MARIBORSKI Cena 1 D VEČERNI Urednlltvo In upravai Maribor, Ooapoaka ul. 11 / Talefon uredništva 3440, uprava 24«0 Izhaja razen nedelja In praznikov vsak: dan ob 10. url / Volja meseEno prejeman v upravi aN po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po aenlku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek -Jutra" v Ljubljani / Poitnl Čekovni rafiun *L 11.406 Utaga Amerike v svetovni gospodarski krizi — Težkoče na konferenci naraščalo — Ff0iita proti Ameriki — Iz svetovne v evropsko konferenco — Mussolinijev načrt za preprečitev avstrijskega „Ansch!ussa“ — Carinska unija v srednji Evropi Od smrti velikega predsednika W i 1-°na povzročajo Združene države Se-perne Amerike Evropi same težkoče. <>vsod, kjerkoli pridejq v stik z našo eiitio, zasledujejo izključno le svoje last-pe katerialistične interese. rirav one so bile tiste, ki so v veliki me-^ grešile nadprodukcijo industrijskih sed in a,-rarnih pridelkov ter s tem ya Snlo svetovno gospodarsko krizo. v; !”adi svoje »prosperitete« so stopnje-^ Produkcijo tako. da bi bile mogle Jj" ®e ne bi biio krize — kmalu same kri-Večji del svetovne potrošnje. Mislile bo D8Č’ ,da se bo. zgodovina obrnila, da k sedaj Evropa postala kolonija AmeTi-Ko pa so se pričele pojavljati posle-an”e nadprodukcije, ko je Evropa zaradi eriške konkurence z£čela izgubljati kupoval no in sploh konzumno stal 'n Se je ta p°iav razšinl *udi na o-k sve>, so naenkrat . tudi Združene zave izgubile možnost nadaljevanja 50 Je zloglasne »prosperitete«. Vse, kar ls, °d tedaj storile, je bilo zato samo y anie svojih lastnih koristi, katere naj tealizh-ala obubožana in medsebojno *a Evropa! Jako so bile Združene države tiste, ki Prve podprle Nemčijo pri njenih Nadevanjih za‘črtanje reparacij. Če !W.re k' bdo’ tud> Lozane ne bilo; s*^čija bi plačevala reparacije še zdaj, ^ ‘‘itlerjem ali brez Hitlerja na čelu. To-o?' ,1° ameriško zavzemanje za Nemčijo ' 12haja'o iz idealistične ljubezni do Združene države so hotele osvobo-J Nemčijo reparacij samo zato, da bi luh«? Nemčija lahko plačevala njim a-in obresti posojil in trgovskih hJV *n b’ *ahko uvažala več ameriške-Sltilj a* pa prn črtanje nem-spgL1reParacij ni prineslo zaželjenega u-spuj*’ Ker ga jim po vsej logiki stvari razor *ni mo£lo> 50 Priče'e forsirati °2'tev, seveda tako, da same prav Sve.rav ne b’ic č'5*0 nič prizadete. it,0r naj se razoroži le na kopnem, na SjJJi Da nai ostane nadalje oborožen. ne a3: Združene države kopne vojske 0a . ^rebujejo! Kdo pa jih bo napadel tiijA! m, Kanada, Mehika? Prav nič pa bj h°tele in še nočejo slišati o tem, da t0vjl ^roženim državam v Evropi zago-b!|e'^Sv°jo pomoč v primeru, da bi j 'ub razorožitvi napadene- (ern n??et n' ^lo Združenim državam pri ?itve av n.ie za idealno stran ražoro-Sa, d' rorsirajo jo iz preprostega razlu-dei,a 8 bi mogla potem Evropa ves svoj ^rabili ?a Pribranlia pri razorožitvi, . 23 odrajtanje v0.IneSa dolga '^tt>!1u tor za večji nakup ameri* prav .tv®i-niškega in agrarnega agrarnega blaga. tlJdj '.Stcsa razloga so pa zahtevale v Lorii °Vno ROFnodarsko konferenco 'e ivf0, ^ILsel, sklicati to konfeien-, ;ni,eri5Ka. Sedaj, so ta kor.-^Ve c'50ru^e’ 50 Pa 'roret Združene %of,ueverne Amer!K'- tiste, ki one-Sac'ie ln„fn,eno deI°- Zakaj? Vse dele-SD<)dart;if„ '’ref1ce so ugotovile, da ni go-tlabllizai'ifa zdravljenja sveta brez i nl» cari,?«iTItai *,avn!h valut, brez *nt-arkiie 22' v’ brez Oprave av-„6r breditvJ ,n Kontrole produkcije >lh doZL vprašan,a zlasti rt\'Ovatj vt,aL ! *em rnorhlp seveda a drZaVa nekai. kajti bre;, kompromisa, ni sporazuma in ni izboljšanja svetovnega gospodarstva. Pa je spet prišla Amerika in odklonila po vrsti vse, kar bi ji poleg koristi nalagalo tudi kakršne koli žrtve. Je proti stabilizaciji dolarja, proti radikalni ureditvi carinskih zadev, proti kontroli produkcije ter proti razpravi o političnih dolgovih. Skratka: londonsko svetovno gospodarsko konferenco si predstavljajo Združene države kot nekako podporno ustanovo za'svoj gospodarski egoizem. Vsa Evropa in ves ostali svet naj bi sprejela tako rešitev, od katere bi imel korist le en sam čan konference, t. j. Združene države Severne Amerike. Toda po tej poti ne bomo nikoli nikamor prišli. Pred Evropo stopa vsak dan bolj razočno vprašanje: Ali nebi bilo najbolje obrniti Združenim državam sploh hrbet in reševati svetovna vprašanja brez njih? Ta predlog se je zelo konkretno pojavil prav ta teden v francoskem, pa deloma tudi v angleškem in drugem tisku. Francoski tisk je nad egoizmom Združenih držav skrajno ogorčen. Fatalno za Evropo je pa pri tem to, da ji manjka za izločitev Združenih držav politično edinstvo in razumevanje med posameznimi državami. To pa Združene države zelo dobro vejo in zlorabljajo sprtost Evrope vedno znova za svoje namene. Kako dolgo še? Morda bo prav gospodarska konferenca v tem oziru odločilna? LONDON, 21. junija. Vsak dan postaja bolj očito, da so težkoče, s katerimi se bo morala boriti Svetovna gospodarska konferenca, nepričakovano velike. Na sami konferenci je bil že stavljen predlog, naj se seje sploh odgode, dokler se ne doseže z Ameriko sporazuma glede stabilizacije valut. Ta predlog je bil na prizadevanje Macdonalda sicer odklonjen. položaj se pa prav nič ni izboljšal. Nasprotno, zatrjuje se celo zelo resno, da bi francoska in angleška delegacija zapustili konferenco, če bi se izkazalo, da z Ameriko ni mogoč pameten in pošten sporazum. Fronta proti Združenim državam postaja sploh vedno bolj vidna. Govori se tudi o možnosti spremenltve konference v organ proti njim. V tem pri meru bi se skušala nalH rešitev najvažnejših vprašanj brez Amerike In proti njej. Anglija In Francija bi uredili vse trgovanje In denarni promet v okviru svojih kolonij, dominionov In evropskih ter drugih držav razen Amerike. Posebno odločno se zavzema za to francosk’ je za popoldne konferenco voditeljev komisij, na kateri se bo razpravljalo kaj naj se štori v primeru, če glede stabilizacije valut ne bo mogoče doseči nobenega sporazuma? Ventilira se tudi vprašanje odgoditve konference, vendar se misli, naj se nadaljuje vsaj tako, da se doseže sporazum evropskih držav. Na tj način še spreminja svetovna gospodarska konferenca vedno bolj v konferenco evropskih držav. Sinoči ie bila v palači Banke of England že konferenca zastopnikov evropskih novčaničnih bank, na kateri se je razpravljalo o tem-LONDON, 21. junija- Pesimistično razpoloženje se vedno bolj veča. V diplomatskih krogih skušajo vendar vresnlčiti celo vrsto načrtov. Največjo pozornost vzbujata zaenkrat dva predloga. Prvi Je italijanskega izvora In predvideva novo ureditev srednjeevropskega vprašanja z glavnim namenom: preprečiti združitev Avstrije In Nemčije. S tem načrtom se JUTRI bavi vedno dobro informirani francoski novinar Pertinax v »Echo de Pariš«. Pertinax izvaja svoje sklepe iz odnoša-jev med Francijo In Italijo in četvornega pakta in pripisuje Paulu-Boncourju misel, da je treba š francoske strani Mussoliniju omogočiti, da se osnuje avstrijsko-madžarska zveza. V tem primeru bi nastala v Podonavju nova pomanjšana av-stro-ogrska monarhija. Mussolini forsira to zvezo v prvi vrsti zato, da bi popolnoma odvrnil vsako možnost »Anschlus-sa«. Pertinax pravi, da je ta načrt zelo nevaren za ohranitev miru v Evropi. Po Pertinaxovem mnenju bi se morali najprej razčistiti odnošaji med Francijo in Italijo, nato pa med Italijo in Jugoslavijo. Sklenitev trozveze Francija, Italija, Jugoslavija bi odstranila italijanski strah pred Jugoslavijo, a to Je glavn’ cilj francoske zunanje politike. Mnogo bolj zrel pa je načrt carinske unije držav Balkana, male antante, Avstrije, Madžarske in Baltika. »Morning Post« poroča že podrobno o pogajanjih, ki jih je v tem pravcu uvedel dr. Beneš, Poljska je baje že sporazumna, pridružiti sta se pa pripravljeni tudi Avstrija in Madžarska, dočim so delegati balkanskih držav zahtevali od svojih vlad podrobnih instrukclj za nadaljevanje pogajanj. Ta načrt je po zatrjevanju poročevalca že v štadiju dozorevanja. Srditi nemški napadi na dr. Dollfussa VES NEMŠKI TISK NAPADA AVSTRIJSKO VLADO. ZA DOLLFUS-SOM NI VEČINA JAVNEGA MNENJA. USODA TISKA. BERLIN, 21. junija. Ves nemški tisk napada nenavadno srdito avstrijsko vlado zaradi razpustitve narodne socialistične 9tranke v AvstrlH. »Vdlki-scher Beobachter« piše med drugim: »Naj se člani sedanje avstrijske vlade le pripravijo na emigracijo, če bodo sploh še imeli dosti časa za pobeg preko meje. Dollfuss je razpustil napadalne oddelke, ni se pa zavedal, da tega sploh ne more izvesti. Oni sami ga bodo sodili.« Obenem zatrjujejo listi, da terorističnih aktov v Avstriji ne izvršujejo hltlerjevcl. Preganjanje narodnih socialistov pokreta ne bo zatrlo, razvijal se bo dalje do popolne zmage. DUNAJ, 21. junija. Razni javni znaki kažejo, da večina avstrijskega javnega mnenja ne odobrava borbe vlade proti Hitlerjev! Nemčiji. Pod plastjo avstrijstva tli povsod vsenemškl ogenj in če bi nastala revolucija, je veliko vprašanje, kdo bi se sploh še cksoonlral za Dout^co, £e!o značilno je tudi dejstvo, da ie bivši celovški podžupan, višji deželni sodni svetnik dr. Karl Rokitanskv, ki je sam krščanski socialec, napisal v celovškem dnevniku »Frele Stimmen« članek, katerega ponatlskujejo tudi drugi listi, v katerem svari Avstrijo pred cepitvi jo od Nemčije. Članek ima naslov: »Ouo vadiš Austrla?« V njem pravi, da so Avstrijci Nemci, in da bodo lahko obstojal) samo kot Nemci z Nemčijo. Brez Nemčije ie za Avstrijce smrt. Obenem citira besede cesarja Karla, ki Je rekel: Naj Avstrija raj-še razpade, kakor da bi se ločila od Nemčije! To dokazuje, da niso proti Dollfussu le velikonemci in landbun-dovcl, ki sede v njegovi vladi, marveč tudi mnogi ugledni Člani njegove last ne stranke. DUNAJ. 21. junija. Vlada je dovolila listom »Deutsch-bsterreicbische Ta-geszeltung«, »Kampfruf am Montag« in »Nachtpost« nadaljno izhajanje, toda samo pod pogojem, da ne bodo več zastopali programa narodnih socialistov. Gombosevo navdušenje za Nemčijo BUDIMPEŠTA. 21. junija. Na iffiinniiim mi,,:«*,,, c*,..*..* i s i zborovanlu Poljedelske zbornice je go kJJ"S,,a. vorit V&H.I OSmMs izjeme so. So dijaki, ki misli-LJaa So že izven vsake nevarnosti in Kazenski senat tukajšnjega okrožnega sodišča je obravnaval danes krvavo dramo, ki se je odigrala na letošnjo velikonočno soboto na Spodnjem Bregu pri Ptuju. Na zatožni klopi sta sedela 28-let-> na dekla Marija Vreševa in njen ljubimec, 25-letni kolarski pomočnik Konrad Murko iz Dražencev, obtožena, da sta po preudarnem načrtu umorila iz koristoljubja že priletnejšega gostilničarja in po sestnika Ignaca Emeršiča. Tragičen in krvav dogodek slika obširna obtožnica takole: Marija Vreševa je bilo siromašno dekle in je že od mladih let moralo služiti svoj kruh. Še kbt otrok je prišla k Emerši-čevi hiši na Spodnjem Bregu pri Ptuju. Bila je pridna in poštena, zato so jo Emer šioevi radi imeli. Ko pa se je Emeršič oženil, je Mariia šla od hiše in si poiskala službe drugje. Pred 8 leti pa se je zopet povrnila k Emeršičevim, kjer je preživela svojo mladost. Emeršič jo je rad vzel, ker je vedel, da je zanesljiva in prid na delavka. To pa je storil tem rajši, ker je bila njegova žena 10 let starejša od nje ga in je vedno bolehala ter ni mogla opravljati težjih gospodinjskih del. Prva leta zakona so Emeršiču in njegovi ženi srečno potekala. Po letih pa so se vezi ljubezni zrahljale. Emeršiču je jela ugajati dekla Marija,, ker je bilo v njej veliko več življenja, ko pa v njegovi ženi, ki se. je takrat bližala že šestim križem. Marija se gospodarjeve ljubezni ni branila in je odprtega srca sprejela vse njegove ponudbe. Gospodar ji je bil namreč obljubil, da ji bo zapisal 10.000 Din. Od takrat sta pričela živeti Emeršič in njegova dekla kot mož in žena. Prava njegova žena Genovefa pa se je vdala v svojo usodo. Ločila se je popolnoma od godilo okrog nje in kar so govorili ljudje, se ni dosti brigala. Iskala je v teh težkih časih tolažbe v molitvi. Pred dvema letoma pa se je dekla, ki je imela vso oblast pri Emeršičevih, spoznala z mladim kolarskim pomočnikom Konradom Murkom. Konradu je bila postavna Marija všeč in vedno pogosteje se je oglašal pri njej. Bil je sladkih besed, s katerimi je Marijo pridobil na svojo stran. Da je ona postala vse drugačna, to je takoj slutil stari Emeršič, ki je bil zelo ljubosumen na mladega kolarskega pomočnika. Sirovo deklino vedenje je silno bolelo zaljubljenega gospodarja. Odkar je hodila s svojim izvoljencem po veselicah in zabavah in odkar je ostajal Konrad pri njej čez noč, ni hotela več uslišati nobene gospodarjeve prošnje. Z gospodarjem se je pričela prepirati in mu je v razburjenosti večkrat grozila z nožem. Tako sta se sprla tudi na letošnjo velikonočno soboto in so bile posledice prepira usodne za oba. Kritičnega dne je bil Konrad na obisku pri Mariji; kose je Emeršič okrog 10. ure spravljal k počitku, se je oglasil še v kuhinji, kjer sta bila Marija in Konrad zatopljena v svoj pogovor. Ko sta ga opazila, sta skočila nanj. Konrad ga je udaril s polenom po glavi in ga zagrabil za roke. Marija pa je poiskala nož in ga zasadila Emeršiču v srce. Pri današnji obravnavi je obtožena Marija s solzami v očeh pripovedovala ves krvavi dogodek kritičnega večera. Zatrjevala je, da je' nedolžna iti da jo je hotel pokojni Emeršič napasti. Ona pa se mu je postavila v bran z dolgim kuhinjskim nožem, ki mu ga je po nesrečnem »Lojalnost« ptujske nemške manjšine v pravi luči. Pred kratkim je priobčil »Ve černik« članek nekega nemškega lista, v katerem se trdi, da so naši pravi in posili Nemci lojalni državljani in da so si znali pridobiti razumevanje in simpatije Beograda. Kako pa ta »lojalnost« v resnici izgleda, naj navedemo naslednji primer: Na zadnji občinski seji, o kateri smo itak kratko poročali, se je v debati o premestitvi živilskega trga, oglasil med drugimi tudi zastopnik in duševni vodja ptujske nemške manjšine ter izjavil sledeče: »Malo nas je (pri tem je pogledal na levo in desno okrog sebe, kjer so sedeli še ostali 4 nemški zastopniki), ki sedimo tu kot izvoljeni od meščanstva, večina pa je od vlade postavljena, tedaj ne na podlagi volje meščanstva. Ker pa gre v tem primeru za važpo gospodarsko zadevo, kjer se tako močno križajo interesi posameznih meščanov, ta od meščanstva izvoljena manjšina ne more sama odločati, med tem ko ostali od vlade postavljeni zastopniki za to niso kompetent ni. Odložimo tedaj vsako sklepanje o premestitvi trga do onega časa, ko bodo po novem občinskem zakonu prišli v občinski svet možje, izvoljeni neposredno od meščanstva, ker so samo taki kompetentni za odločanje v tako važni zadevi. Zato bom glasoval proti.« Tako tora j: Ukrepi vlade so za ptujsko nemško manjšino kot nemerodajni in nevažeči, slovenski občinski svetniki, ki ste imenovani od vlade skupno s sedanjim županom, odstranite se, saj niste (po gornji izjavi) pristopni, da odločate v komunalnih zadevah. Evo Beograd in Ljubljana: tako izgleda ona »lojalna« mentaliteta ptujske nemške manjšine. Ne, kar .govore v Beogradu, nego kaj mislijo in govorijo doma, to je merodajno! In če se na javni občinski seji omalovažujejo vladne odredbe, kaj pa šele takrat, kadar so v. svojih raznih društvih, kadar so sami med seboj? Vprašujemo samo, kaj bi se zgodilo onemu slovenskemu obč. svetniku, ki bi na Koroškem izdal tako izjavo?j In mi? Ali se mislimo res utopiti v močvirju nacionalne mlačnosti in nezavednosti? Zvočni kino Ptuj predvaja v sredo 21. t- m. ob 20.30 in v četrtek 22. t. m. ob 18.30 in 20.30 »Generala Platowa« in ne »Halo Babij« kakor smo poročali. Vodstvo je spored spremenilo. Prijet rokovnjač. Kakor smo poročali* so orožniki prijeli nevarnega rokovnjača Martina Šenčerja, brezposelnega mehanika iz Ptuja. Ker ga zasleduje tudi mariborsko Okrožno sodišče, so gai danes odpravili v zapore v Maribor. I)f /s ‘ Haunig: *aistarei£i križi v 'ftnarškem ekraiu "imai da ni koga, katerega ne bi za-Nj i a zgodovina davno minulih časov. Dfete^eRa užitka, če čitaš dogodke iz Dre3,ih dni; stopijo ti pred oči davno riti nule osebe, vidiš jih in slišiš govo-VobJl'duieš. kako nastopajo drug za tlaj *h> gledaš mesta, kakor so bila nck-ob P0gledu na smelo zidane ^r°Ve na skoraj nedostopnih vrhovih, danes vidijo mogoče le še gole, ^iz w ne s*enc’ k' se dvigajo proti ne-^ kupa razpadlega zidovja. j!^akt}eš se nazaj v čase, ki so dav-sam 'n kakor bi sodeloval nij n skoraj ši iznenaden. ko se spom--^danjost in se ti podobe, ki si lih br«d _v kor v bajnem zrcalu, razpršijo °Srrev°^rU? kakor jutranja megla pred I(0 a3°č'm solncem. *>, d-, zgodovino, moraš pomislili ,bi * J-' *- - — '! Vsi VSeKa tega ne zvedel, če se ne Mio t^p°datki skrbno zbirali, za kar je ****** treba večletnega truda •‘vanja. , 1 P Z80dr 2at0 za ni°ra imeti vsak ,n ki ima čut M sn^pvnio. skrb, da se vsaka stvar. kiint~v'n;a "a nekdanje 0 otme pozabljenosti. dogodke, ohra- Dostikrat gledamo stvari, ki so iz davnih dni, a brezbrižno hodimo mimo njih, nikdar se mogoče ne vprašamo, kaj bi moglo to pomeniti, kaj nam pove ta kamen ali ona slika. In dostikrat se zgodi, da tak spomenik velike vrednosti propade in izgine za vedno. Koliko lepe zgodovine nam je osta lo na ta način neodkrite, za vedno zgubljene! Nekaj časa se o tem in onem ohrani še ustno sporočilo, a po več rodovih se zgubi jasna slika, dokler sc popolnoma ne razblini. Zato zbirajmo vse, kar spominja na nek danje dni, in če so tudi zadevno le malenkosti, mogoče pa tvorijo v celoti važno vrzel, ki nam pojasni marsikaj, česar bi sicer nikdar ne razumeli. Ko bivam že četrt stoletja v tem okraju, našel sem med drugimi zgodovinskimi zanimivostmi na tem in onem mestu stare križe. Povpraševal sem prebivalce, kaj se govori o tem in onem znamenju? In povedali so mi marsikaj zanimivega. Škoda bi bilo, da bi se to pozabilo, zato hočem podati na tem mestu kratek opis vseh najstarejših križev v tem sodnem okraju. Govorijo o davno minulih časih, mnogo dozdaj še neznanega in zanimivega nove njih zgodovina. Najstarejši križ je oni v Zamarkovi. župnija Sv. Lenart, ki. stoji ob desni stra- ni banovinske ceste Sv. Lenart—Maribor na mestu, kjer se začne dvigati cesta po hribu proti Šikarjevemu posestvu. Znan je pač po vsem okraju. Križ je zidan, zadaj okrogel, fasada je gladka z vdolbino, v kateri je kip lurške Matere božje in razpelo. Nad vdolbino je vzidana plošča z napisom: Jezus Ti mili Usliši me v sili Vem, da pomoči Pri Tebi dobim. Pod to kitico so zaporedno navedene letnice: 1210, 1815, 1887. Na vrhu so ob vsaki strani in v sredi kameniti okraski, podobni žari, na srednjem je pa pritrjen trojni železni križ. Posebna znamenitost tega križa je, da rase tik ob desnem okrasku iz male raz-pokline mali borovec, ki je seve zaradi nezadostne podlage v rasti zaostal. Kakor je iz letnice 1210 razvidno, gleda ta stavba, na več stoletij nazaj in je bila priča tako marsikaterih dogodkov, ki so se odigravali v teh krajih. Gledal je ta križ, kako so v tistem času zidali grad Hrastovec, bil pa je tudi priča, ko so leda 1532. prihrumeli Turki od Gradca in Maribora ter požigali in morili po Slovenskih goricah in pri tej priliki tudi zažgali trg pri Sv. Lenartu. Letnici 1815 in 1887 kažeta na leto popravil; mdiuokfat je to storil Ivan Breznik, posestnik v Zamarkovi, na katerega posestvu je tedaj stal ta križ. Po •njegovi smrti je dal leta 1929. prenoviti spomenik sedanji lastnik Jožef Bauman skupno s svojo ženo Ano. O nastanku tega križa si pripovedutje-jo prebivalci sledeče: V bližnjem gradu Hrastovcu je bila lepa deklica, ki je Imela' za ženina brhke ga kmetskega fanta. ■ Zalo deklico pa je zalezoval hrastov-ški graiščak; ker pa vse obljube niso mogle premotiti stanovitnega dekleta, jo je dal graščak živo pokopati na mestu, kjer stoji križ. Pred smrtjo je reklo pogumno in čednostno dekle, da bo vzraslo na tem mestu neko znamenje, ki bo pričalo o njeni stanovitnosti in nedolžnosti. In res, ko so sorodniki pozidali na tem mestu križ, je začel rasti na vrihu borovec, ki pa se ni povzpel višje, ampak ostal vedno enak. Seve ta borovčič ni tako star kakor se pripoveduje, dognal pa sem, da ga pomnijo ljudje že več kakor sto let. Naj bi stal ta križ še mnogo časa in z njim tudi mali borovec ter opominjal slovenske deklice, naj bodo tako značajne in stanovitne kakor ono dekle, o katerem pripoveduje š? dandanes mična pripovedka. (Se bo nadaljevalo.) MARTIN SAFRAN. sobo-, črkoslikar, pleskar in ličar, Maribor, Slovenska ul. 16, prevzema vsa v to stroko spadajoča dela ter jih izvršuje dobro in poceni. 1664 ŽIČNE VLOŽKE. železne zložljive postelje afrlk madrace. otomauc, so lidno in po ceni, pri NOVAKU, Glavni tr« 9. Koroška 8, Vetrinjska 7. 2278 ZA VEZENJE PERILA in ročni ažur se priporoča Klančnik, Slovenska ulica 15. 2281 SURKOL. sredstvo za pokon-ščurkov in rusov a Kanc, 1401 dnevi je dospel v Leningr Yorka prvi veliki izletniški lin«, na katerem je prispel ' ! ... v. Leningrad še naslednji tuji turistovski parniki: »Kunzholm«, »Karinkia«, »Mexi-a®k0(<( »Oceania«, in »Stclla Polaris«. Tuji Šentiljski Sokol pri sprejemu češko- turisti, ki bodo dopotovali s temi parniki, slovaških častnikov. Poročah smo že, bodo obiskali mimo Leningrada tudi Mos-kako lep sprejem so priredili Šentiljčani kvo. MIZARSTVO. prvorazredno, za pohištvo ter ostala mizarska dela. Naročila pod ugodnimi pogoji. Ciril Razboršek. Maribor. Dravska ulica 4. 1819 Službo dobi PRAZNO, LEPO SOBO. popolnoma čisto, v Cankarje^ ulici oddam s 1. julijem. Naslov v upravi lista. 2283 SPOSOBNO NATAKARICO, katera bi prevzela na račun »Ljudsko klet« iščemo. Pojasnila pri lastniku »Grajske kleti.« 2285 HIŠICE Z VRTOM proda za 12.000, 20.000, 24.000 in 30.000 Din Posre- BRITVE, ŠKARJE itd., brusi izvrstno in zanes. Ijlvo J, Kokot, Wildenraincr Jeva ul. 6. 221 'c OPREMLJENO SOBO, lepo, soinčno, blizu pa ceneno takoj oddam. Na: POve uprava lista. J OLEANDROV j. Razlagova ul. 3000 Maiji&Hjski »VETERNIK« Jutra V Maribor iu, dne 21- VI. 1933.^ Uhiiiiiimiim'1 in ' iimrTnr-inr-n—r MbataiHi ■**»«-■—■»---------- m ftotmraM o s*k*r*frw>n>o>$*t*l ifE o v a š'k e pr oilott I »»Posjeipalača naše vlade, ,srce|Oceano> polisa,« je dejal Astis in odvedeFDoljana dojstopnic, ki>so vodile.-kizlatemu vhodu, ok-rašenemu z reliefi'čudovite popolno-t sti. Doljan je občudoval umetnost tega-) skrivnostnega'ljudstva in se n^bolj'čudil temu, da je palača vlade »popolnoma' nezastr-ažena. Astis je menda ugenil njegove misli, zato je dejal: »Pri nas ne-rabimo straže in nepotrebna so-nam tudi sodišča. Med vsem našimi ljudstvom ni niti enega samega zločinca.« »Po vsem termkar semividehin kar*sie mi povedali«, je odgovoripDoljan, »se mi' zdi to popolnoma razumljivo. Ljudstvo, ki je premagalo starost in smrt, je moglo premagati prav tako lahko tudi vse. človeške slabosti.« Med tem pogovorom sta Doljan in: Astis dospela po ornamentiranem in z mehkimi preprogami prekritem hodniku-do-nekih vrat, ki so se sama odprla. Doljan se je znašel v nekakšni veži, kjer ju je sprejel višji uradnik vlade ter ju po nekem Astisovem poročilu v Doljanu neznanem jeziku odvedel v sprejemno dvorano. Ko sta z Astisom vstopila v sprejem- iiiico senata vlade Oceanopolisa, Doljan ni vedel kaj bi bolj občudoval, umetnine, ki so jo krasile, ali člane senata, ki so isedeli na dragocenih sedežih iz Čistega 'zlata, okrašeni z najlepšim dragim ka-anenom. Bili so oblečeni na poseben način, da-so scižejpo zunanjosti razlikovali -od • onih ljudi, ki*jih je bil videl dotlej. Ko sta Doljan in Astis vstopila, so se senatorji v znak-pozdrava dvignili s svo >jih sedežev. Oba sta se poklonila, nato ,pa sedla na odkazano jima mesto. »Predsednik senata vlade je Semiš Ra-mis,« je dejal Astis Doljanu. »Potomec je Semiša, ustanovitelja mesta, ki je stalo nekoč na teh tleh, na katerih se širi današnji Oceanopolis. Poznate ga iz Svetega pima, kjer se imenuje Sem, praoče semitov. Ostali štirje senatorji so Merie--zis, Beliš, Tutalis in Reizis.« Po teh besedah je Astis vstal in pričel govoriti v jeziku domačinov. Doljan ni razumel nobene besede, vendar je vedel, da govori o njem in njegovem prihodu v Oceanopolis. Potem je spregovoril Semiš Ramis in Astis je prevajal njegove besede: »Zasledovali smo vaše delo, doktor Danilo Doljan in občudovali vaše zanimanje za skrivnost davno potopljene Atlantide, rojstne domovine naše in zibelke vesoljnega človeštva. Popolnoma razumemo želje soljudi na površini zemlje, da bi odkrili skrivnost svoje pro-šlosti, da bi odprli vrata do zakladov znanja, ki jih krije potopljena celina. Razumeli pa boste, da smo dolžni skrivati pred svetom skrivnost svoje eksistence. Mi vemo vse, kar se na zemlji dogaja, poznamo ves vaš razvoj in na razpolago so nam vsa sredstva, da bi mogli zapustiti svojo podmorsko domovino in se preseliti k vam pod ono solnce, ki je dalo našim prednikom simbol najvišjega božanstva. Toda spoznanje, da moremo ohraniti kulturo svojih prednikov im razvijati nadalje svojo samo toliko časa, dokler smo sami, skriti in ločeni od sveta, nam brani vsak stik z vami. V dolgih desettisočletjih so naši cdpostenei odhajali k vam na površino in se zopet vračali, nikoli pa se ni zgodilo, da bi kdorkoli od vas prišel k nam. Vi ste prvi človek z zemeljske površine, ki je našel pot v naš skrivnostni Oceanopolis, prvi človek od tam, ki mu je dano spoznati tisto, po čemer zaman hrepeni vesoljno človeštvo. Občudujemo vas, doktor Danilo Doljan, zato vas sprejemamo kot sprejmejo bratje svojega brata. Naš gost ste, še več, član naše velike družine, in puščamo vam popolno prostost gibanja, delovanja in življenja. Vse kar imamo, je tudi vaše. Okoristiti se morete z vsemi našimi pridobitvami in senat vla-’de želi, da bi bili pri nas prav tako srečni, kakor smo srečuj mi, in si ne bi nik- dar in nikoli več želeli zapustiti nas. Vse to pa vam nudimo le pod enim samim P° gojem: da nam svečano prisežete, a ne boste nikdar in na noben način po* izkušali najti stikov z zunanjim svetom ali pa celo pobegniti! V onem trenutku, ko bi se pregrešili proti tej naši vi, bomo prisiljeni seči po tistem sredstvu, ki ga že dolga stoletja nismo up°' rabili. Uničiti bomo morali vaše življe* nje! Prisežete?« Doljan je nemo poslušal besede predsednika Semiša Ramisa. Dobro se je zavedal svečane resnosti trenutka, ko se je odločala vsa njegova usoda. »Kaj naj storim?« je mislil sam pri sebi. »Rad bi ostal tu in spoznal do dna vse to čudovito mesto, vse to skrivnostno ljudstvo z nedoumljivo visoko kulturo in civilizacijo, toda prav tako rad h tudi nekega dne odšel zopet tja, odkoder sem prišel, ter razodel strmečem11 svetu svoja odkritja, če prisežem, da bom izpolnjeval ukaz, ki mi je bil dafl> potem: je moje upanje na vrnitev za večno pokopano, če ne prisežem, sem l2' gubljeti. Saj tu sploh ni izbire... Edina odločitev je vdati se in priseči...« »Kako ste se odločili, doktor Dan"0 Doljan?« je vprašal po kratkem Pr°' sledku predsednik Semiš Ramis. »Prisežem ...« je odgovoril Doljan. . »Tedaj ste prosti!« je spregovoril sednik. »Od tega trenutka dalje ste Čf našega ljudstva, svoboden in enakop**' ven prebivale? Oceanopolisa. Stopite meni, dragi brat!« SOOFI JutrNlSSK MarlbortSK RapM. Na) igrišču v Ljudskem vrtu se bosta srečala jutri, ISSK Maribor in SK Rapid vi prijateljski tekmi. Srečanje 'bo zelo zanimivo, zlasti zaradi' tega, ker bo ISSK Maribor zadnjič preizkusil svoje sile za nedeljsko tekmo, proti SK Splitu. Dunajski Rapid v Mariboru. Svetovno zmstid enajstorica dunajskega SK Rapi-da -bp gostovala' v soboto 8. julija v Mariboru ter odigrala proti mariborskemu SK Rapidu prijateljsko tekmo- Tekma sc bo odigrala na igrišču SK Rapida v Mitropa cup. Drevi se prične tekmovanje za srednjeevropski pokal, in sicer se srečata v Pragi Avstrija (Dunaj) in Slavija. V nedeljo 25. trn. pa bo na Dunaju tekma med Ambrosiano (Milano) in Vieno. Mednarodne rokoborbe. Sinoči je An-geiesciu v 45. minuti premagaj Toma 8a-yerja, Mrna pa je v 24. minuti zmagal nad Mileusmičem. Borba med Bognerjem in Catcheaujem je ostala neodločena. — Drevi nastopijo: Mrna proti Angele sc u, Bogner proti Schwairzbauerju in Chat-cheau proti Tomu Sayerju. Prvi dve borbi, sto odločilni. Brata Bertoncelj zapustila Maribor. Te. dni stot se .preselila znana ' fša ISSK Maribora, Pepček in Stanko Bertoncelj v Ljubljano, kjer sta pristopila k ASK Primorju. Tekma Avstrija rNemčija odpovedana. Iz političnih vzrokov je avstrijska nogometna zveza odpovedala meddržavno nogometno tekmo med Avstrijo in Nemčijo, ki bi se morala odigrati v nedeljo 25. t. m. v Frankfurtu. Medklubski odbor LNP, službeno. Razpored tekem v nedeljo 25. t. m.: ob 15.30 prijateljska tekma- ISSK Maribor rezerva :SK Svoboda rezerva in ob 17JO prvenstvena tekma SK Split:ISSK Maribor. Obe tekmi bosta na: igrišču ISSK Maribora. Službujoči odbornik g. Cilenšek. — Klubi Čakovečki SK, Gradjanski SK, SK Mura in SK Ptuj se opozarjajo, da je zadnji rok za prijavo tekme vsaj 2 dr.i pred njo. Tekme se morajo jav-iti tajniku MOLNP g. Fišerju na naslov: Delavnica državnih železnic v Mariboru, v nujnih primerih pat telefonično na štev. 2750 ali 2217. Tekme, ki ne bodo javljene, se ne bodo odobrile, .niti se ne bodo delegirali sodniki. Tajnik I- Sok Šentlllskl v nedeljo Častnikom bratske Češkoslovaške. Na meji so postavili lep slavolok z napisom: »Zvestoba za zvestobo!« Potem so jih pa obsuli s cvetjem im pozdravili. Posebno številno so se pa vde-ležili sprejema šentiljski Sokoli in So-kolice pod vodstvom staroste br. Sfiligoja, ki je goste tudi pozdravil. Sokol je pognal prve korenine iz čeških tal, zato je tudi njegova dolžnost, da je vedno prvi pri sprejemanju bratov Čeho-.slomkov. Naš slovenski obmejni Št- lij je tokrat to dokazal. Tulci obiskujejo Leningrad. Življenje v sovjetski Uniji izziva kljub splošni krizi vedno večje zanimanje med tujimi turisti in to tem bolj, ker podpira sovjetska vlada bogate tujce pri uvozu tuje valute v SSSR in jim nudi za dolarje in franke ves komfort in varnost. Pred iz New parnik »Ber-•. 80 tujih turistov, večinoma Američanov, ivcmccV, ifrl \/ L-ralPain bnrlA nri^no.ij [ NENAVADEN ZAKLAD. Gotlaindu je izkopa-l kmet Jenss^ med prekovanjem svojega vrta pribij 3 m dolgo in 50 cm visoko železno sim’ njico, polno srebrnih križcev, srebrnih 1 zlatih kelihov, srebrnih relikviariev ® zlatnikov. O najdbi zaklada je obves oblasti in kmalu je prišla na vrt komi51!" narodnega muzeja iz Stockholma, ki F vsa presenečena ugotovila, do ima P1' , seboj celo zbirko krasnih zlatarskih “ iz -pozne gotike, pa tudi mnoga urnetfl -ška dela iz 12. in 13. stoletja. Izveden® se strinjajo v tem, da gre za zaklad šve®’ skih kraljev, obsegajoč 378 predmete^ Zaklad kraljev iz rodu Vasov je naitfvj pred 300 leti brez sledu izginil- ^ njegov čuvar je bil slavni junak 30-kpL vojne Gustav Adolf, ki je padel leta v bitki pri Liitznu. V splošni zmedi njegovi smrti je zaklad izginil in tudi P znejši vladarji ga niso mogli najti. kaže, da ga je našel zdaj slučajno ^ ktn® Jensson. Zaklad je bil takoj proglašen jr narodno imetje in shranjen bo v inwze^ v Stockholmu. Kmet. ki ga je našel pa dobil seveda primerno nagrado. Tehnika. Katera je največja vodna moč? Ženske solze. MOTOR ZA ISTO SMERNI TOK. Ufl vu.lSdr.HP. 1>10 obratov. Motor za vrtHnl tok »EHn«. 380 v., 9 HP, s pripravo za dviganje krtačic in spoj na kTatko. z zaganjačem in stikalom. Skobelnlk za mizarje z osnovno ploskvijo' 900 mm. Generator za istosmerni tok »Elin« 115 v., 16 kw, 570 obratov. Tri posode za tlačeni zrak od Dieslovega motorja. Stroj za rezanje papirja. Bencinski motor za vsakovrstno uporabo, 5 HP, znamke »Moravia«. Električni kuhalni lonec, 380 v. za 30 litrov, popolnoma nov. Vsi predmeti so v najboljšem stanju in ugodno na prodaj. Razen tega prodam železno verando s 6 stebri, večjo množino železnih košar za cvetlice na balkonih. Imam veliko skladišče raznovrstnih rabljenih strojev, železnine, kovin. Iste kupujem in prodajam. Justin Gustinčič, Ma-rihor, TaPenbachova ulica 14, 2279 .dovalnica, Maribor, 1 kaaska ulica f VEČ L takoj na i št. 13. Ramo i parka, Naslov 5000 kopalne obleke topalne čeviie n čepice nu«3B sigurno čavanje Drogerija UČENCA za torbarsko stroko sprejme Ivan Kravos. Aleksandrova cesta 13. 2186 Lokal TRGOVSKI LOKAL najbolj prometna točka mesta (Glavni trg) dam v najem. Naslov v upravi. 2234 M turiste, skavte, „Weekend“ifd, športni oddelek A. Stoječ Maribor, Jurilteva 8 Stanovanje^ DVOSOBNO STANOVALI oddam s 1. julijem. Vpr Mlinska ulica 30. i-' STANOVANJE V Vfl-J^i, Tomšičev drevored. 2 ^jj-kabinet, kopalnica in ne oddani za 900 Din. N8^ v upravi Večernika. STANOVANJE. dve sobi in kuhinjo. Stritarjeva ulica 31. Proizvaja zgradbe 0 trlčnih central na v0 moč, elektr. orn^v vsake vrste ter hisn in zunanjih InStala _• stanovanjskih hiš. t0 fL. in drugih oblektov UG bava vseh elektric« aparatpv. motorjev. namo - g e n e r a t o jev. transformatorjev > največjih svetovn. x ^ nic. .,0- Lastna spectjahia pravljalnica apar^(nr-dinamov, elektron^'0 jev. transformator) • Prodaja inštalacijske^ hlaga. lestencev, sv žarnic itd. — 0(j. dlslav, elektrotehn. . jetjo. MARIBOR- ,?.(4 sandrova c. 24. Tel. Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani;.predstavnik izdajatelja in urednik: RAD!VQJ RF.HAR v JAariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., STANKO). BETELA v Mariboru predstavnik