se je dalo sklepati, da je voznik vozil preblizu desnega roba vozišča, prehitro za vozne razmere v tistem času in pod vplivom alkohola, kar je vsekakor zmanjševalo njegovo zmožnost pravočasnega reagiranja. Razen tega bi moral kot domačin vedeti, da so v takem času na cesti še pešci in bi to moral upoštevati tako pri hitrosti kot pri načinu vožnje. Ko se je sodišče odločalo za varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja, se je odločilo le za kategorijo B, to je za prepoved vožnje z osebnimi avtomobili, tako da bo Balantič, ki je sicer vesten poklicni voznik, lahko opravljal svoj poklic tudi med trajanjem varnostnega ukrepa. L. M. Obole vanje že upada Obolevnost občanov na območju Bohinja se je konec prejšnjega tedna že močno zmanjšala. V ponedeljek, 20. junija, zvečer je poiskalo zdravniško pomoč prvih nekaj občanov predvsem zaradi slabega počutja, driske in povišane temperature. Naslednje dni je zaradi enakih znakov iskalo zdravniško pomoč še več občanov največ iz Bohinjske Bistrice, pa tudi iz drugih krajev v Bohinjskem kotu. Do začetka tega tedna je obolelo vsega skupaj 116 občanov. Zavod za socialno medicino in higieno Kranj je skupaj s sanitarnimi inšpekcijami, veterinarsko inšpekcijo in delavci zdravstvenega doma takoj ukrenil vse potrebno za omejitev obolevanja ter za odkrivanje povzročitelja obolelosti. Pregledali so vse vodne vire, pitna voda je trenutno zaradi preventive klorirana, pregleduje se mleko, živilske trgovine, veterinarji so se lotili pregleda živine, vendar za sedaj še ni mogoče reči, zakaj se je pojavila obolelost, ki je predvsem prizadela otroke. Kot kaže, je večja nevarnost že mimo, saj je v začetku tega tedna iskalo zdravniško pomoč le še 8 na novo obolelih občanov z znatno milejšimi znaki črevesnega obolenja. L. M. R nij« Por cev koti zrnt divi naj ku m j je s 200 0 nik, >>i r in Tri, 8to. B 1.1 i1 IS 1!:! 400 53,1 ,\4'' Url 200 8R| Car (KI Mil Bi« uV K Spo cesl mes Lju rice bili lina 3. I Pa nas 100 ii teni Kra V ven . N bile 'udi lju, Sest 'ger trik* odli, kale R n« lika &** Jelovica ostala drugoligaS BEOGRAD - Ljubljanskemu Slovanu je uspelo na kvalifikacijah za vstop v I. zvezno rokometno ligo. Tekmovanje je bilo od petka do nedelje v Beogradu, kjer je Slovan zasedel 2. mesto in se tako skupaj z zmagovalcem turnirja Proleterjem iz Zrenjanina uvrstil v I-zvezno ligo. Škofjeloška Jelovica, ki j« letos zasedla predzadnje mesto v »• zvezni ligi, bo zaradi uvrstitve Slovan* v I. ligo tudi v prihodnji sezoni lahko tekmovala v II. zvezni ligi. J. J. in; Usp me< Je t »tn •iko «eb; Prvi Lee 818 'Tri 5 k! Drv »o i oik S« y«ii S: & i« N Kurnik in Bizjak zmagovalca .Kranj — V finalu Atletskega pokala Slovenje se je v soboto na stadionu Stanka Mlakarja Pomerilo okoli 180 najboljših mlajših mladincev in mladink iz 14 slovenskih klubov. V obeh konkurencah so po pričakovanju zanesljivo zmagali mladi atleti in atletinje celjskega Kla-mvarja, ki so v svojih vrstah imeli tudi dva Jjajboljša posameznika. Vlado Žirovec je v škofu s palico s 415 cm postavil nov rekord SFRJ ■n SRS za mlajše mladince, Stane Rozman pa Je s časom 5:31,6 izboljšal rekord SRS v teku na 2000 m. ,0d domačinov sta se najbolje odrezala Kur-"jk, ki je zmagal v metu kopja in izenačil oseb-111 rekord v skoku s palico, in Bizjak z zmago ^ metu diska. V ekipni razvrstitvi so mladinci Triglava zasedli peto, mladinke pa deseto mesto. REZULTATI: MLADINCI - Hoja 5 km: !• Kolar (Kl) 26:34,9, 2. Mahovšek 28:52,3, 3. Lenart (oba Ve) 32:34,8; 110 m ovire: 1. favcar (01) 16,0, 2. Gregorič (Kp) 16,3, 3. Tek po Struževem. Tekmovanje, s katerim .Počastili krajevni praznik, je odprl predstav-|* DPO KS Struževo Peter K ne. V izredno Pem vremenu so na progi dolgi 1200 m tekmo-j predstavniki krajevne skupnosti Struževo ^ atletskega kluba Triglav. Prvouvrščeni v poreznih kategorijah so prejeli diplome, vsi eieženci pa gpominsite značke. Prizadevni ^?«nizatorji upajo, da bo ta, odslej tradicio-sJna prireditev, prerasla v resnično množično TOttrio manifestacijo. (AEZULTATI: Mlajši pionirji: 1. Stros :««,0, 3. Kabič (AK Triglav) 4:25,0; sta-pionirji: 1. Sajovic 3:45,6, 2. Kurat Struževo) 3:48,7, 3. Marjanovič (AK «H-i v ' »• "i«rjanovic (Ali l£Wav) 4:26,6; Mladinci: 1. Gomboc 2- Vebovec 3:44,4, 3. Ribnikar (vsi f^Užuvo) 4:03,0; veterani (nad 35 let): 1. *!4?J"* 5:04,0, 2- NaBtDak (oba Struževo) ^JjUjse pionirke: 1. Bertoncelj 4:65,7, 2. te^t (obe AK Triglav) 5:08,0, 3. Tomažič 5tkUževo) 5:09,0; Starejše pionirke: 1. *£le (AK Triglav) 4:46,8; Mladinke: 1. lWSnik (AK Triglav) 4:23,5; Članice: *eja(AK Triglav) 4:1)2.5. r Kav*;* met: 1. Avtoelektrika, 2. Elektromehanika, 4. Široka potrošnja; namizni tenis: 1. Elektromehanika, 6. Široka potrošnja; balinanje: 1. Avtomatika, 4. Elektromehanika, 5. Široka potrošnja; šah: 1. Elektromehanika, 6. Široka potrošnja; kegljanje: 1. Elektromehanika 4372, 5. Široka potrošnja 3252. Posamezno: 1. Ster-žaj (Iskracommerc) 487, 2. Sajevec (Elektromehanika) 474, 5. Doljak (Široka potrošnja) 454; streljanje: 1. Elektromehanika 729, 5. Široka potrošnja 611, Posamezno: 1. Plestenjak 189,2. Naglic 183 (oba Elektromehanika). Ženske: odbojka: 1. Iret, 2. Elektromehanika 3. Široka potrošnja; rokomet: 1. leze, 3. Elektromehanika, 5. Široka potrošnja; košarka: 1. Avtoelektrika, 2. Elektromehanika, 4. Široka »otrošnja; namizni tenis: 1. Elektromehanika, 4. Široka potrošnja; kegljanje: 1. Avtomatika 2397, 2. Elektromehanika 2350; posamezno: 1. Miklavčič (Avtomatika) 460, 2. Zore (Elektromehanika) 422; streljanje: 1. Elektromehanika 467, 4. Široka potrošnja 371; posamezno: 1. Murovec (Avtoelektrika) 162, 2. Mam 161, 3. Malovrh 153, 4. Oblak (vse Elektromehanika) 153. Končni vrstni red: 1. Elektromehanika 1440 točk. 2. Avtoelektrika 1410, 3. Avtomatika 1285, 4. Široka potrošnja 1230, 4. Iskra com-merce 1180, 6. IEZE 1030, 7. IPT - SEM 775, 8. IRET 240, 9. Zmaj 235 in 10. Kondenzator 235 točk. LudvikGlavač Triglav dvakrat prvi LJUBLJANA - Na plavališču Kolezije v Ljubljani je bilo tekmovanje mlajših pionirjev za pokal Plavalne zveze Slovenije. V drugem kolu se je pomerilo okoli 200 mladih plavalcev iz 9 klubov, kjer so imeli največ uspeha Kranjčani, ki so zmagali v konkurenci mlajših pionirjev A in B. Na tekmovanju je bilo doseženih nekaj zelo dobrih rezultatov .V si ti izidi so nedvomno rezultat dobrega dela z mladimi plavalci v večini slovenskih klubov, še posebej pa vTiiglavu. Ekipni vrstni red: mlajši pionirji A: 1. Triglav 415, 2. Ljubljana 306, 3. Ilirija 84, 4. Olimpija 69,5, 5. Celulozar 46, 6. Rudar 39, 7. Velenje 12, 8. Koper 11; mlajši pionirji B: 1. Triglav 530, 2. Ljubljana 188,5, 3. Rudar 92, 4. Ilirija 52, 5. Branik 43, 6. Celulozar 32, 7. Velenje 24, 8. Olimpija 22. Posamezni rezultati: MLAJŠI PIONIRJI A: 100 m kravi: 1. Drnač (Ljubljana) 1:06,44 (rekord SRS); 100 m prsno: l. Jocič (Triglav) 1:27,06,3. Cerne (Triglav) 1:30,49; 100 m hrbtno: 1. Drnač (Ljubljana) 1:17,34; mlajše pionirke A: 100 m kravi: 1. Jeranko (Olimpija) 1:12,31, 2. Dvoršak (Triglav) 1:12,50; 100 m prsno: 1. Dvoršak 1:28,00, 2. Praprotnik (obe Triglav) 1:28,61; 100 m hrbtno: 1. Praprotnik 1:22,91, 2. Poljka (obe Triglav) 1:26,84; mlajši pionirji B: 100 m kravi: 1. Bešter 1:23,62, 2. Marenčič 1:13,89, 3. Znidar (vsi Triglav) 1:18,73; 100 m prsno: 1. Šolar 1:36,46, 2. Pintar 1:35,60, 3. Knap (vsi Triglav) 1:36,83 100 m hrbtno: 1. Bešter 1:26,31, 2. Marenčič 1:27,11, 3. Pintar (vsi Triglav) 1:28,71; mlajše pionirke B: 100 m kravi; 1. Jogovic 1:14,28 (rekord SRS) 2. Rebolj 1:16,58, 3. Kosirnik (vse Triglav) 1:18,16; 100 m prsno: 1. Kosirnik 1:30,37 (rekord SFRJ), 2. Cvek (obe Triglav) 1:33,58; 100 m hrbtno: 1. Jugovic 1:23,35 (rekord SFRJ) 2. Va-Ijavec (obe Triglav) 1:29,65. J. Javornik Novice iz avto-moto športa ZMAGI PUŠNIKA IN MILAVCA V Gornji Radgoni je bil tretji avto-speed-wa\. na katerem so imeli zastopniki AMS Škofja Loka precej uspeha, saj so osvojiti kar dve prvi mesti. Organizatorjem jo je najbolj zagodlo vreme, saj je malo pred sačetkom prireditve močno deževalo, tako da je voda povsem pokrila peščeno stezo v Gornji Radgoni. Z velikimi napori je organizatorjem uspelo pripraviti progo. V razredu do 785 cem je zmagal Titograjčan Ačimič. v razredu do 1150 cem (skupina I 1.) »a Ljubljančan Zonta. Tekmovalci AMD Škofja Loka so v razredu nad 1150 cem zabeležili dvojno zmago. Zmagal je naš najboljši rallv voznik Aleš Pušnik, drugi pa je bil Brišnik. Na tretje mesto se je uvrstil Urbančič (Slovenija avto), na četrto pa Šali (AMD Škofja Loka). I.orani so slavili tudi v razredu do 1150 cem (skupina I.). V tem razredu je bil nahitrcjši -Janez Milavec pred Heričem. SLOVO OPATIJE? V nedeljo je bila v Opatiji sedma dirka za svetovno prvenstvo motoristov. V lepem sončnem vremenu je v štirih kategorijah nastopilo nad 120 najboljših dirkačev na svetu. Čeprav so bili doseženi trije kate-gorijski rekordi in da je absolutni rekord proge Japonca Katajarne že nad Kil km/h. so številni padci vendarle vrgli senco na opatijsko prireditev. Proga, bolje rečeno cesta, na Prelukii ne ustreza več vse hitrejšemu razvoju tehnike in hitrosti motociklov. Progo na eni strani obdaja morje, na drugi pa skale. Trav zaradi tega se tu vsaka najmanjša napaka dirkača ali pa stroja konča tragično. Preluk je namreč tudi letos zahteval svojo žrtev. V razredu do 50 Cem je v petem krogu zletel s proge v bale slam odlični švicarski dirkač Ulrich Graf. Nesrečni dirkač je zaradi hudih ran na glavi izdihnil na kraju nesreče. Poleg te nesreče je bilo še precej padcev, ki pa so se na srečo organizatorjev končali bolj Brečno, Med ostalimi je padel tudi petnajstkrat ni svetovni prvak Giacomo Agostini. Letošnja VN Jugoslavije se je zadnjič odvijala na progi v Preluku, saj je FIM že lansko leto sprejela sklep, da morajo biti leta 1978 vse motociklistične dirke za SP na zaprtih dirkališčih. Organizatorjem preostane torej le da zgradijo že dolgo načrtovano dirkališče na Grobničkem polju, ali pa bodo morali dirko prestaviti na kakšno drugo naše dirkališče Prvi so se po progi pognali dirkači z motorji do 50 cem. Najbolje je potegnil lanski svetovni prvak Španec Angel Nieto, tovarniški voznik bultaca. Uspešno mu je sledil le njegov rojak Tormo, medtem ko so ostali favoriti (I«iz/.arini, Ritberger, Kunz) imeli precej težav s svojimi motorji. Dobro se je odrezal tudi Koprčan Hernelič z novim Tomosovim motorjem. Zasedel je osmo mesto in tako osvojil tri točke 58 svetovno prvenstvo. Rezultati: I. Nieto Torino (oba Španija, bultaco), .'i. Plison (Francija. ABF); za SI': I. Nieto 50 točk, 2. Lazzarini (Italija, morbidelli) 39, .i. Tormo 34. V razredu do 250 cem je dokaj nepričakovano zmagal Italijan Mario Lega na morbidelliju. Dolgo časa je bil na drugem mestu njegov rojak Pileri, vendar je zaradi okvare na motorju moral odstopiti in svoje mesto prepustiti Katajami. Rezultati: 1. Lega (Italija, morbidelli), 2. Katajama (Koreja), .'). Herron (Irska, oba vamahal za SP: 1. Lega 43, 2. Herron 34, 3. Katajama 33, 4. North (JAR. vamaha) 32, 5. Uncini (Italija, Harlcv-Davidson) 25. V razredu do 125 cem je z veliko prednostjo zmagal tovarniški dirkač morbidelli-ja Italijan Piere Paolo Bianchi pred Nietom, medtem ko je Lazzariniju tudi tokrat odpovedal motor. Do cilja je prišlo le deset dirkačev, med njimi pa ni bilo nobenega od štirih Jugoslovanov. Rezultati: 1. Bianchi (Italija, morbidelli), 2. Nieto (Španija, bultaco), II. Massimiami (Italija, morbidelli); za SP: I. Bianchi 87, 2. L '.zarini (Italija, morbidelli) 63, 3. Nieto (Španija) 38. Najzanimivejša borba se je vila v razredu do 350 cem. Katajama je slabo startal, potem pa je štirikrat izboljšal absolutni rekord proge in zmagal z velikim naskokom. Tudi v tem razredu je odstopilo precej znanih dirkačev, medtem ko Johnv Oeccoto zaradi poškodbe sploh ni nastopil. Rezultati: 1. Katajama (Koreja), 2. Ekerold (GB), 3. Rougerier (Francija, vsi vamama); za SP: 1. Katajama 65, 2. Rougerier 35, 3. Ekerold 29, 4. North (JAR) 28,5. Knebilhler(ZRN) 24. ZARADI BENCINA OB ZMAGO V nedeljo je bila v Anderstorpu osma dirka za svetovno prvenstvo formule 1. Vse do predzadnjega kroga je prepričljivo vodil Američan Mario Andretti na lotusu. Takrat pa mu je zmanjkalo bencina in ie dirko končal šele kot šesti. Povsem nepričakovano je zmagal francoski dirkač Laffite (lieger-matra) pred Massom (ZRN, mcla-ren) in Reutemanom (Argentina, ferrari). Med dirko je bilo veliko odstopoiv zaradi prehitre obrabe gum in tako sta odstopila tudi trenutno vodeča za svetovno prvenstvo Scheckter in Lauda, Vrstni red za svetovno prvenstvo je naslednji: 1. Scheckter (JAR, vvolf) 32 točk, 2 Lauda (Avstrija) 31-, 3. Reuteman (Argentina, oba ferrari) 27, 4. Andretti (ZDA, lotus) 2.1. 5. Mass (ZRN. melaren) 14,6. Nilsson (Švedska, lotus) 13. ZMAGA KRECA V Velenju je bila četrta dirka za državno prvenstvo v motokrosu, Na 2000 m dolgi progi je nastopilo 2.1 dirkačev prve in 23 dirkačev druge lige. Nad deset tisoč gledalcev je bilo zelo zadovoljnih z vožnjo naših najboljših motokrosistov, predvsem Sotariča, Ahačiča in Šinkovca. V prvi ligi je prepričljivo zmagal veteran Leno Sotarič in tako povečal prednost pred svojimi zasledovalci v točkovanju za državno prvenstvo. Na zelo dobro tretje mesto se je uvrstil Tržičan Ahačič, osmi pa je bil njegov klubski kolega (llobočnik. V drugi ligi je z minimalno prednostjo v obeh vožnjah zmagal Kranjčan Kreč, ki sedaj ludi vodi \ točkovali ju za državno prvensl vo Rezultati: 1. liga: 1. Šoštarić (Karlovac) 50 točk, 2. Šinkovec (Orehova vas) 40, 3. Ahačič (Tržič) 38. 1. Samec (Zabok) 25, 5. Šegula (Ptuj) 24, 6. Malekovič (Savski Marof) 24, 7. Zorič (Karlovac) 22, 8. Glo-bočnik (Tržič) 20, 9. Lampe (Orehova vas) Hi, K). Sipek (Zabok) 14; za 1)1*: 1. Šoštarič 147. 2. Šinkovec 127, 3. Šegula M(i, 4. Ahačič 85, 5. Globočnik «3. 11, liga: i. Kreč (Kranj) r>0. Z. Car (Karlovac) 42, 3. Golja (Velenje) 38, 4. Klinčič (Savski Marof) 34, 5. Lesjak (Velenje) 28; za DP: 1. Kreč 141,2. Car 100, 3. Avbel 97, 4. Klinčič 84, 5. Habijančič 83. -fp Predsednik strelcev iz Amberga Josip Donhauser med nagovorom ob zaključku srečanja. — Foto: R. Malovrh Deset let peter oboj a med strelci Kranja in Amberga KRANJ — Leta 1967 so se prvič pomerili med seboj strelci Kranja in zahodnonem-škega mesta Amberga. To je bilo dopisno tekmovanje, ki mu je že naslednje leto sledilo prvo direktno srečanje ekip obeh mest v Ambergu. Nemški strelci so našim vrnili obisk leta 1966, nato pa so se vse do leta 1975 izmenjavale še druge športne ekipe obeh mest. Lani je bilo v Ambergu tretje srečanje strelcev, preteklo soboto pa v Kranju že četrto. Predstavniki občinske strelske zveze s predsednikom Laknarjem na čelu* so sprejeli gostujočo ekipo že pretekli četrtek, 16. junija. Srečanje je bilo prisrčno, sa je imelo že deset let od prvih tekmovanj. Strelci obeh mesto so ponosni, da so kljub daljšim presledkom ohranili prijateljske stike in tako dokazali, da so pomemben člen v prizadevanju za ohranitev miru in sodelovanja med narodi Evrope. Takšnega mnenja je bil tudi vodja nemških strelcev Josef Donhauser. Goste je v petek sprejel predsednik občinske skupščine Kranj Tone Volčič, nato pa so si ogledali Kranj, obiskali Bohinj ter se ob vrnitvi ustavili še na Bledu. Sprejeli so jih tudi v Iskri na Laborah ter jim pokazali proizvodnjo in film o Iskri. V soboto je bilo na strelišču v Predosljah tekmovanje v streljanju z zračno standardno puško. Med seboj sta se pomerili 10-članski ekipi obeh mest. Gostom se je poznalo, da imajo za seboj dolgo potovanje, zato je bil izid dvoboja 3660:3464 krogov za našo vrsto. Pri naših strelcih je presenetil predvsem Franc Naglic z odličnim rezultatom 376 krogov od 400 možnih, pri gostih pa je bila najboljša žena Josefa Donhauserja Kristina Donhauser s 357 krogi. V soboto zvečer so kranjski strelci pripravili za goste še družabni večer, na katerem so si izmenjali darila, vse skupaj pa je v imenu SO Kranj pozdravil tudi sekretar občinskega komiteja ZKS Henrik Peternelj, ki je tudi sam tekmoval za ekipo Kranja. Ob koncu velja omeniti idejo, ki jo je izrekel vodja nemških strelcev. Želel je, da bi v tekmovanju sodelovale tudi strelke obeh mest. Tako bi srečanje postalo še privlačnejše. Tokrat so nastopile le za ekipo Amberga. B. Malovrh Prijateljski dvoboj Kranj : Amberg z zračnim orožjem se je odvijal na strelišču v Predosljah. - Foto: B. Malovrh Dvoboj Jezersko: Železna Kapla JEZERSKO - Za tukajšnji krajevni praznik, 19. junij, je postalo že tradicionalno, da smučarski klub povabi alpske smučarje iz Železne Kaple v Avstriji na tekmovanje v slalomu pri Češki koči, ki je istočasno dvoboj med tema dvema kluboma. Prehodni pokal pokrovitelja K S Jezersko je v trajno last izročil predsednik KS Lojze Stular domačinom, ki so letos premočno zmagali. Rezultati: starejši člani: 1. V. Tepi-na (Jezersko) 62,7, 2. Piskernik (Železna Kapla) 63,7, 3. Dolinšek (Jezersko) 63,11; pionirji: 1. Jakopič 62,7, 2. Krč 65,4, 3. Žvokelj (vsi Jezersko) 66,4; člani: 1. Bregar 59,8, 2. Jakopič 60,9, 3. M. Tepina (vsi Jezersko) 66,7; mladinci: 1. L. Karničar 54,0, 2. V. Parte 54,1, 3. Košir 57,3 (vsi Jezersko) in člani: 1. I. Parte (Jezersko) 55,8,2. Knafl (Zel. Kapla) 58,1. Ob isti priliki je inž. Rudi Piskernik iz Železne Kaple prebral rezultate tekmovanja v veleslalomu »Za turško glavo« pod Belsko K očno 20. maja 1977, katerega se je poleg 12 avstrijsko koroških klubov udeležil tudi SK Jezersko in SK Triglav iz Kranja. Ker se Jezerjani rezultatov takrat v Žel. Kapli niso mogli udeležiti, je vodja takratnega tekmovanja lepe pokale prinesel na to slovesnost k Češki koči. Kros v Sorici SORICA - Komisija za šport in rekreacijo pri krajevni skupnosti Sorica nad Selško dolino bo v počastitev praznovanja vseh letošnjih jubilejev pripravila v nedeljo, 3. julija, ob 16. uri v Sorici kros. Orientacijski pohod in tek za ekipe sta v prvi vrsti namenjena rekreaciji prebivalcev s tega področja, saj so že zdaj prijavili ekipe vse organizacije in društva iz krajevne skupnosti. Obenem pa Soričani menijo, da bo to tudi dobra šola za prireditelje, saj bo to prvo tovrstno tekmovanje v kraju. Po končanem tekmovanju pa bo v dvorani zadružnega doma v Sorici predr vajanje diapozitivov o delu komisije za šport in rekreacijo pri KS, sledil bo krajši kulturni program, nazadnje pa bo seveda še razglasitev rezultatov. Seveda Soričani vabijo na tekmovanje tudi ekipe iz drugih krajev. Ekipe morajo biti najmanj tričlanske, ekipe za tek pa morajo imeti v svoji sredi tudi tekmovalko. Prijave lahko telovadci pošljejo na naslov: »Športna rekreacija,« 64229 Sorica. .jg . -■-' Sava prva V okviru prireditev ob krajevnem prazniku Stražišča je bil tudi turnir kegljačev na kegljišču Benedik, kjer se je pomerilo 6 ekip v borbenih igrah. Zanesljivo je zmagala ekipa Save, ki je podrla 390 kegljev. Vrstni red: 1. Sava 390, 2. Preddvor 374, 3. Iskra 351, 4. Krvavec 340, 5. Merkur 334, 6.Simon Jenko Podreča 317 kegljev. Rezultati: ženske: 1. Bregar 65,36, 2. Nahtigal 70,21, 3. Jakopič 70,86 (vse Jezersko); ml. mladinci: 1. Menhard (Celovec) 58,37, 2. Karničar 61,33, 2. Parte 63,01 (oba Jezersko); st. mladinci: 1. Lampreht (Zel. Kapla) 63,30, 2. Košir (Jezersko) 64,11, 3. Haler (Bela) 66,15; člani: 1. Jaric (Celovec) 57,88, 2. Knafel (Žel. Kapla) 61,47,3. Karničar (Jezersko) 61,72. A. Karničar Trikratni mednarodni uspeh Boruta BRATISLAVA - V tem Slovaškem mestu je bil dokaj močni mednarodni plavalni miting na katerem so nastopili tudi Jugoslovani. V moški konkurenci sta plavala Zagrebčan Milečki in Kranjčan Borut Petrič, pri ženskah pa sta nastopili Blažičeva in Cernetova. Najbolje se je uvrstil naš najboljši plavalec Borut Petrič, ki je dosegel lep trikratni mednarodni uspeh. K prvemu mestu na 1500 m kravi, s časom 16:24,7, je nato dodal še zmagi na 400 in 200 m kravi. V teh disciplinah je dal vse od sebe, saj se je domov vrnil z dvema absolutnima državnima rekordoma. Na 400 m je plaval 4:02,8, na 200 m pa 1:58,0. Zadnja dva Borutova rezultata ■vzeta, da se spet vrača v staro dobro i no in če bo tako nadaljeval, si lahko od njega obetamo še boljših dosežkov; pa tudi na evropskem prvenstvu avgusta na Švedskem se lahko nadejamo d >rih uvrstitev. Ih Naklo med mladinci, Sava pri pionirjih V soboto in nedeljo je bil finalni turnir mladinskih in pionirskih ekip za letošnjega gorenjskega prvaka v nogometu. Med mladinci so najboljšo igro pokazali nogometaši Naklega, pri pionirjih pa je bila najboljša Sava. Rezultati: maldinci: Alpina : Jesenice 0:5, Naklo : Triglav 1:0, Alpina : Triglav 3:2, Naklo : Jesenice 7:6. Vrstni red: 1. Naklo, 2. Jesenice, 3. Alpina, 4. Triglav. Pionirji: LTH : Jesenice 1:3, Korotan : Sava 0:2, LTH : Korotan 1:3, Sava : Jesenice 3:1. Vrstni red: 1. Sava, 2. Jesenice, 3. Korotan, 4. LTH. P. Novak Problemi otroškega varstva v kranjski občini Velik uspeh prizadevnega kolektiva Zavod Matevža Langusa Kamna gorica praznuje 25-letnico dela — Z organiziranjem oddelkov posebne šole v Radovljici, Bohinjski Bistrici in na Bledu uspeli vključiti v šolanje vse prizadete otroke Kulturni program so poleg pevskega zbora iz Krope in dramskega umetnika Jožeta Zupana izvajali gojenci zavoda. (Ib) — Foto: F. Perdan Kamna gorica — Da bi duševno prizadetim otrokom omogočili najboljše možnosti za razvoj, se je po osvoboditvi začelo razvijati posebno šolstvo in v začetke tega razvoja sega tudi razvoj vzgojnega zavoda Matevža Langusa iz Kamne gorice. Zavod je v soboto praznoval srebrni jubilej. S priložnostno proslavo, ki so jo pripravili učenci in gojenci zavoda, moški pevski zbor iz Krope in igralec Jože Zupan ter otvoritvijo razstav slik sodelavke zavoda Metke Vovk, Matevža Langusa, po katerem zavod nosi ime in razstave izdelkov otrok, so poleg svojega, počastili tudi letošnje partijske in Titove jubileje. Zavod Matevža Langusa v Kamni gorici je bil ustanovljen pred 25 leti, ko so prehoden mladinski dom preselili v Dobrovo pri Celju. Sprva je lahko pod svojo streho sprejel le okrog 40 učencev in gojencev, kasneje pa so z raznimi prezidavami in obnovami gospodarskega poslopja prostorske zmogljivosti potrojili. Ker se v zavodu šolajo duševno prizadeti otroci iz vse Slovenije, v letošnjem šolskem letu so bili gojenci doma kar iz 25 slovenskih občin, ki iz kakršnih koli vzrokov ne morejo biti pri starših, je njegov pomen še toliko večji. Med gojenci je namreč skoraj polovica otrok, ki so se jih domači sramovali in jih zapostavljali, nadaljnja petina pa je bila družinam odveč. Več kot polovica otrok je že od malega občutila grozo alko- pravzaprav ilegalen, vendar je bil s tem, kot je dejal ravnatelj zavoda Rado Trček, ko je govoril o zgodovini ustanove, led prebit in začeli so se ustvarjati pogoji za razvoj posebnega šolstva v občini. Že naslednje leto so začeli delati oddelki posebne osnovne šole tudi v Radovljici in na Bledu. Vsi skupaj so letos vključevali 113 otrok. Z organizacijo oddelkov posebne šole tudi v drugih krajih so v zavodu dosegli, da so v izobraževanje vključeni vsi laže in zmerno prizadeti otroci radovljiške občine in tudi otroci iz drugih krajev, ki iz prej navedenih in drugih vzrokov ne morejo biti doma. Če se povrnemo k zavodu in njegovemu delu, ne moremo mimo svobodnih dejavnosti učencev, ki so na tej Šoli razvite prav tako kot na drugih osnovnih šolah. Imajo zelo delovno pionirsko organizacijo, ki vsako leto pripravi tri konference in več sestankov, na katerih pionirji razpravljajo o uspehih v šoli, prostem času, disciplini in prekrških, nalogah in zadolžitvah. Pestrost njihovega dela pa poživljajo prireditve ob spominskih dnevih, organizirani pohodi v prostem času, športne prireditve v sodelovanju s TVD Partizan in ZSMS Kamna gorica itd. Na proslavi ob 25 letnici Zavoda Matevža Langusa v Kamni gorici so podelili priznanja in nagrade delavcem, ki v zavodu delajo več kot 10, 15 ali 20 let. — Foto: F. Perdan holizma, delomrzništva in duševne zaostalosti in so šele v zavodu začutili, kaj je skrb in ljubezen, se začeli učiti in vključevati v družbo vrstnikov in odraslih ljudi. Delovanje zavoda pa se ne omejuje le na internat in posebno šolo v Kamni gorici. Pred dobrimi 12 leti so začeli širiti mrežo posebnih osnovnih šol po vsej občini. Najprej so odprli oddelek pri osnovni šoli v Bohinjski Bistrici. Začetek je bil Aprila so izvedli akcijo »Očistimo naš kraj«, ki pa ni bila edina, saj so s prostovoljnim delom gojenci zavoda zaslužili celo za svoj pionirski prapor. Nič manj pomembni niso uspehi na športnem področju. Njihovo SŠD vsako leto organizira občinsko prvenstvo osnovnih šol v malem nogometu, pripravili so prvenstvo gorenjskih posebnih osnovnih šol v atletiki, v malem nogometu in med dvema ognjema. Naj ob tem navedemo samo nekaj letošnjih dosežkov pri športu: prva mesta na občinskem prvenstvu v krosu, zmaga deklet v štafeti na prireditvi Ob žici okupirane Ljubljane in prvo mesto v tekmovanju gorenjskih POŠ v malem nogometu in rokometu. Vsi ti uspehi seveda niso prišli čez noč. So plod dolgoletnega in prizadevnega dela učiteljev, vzgojiteljev, specialnih pedagogov, socialnih delavcev in vseh drugih delavcev zavoda. Mnogi med njimi so duševno prizadetim otrokom posvetili že več ko deset, petnajst in dvajset let svojega dela. Tem so na sobotni prireditvi podelili posebne diplome in priznanja. L. Bogataj Kam z otrokom? Najbolj »vroča« tema vseh pogovorov v Kranju je zadnje dni prav gotovo varstvo predšolskih otrok. Potem ko je centralna komisija, letos je bila le ena, prerešetala 672 prošenj za sprejem v 13 kranjskih vrtcev, se je lahko odločala le za 143 otrok, za kolikor naj bi bilo letos prostora. Odkloniti je bilo treba kar 529 otrok. Največ otrok čaka na sprejem v vrtce v novem naselju Planina, kjer sta trenutno dva vrtca, tretji za 240 otrok pa prav sedaj začenja rasti in bo po obljubah dograjen do konca leta. Do tedaj pa je vendarle treba poiskati vse možnosti, da bi vsaj za najbolj nujne primere poiskali prostor. Skupnost otroškega varstva se je zato odločila za nakup stanovanja na Planini, ki ga bodo z manjšimi adaptacijami preuredili v vrtec za 40 otrok že z začetkom novega šolskega leta. Sklenjeno je tudi, da se sedanje število varušk na domu poveča še za štiri, kar pomeni še nadaljnjih 24 otrok. V Vzgojno varstvenem zavodu Kranj pa so se odločili sprejeti več otrok, kot je sicer dovoljeno po normativih: dodatno bodo zato sprejeli še 45 otrok. Tako se tudi letos v kranjski občini problem varstva otrok rešuje na vse mogoče načine. Že lani in tudi leto dni prej je bilo treba reševati »otroški« problem naselja Planina s prevozi otrok v vrtec Naklo, kot »goste« so jih vzeli tudi v telovadnico vrtca Janina, vendar večji del varstva potrebnih čaka na novi vrtec, ki so mu zdaj že zabetonirali prvo betonsko ploščo. Okoli 70 otrok s Planine se tako vsak dan vozi v oddaljenejše vrtce, tudi v Naklo in, če bo sila, bo morda prišel na vrsto še vrtec v Dupljah. Največji pritisk za sprejem je kajpada v mestne vrtce, medtem ko izvenmestni še nekako pokrivajo potrebe po varstvu v svoji krajevni skupnosti. Tako velike potrebe po varstvu otrok na mestnem območju pa niso morda izraz želja staršev po družbenem varstvu svojih otrok zaradi prednosti pred domačo vzgojo, kar mnogi starši dobro vedo, pač pa je tolikšen pritisk na vrtce preprosto iz nuje, ki jo nadvse zgovorno kaže visok odstotek zaposlenih žensk, ki dosega 49 odstotkov vseh zaposlenih v občini. L. M. do L Ti Je in ur G Krajevni praznik v Besnici Besnica — Besničani se pripravljajo na praznovanje krajevnega praznika, ki ga bodo združili s praznovanjem letošnjih jubilejev partije in Tita. Praznovanje se bo začelo v petek, 1. julija, in končalo v ponedeljek, 4. julija. Osrednji dogodek praznovanja bo razstava »Besnica skozi čas«, ki bo odprta v petek, 1. julija, ob 19. uri v besniški osnovni šoli. Razstava bo odprta do 4. julija vsak dan med 10. in 19. uro. Razstavo pripravljajo Lovska družina, čebelarji, likovniki-amaterji, radioamaterji in učenci osnovne šole. Posebno privlačno razstavno gradivo bodo stari etnološki predmeti, ki jih je danes najti le še v redkih vaseh kranjske občine. Na razstavi bodo na ogled tudi škriljarska in ogljarska orodja, s katerim je včasih kmečki človek služil vsakdanji kruh. Razstava bo brez dvoma pripomogla, da nekdaj znane obrti ne bodo prekmalu utonile v pozabo. Zato organizatorji razstave želijo, da edinstveno besniško prireditev obišče čim več ljudi. A. Blaznik Alpinisti uspešni v Andih Jugoslovanska alpinistična odprava, v kateri je 12 alpinistov iz Mojstrane, Jesenic in Ljubljane, je dosegla 6634 m visok vrh Yerupaja v perujskih centralnih Andih. Na vrh so se povzpeli po 1400 metrov visoki zaledeneli steni. Celoten vzpon je trajal deset dni, na vrh pa sta prva stopila Marjan in Janez Dolžan. Druga skupina alpinistov pa se je povzpela še na 5617 m visok vrh Mala Yirishanca. Kot je znano, so se alpinisti sprva nameravali povzpeti na 6200 metrov visok vrh Yirishanca, vendar pa so jim namero preprečile viseče ledene gmote v stenah, zato so na hitro izbrali drug cilj. Pevsko srečanje v Stražišču je bilo sklenjeno s skupnim nastopom pevskih zborov iz Železne Kaple, Prošeka, Brežic in Stražišča in z obljubo, da se prihodnje leto v Brežicah spet srečajo! — Foto: F. Perdan Izjemen kulturni dogodek Pevskim zborom iz Stražišča, Železne Kaple, Prošeka pri Trstu in iz Brežic so na sobotnem pevskem srečanju v Stražišču podelili male Prešernove plakete Predstavnik kulturne skupnosti občine Kranj Jože Ahačič je predstavnikom sodelujočih zborov podelil male Prešernove plakete, kar je dalo stražiškemu kulturnem dogodku še posebno slovesen pečat. — Foto: F. Perdan Stražisče — V počastitev letošnjega krajevnega praznika Stražišča in letošnjih jubilejev partije in Tita je bilo v soboto, 25. junija, zvečer v osnovni šoli Lucijan Seljak v Stražišču V. jubilejno srečanje pevskih zborov iz Železne Kaple, Prošeka pri Trstu, Brežic in Stražišča. Srečanje je preraslo v izjemen kulturni dogodek ne le za Stražisče, temveč za kranjsko občino in za slovensko kulturo. Zbori namreč prihajajo tudi s skrajnih meja slovenskega kulturnega prostora, kjer je naša kulturna Ustvarjalnost še pogosto zapostavljena in zaničevana. Zborovska pesem buditeljsko vpliva na narodno zavest, obenem pa je tradicionalno srečanje štirih zborov tudi merilo, kakšno kvalitetno in množično raven dosegamo na tem področju. Stražiško srečanje zborov je bilo v letu jubilejev partije in Tita. Le-ti niso pomembni le za nas, so dejali predstavniki zborov v Stražišču, temveč tudi za zamejske Slovence, saj je bil naš boj za narodovo osvoboditev tudi njihov boj. Stražišani so srečanje pevcev izredno dobro organizirali, izkazali pa so se tudi krajani, ki so napolnili večnamenski prostor osnovne šole Lucijan Seljak. Gostitelji so goste povabili na prijetno družabno srečanje pri stražiškem gasilskem domu, kjer je še dolgo odmevala slovenska pesem. , Sodelujočim pevskim zborom so na prireditvi v Stražišču podelili male Prešernove Plakete. Prihodnje srečanje štirih pevskih zborov bo v Brežicah. J. Košnjek POLNOČNE PEVSKE VAJE »STRUŽEVSKIH SLAVĆKOV« Po desetletjih kulturnega mrtvila se je v krajevni skupnosti Struževo pri Kranju nekaj zganilo. Ne, niso sklenili, da bodo zgradili še tretji kulturni dom, pač pa so čutili, da je treba začeti oživljati kulturo na elementaren, ljudski način. Kaj drugega neki so ljudje počeli takrat, ko še ni bilo radia in ne televizije, ki nam ob večerih krajša čas? Stopili so skupaj in zapeli sebi in drugim v veselje. Prav tako so storili tudi mladi in ne več tako mladi struževski fantje, ko so začutili v sebi kulturno praznino. Vsak začetek je težak in da bi jim grlo bolje pelo, so ga poprej malo namočili, saj ni da bi človek pel s suhim grlom, pa tudi besedilo pesmi tako laže prihaja na jezik. Da bi svoje krajane popolnoma presenetili, so te predpriprave opravili v sosednji krajevni skupnosti. Da bi bilo presenečenje popolno in slišnost največja, so počakali, da so Struževčani zaprli svoje radijske in televizijske sprejemnike in se odpravili spat. Tako je okoli polnoči, ko se dnevni in nočni grup tako zmanjšata, da se spet sliši šumenje Save in šelestenje listja v rahlem ponočnem vetrcu, od konca vasi udarila iz kulturno zanosnih grl lepa narodna: vodja zborČka je svoje pevce malo mehke v kolenih zaradi utrudljivih priprav na nočne vaje raje posadil po stopnicah, na katerih imata sicer vsako noč podobne glasne pevske vaje domači maček in sosedov vsiljivec. Da pa ne bi bili tudi drugi predeli Struževega prikrajšani za nočne pevske užitke, so se nosilci na novo oživljenega kulturnega utripa že po prvi točki preselili še drugam, nekaj, da jim ne bi prehitro zmanjkalo repertoarja, nekaj pa zato, ker ne bi mogli še druge pesmi odsedeti na mrzlih kamnitih stopnicah. Struževčani globoko hvaležni za glasne podoknice srčno upajo, da slabo vreme in hladne noči ne bodo pokvarile zagnanosti zanosnih znanilcev kulturnega preporoda v Struževem, saj jim je doslej strašno manjkala prav mila domača pesem sredi noči: le na ta način se namreč popolnoma odstranijo škodljive posledice delovnega tedna.