3VICE Hvala za opičjo diužbol »Delavska Politikacc bi nas rada videla v družbi opičjih potomcev, v kateri nam kajpada odkazuje mesto drugovrstnih, manjvrednib. in izrojencev. »Delav.ka Politika« je torej za socialiste pridržala mesto pristnih in polnovrednin opičjih. potoracev. Mi socialističnemu glasilu sporočamo: V družbo opičjih potomcev ne gremol Le obdržite vsa m.sta _a sebe in _a tiste, ki verujeyo v socialistični katekizem. Naš katekizem uči, da je človek od Boga vstvarjen ter da je otrok božji. Socialni demokratje — mislimo njiliove voditelje, ne pa priproste pristaše, ki dostikrat niti ne vedo, kako so prišli v to družbo — ne veiujejo v Boga ne v dušo ne v poB_artno življenj'8. Za nje je človek samo materija (tvar) in vse njegovo življenje se konča s smi'tjo. Takšnemu človeku ni Bog ustvarnik, marveč opica je njegov prednik. Tako stoji v socialističnem katekizrnu. Takšen katekizem imajo tudi boljševiki. Poslednji očitajo socialistom, da niso pravi izvrševalci materialističnega katekizma. Ce bi se torej postavilo vprašanje, komu izmed izvrševalcev materialističnega katekizma gre prvenstvo čistokrvnosti in polnovrednosti med opičjim potomstvom, bi boljševiki to prvenstvo pridržali za sebe, socialistom pa bi očitali, da so se izpridili in izrodili. S tem pa »Delavska Politika« naj brž tudi ne bo zadovoljna. Socialna uemckracija in nemškutarija. SociaJui demokratje z besedami povdarjaja, da niso nacionalisti (narodnjaki), rnarveč internacionalisti (pristaši mednarodnostnega prepričanja). Dejansko pa so povsod na strani močnejšega naroda, kateremu naj slajbejši narod služi kot sredstvo. Nepozabljeno je, kako je socialna demokracija v nekdanji Avstriji v Mariboru in drugod podpirala in širila nemškutarijo. Ob glasovanju za plebiscit na Koroškem se je isto zgodilo. Delavci pod vodstvom socialne demokracije so, tako koroški socialni demoki*atje sami š ponoso-m povdarjaj'0, odločili plebiscit v prilog Avstrije. Socialni demokratje smatrajo ravno tako kakor nemške meščanske stranke in kakor Heimwehr to glasovanje kot glasovanje za nemštvo. To je nanovo naglasil socialdemokratski voditelj na Koroškem poslancc Lukas, ki je predsednik koroškega deželnega zbora. Na svečanostni seji tega zbora v petek, 10. oktobra, ob desetletnici plebiscita, je imel govor, v katerem je med drugim rekel: »Izid plebiscita je bil izraz pripadnosti nemSki kulturi in jezikovni skupnosti.cc — Torej bi koroški Slovenci po mnenju socialdemokratskega voditelja morali sprej'eti nemško jezikovno skupnost, to se pravi, postati bi morali Nemci ali boljše rečeno: nemškutarji. Ali niso socialni demokratje ravno takšni ncmSki zagrizenci in nestrpneži kakor meIčanske stranke g Heimwehrom vred? Katerega smo vsi po_sali, nl več med nami. Jakob Nedeljko, dolgoletni cerkovnik mariborske bazilike Matere milosti, nas je zapustil v no.i od petka na soboto. Blagopokojni je bil rojen 1. maja 1859 v Senarski prl Sv. Trojici v Slov. gor. Zgodaj se je posvetil službi cerkve in je bil pri pozidavi mariborske bazilike desna roka pok. p. Kalista. V novi cerkvi je vršil z vnemo službo cerkovnika na občo zadovojnost duhovščine ter vernikov. Poznan ter ob2e priljubljč^ in spoštovan ni bil le v Mariboru in v svojem rojstnem kraju, ampak njegovo ljudomilost, postrežliivost in strogi red ter snago v hiši božji so raznesli številni romarji Matere milosti dale5 po mili slovenski domovlni. Za dolgoletno zvesto cerkveno službovanje ga je odlikoval papež pred leti s posebnim redom. Svojo službo je opravljal z vso vnemo do zadnjega in mu bo gorečnost, požrtvovalnost in darežljivost za b.išo božjo gotovo obilno poplačana od Oroo-a, katerfiimi j'e bil zvest služabnik rnalodane celo svoje življenje. Blagopokojnemu Jakobu, katerega smo vsi dobro poznaii, a ga žalibog ni več raed nami, ostani ohranjen od strani duhovščine in vernikov hvaležen spomin. Slovenija pa ga naj ohrani v fastnem spominu, da je preminul z NedoljkoTn zvest in navdušen Slovenec, kateremu se je odločno poznalo v težavnih. časih, da je neustrašen sin Slovenskih goric! Počivaj mirno, blaga slovenska duša, in na svidenje! Slovesna otvoritev mostn pri Zgor_ jem Bnplek«. Ker so dela prl zgradbi velikega mostu čez Dravo pri Zgornjem Dupleku tako napredovala, da bo most gotov še tekom 10 dni, je okrajni cestni odbor mariborski skupno s pripravljalnim odborom v Dupleku določil kot dan otvoritve in blagoslovitve mostu nedeljo dne 26. oktobra 1930. Sporazumno s pripravljalnim odborom za slavnostno otvaritev se ie določil naslednji spored: 1. Ob desetih predpoldne pozdrav gostov na desnem ^vo<?:u Dravc po prcdsedniku pripravIjalnega odbora g. Janku Kostajnšeku. 2. Nato sv. maša na mostu in blagoslovitev istega po presv. škofu g. dr. Ivanu Tomažiču. 3. Govor g. škofa. _. Zgodovina o zgradbi mostu, govori načelnik okrajnega cestnega odbora g. Franjo Žebot. 5. Otvoritev mostu po zastopniku kr. vlade. 6. Pozdravni govori. 7. Po oficijelni slavnosti, pri kateri sodeluje godba in pevski zbori ter gasilska društva, velika narodna slavnost na travniku tik mostu. Iz Maribora bodo ta dan od 8. ure ziutraj za stalno vozili mestni avtobusi in sicer z Glavnega trga (ob državnem mostu) do Dupleka in nazaj. Opozarjamo pa cenj. občinstvo, da so ,naj posluži takoj prvih avtobusov od osmih naprej, da na bo gnječe na vozovih. Vožnja stane le samo 8 Din. Opozarjamo, da bo cenj, udeležencem za okrepčila v dovoljni meri preskrbljeno. Otvoritev in blago slovitev se vrši ob vsakem vrcmenu. Ker je z dograditvijo tega važ,nega pr^a hoda čez Dravo v sredini črte med Mariborom m Ptujem izpolnjena dolgoletna želja prebivalstva mariborskega in ptujskega okraja, vabimo k tej pomembni slavnosti prebivalstvo iz vsehi obCin mariborskega in ptujskega okraja. Nov člaa vrho-Tncga zakosGdavaega r.veta. Ministrski predsednik general Živkovič je imenoval profesorj'a Ivana Ves&njaka za člana vrhovnega zakono davnega sveta. Snpnijo Eozje je dobil tamošnji provizor vl. g. Viktor Lunder in bil inštaliran dne 1. oktobra 1930. Smrtna ncsreča cdličiiega moža. V Hetrtek dne 9. oktobra je razkladal so de z voza pri bratu vlč. g. župniku A. Tkavcu pri Št. Petru pri Mariboru 45letni posestnik Jurij Tkavc iz Videža pri Laporju. Hotel je poln sod vina zadržati. Ko je videl, da 3'e preslab, je odskočil, a ga je sod zadel v desno opnce. Udarec je bil tako silovit, da je bil dobri mož pri priči mrtev. Blagopokojni zaipušča ženo in 6 otrok. Bil je mii-oljuben, obče spoštovan in več let župan doma^e obcine. Vrlemu možu, katerega je iztrgala družini ter sosedom mnogo prezgodaj kruta nesreča, ostani obranjen Casten ter hvaležen spomin, žalujoCim preostalim naše iskreno sožalje! Maščevasije ali kaj? Od Sv. Marjete pri Ptuju smo prejeli: Plob.1 Franc \% Prvencev pri Sv. Marjeti se je mudil na polju in 3'e nekdo nanj dvakrat ustrelil. En strel ga je zadel v nogo, dru gi v glavo od zadaj. Obstreljeni bo v ptujski bolnici ozdravil in sumi, da gre za maščevanj^e. Iz vozačega potftiškega vlaka, ki vozi proti Ljubljani, so morali stopiti v pondeljek zvečer potniki, ki so izsto pili na slivniškem kolodvoru. Pri tem se je težko ponesrečila 191etna Olga Rojko, hčerka Antona in Marije Rojko iz Hotinje vasl št. 55. Nesrečnemu dekletu so> morali odrezati v bolnici levo nogo. Gospcdarsko poslopje pogoielo. Z 0peko krito gospodarsko poslopje posestnika Jakoba Mastnaka v Ljubečnem pri Celiu ie »oicorelo. Prizadeti ima ofc Cutno škodo, ker je zavarovalnina malenkostna. Povodenj v Savinjski dohai. Hudi nalivi v petek dne 10. oktobra so povzročili izreden porast Savinje in njenih pritokov. Savinja se je dvignila nad navadnim stanjem za 2'* m in pre plavila Celje z okolico. Voda je udrla v mesto okoli pravoslavne cerkve ter na Dolgem polju. Takozvani »Otok«, kjer stoji gimnazija, je bil odrezan od mesta, istotako okoliška šola. — Nad Gornjimgradom in okolico se je utrgal oblak, ki je povzročil strahovit naliv in neurje. Povodenj je napravila po celi Savinjski dolini ogromno škodo, ker je valovje odneslo veliko lesa, sadja ter preplavilo vrtove in oblatilo njive ter travnike. Kako kradejo. Inž. Tadeus Perkitny je objavil v nekem poljskem listu zanimivo razpravo o tem, kako se na svetu krade. Mož je prepotoval skoraj ves svet in zanimal se je, kako tatovi pri poedinih narodib kradejo. Ce pusti človek v indijski džungli hišo na stežaj odprto, kakor je navada, najde vse v nji nedotaknjeno, čeprav se vrne šele čez mesec dni. Če stori to med črnci Suahele, ki so deloma že civilizirani na evropski način, ne bo našel čez mescc dni zrcala na steni ali noža na mizi. Utegne se mu tudi pripetiti, da mu puste zamorci prazno steklenico, v kateri je imel pripravl3"eno pivo za žejo. Če pozabimo zakleniti stanovanje kj'e na Švedskem ali Norveškem, izgine morda v enem mesecu denar, ležeč na mizi. Če pusti človek odprto stanovan]e v Franciji, najde čez teden dni — praz.no celo oklopno blagaj'no. Na Špan skem mu izgine že v treh dneh ura in druge manjše stvari poleg posode, na Čehoslovaškem najde že drugi dan gole stene, pa tudi polomlieno pohišt^o, na Poljskem pa najde že čez eno uro ¦vse stanovanje prebrskano in polomIjeno vse, kar se da zlomiti. — Res je, da se krade povsod in vse, toda tatovi ne poslujejo povsod enako. Samo divji narodi tatvin ne poznajo. Američan ss enkrat v življenju temeljito pripravi na roparski napad, opleni vagon z dolarji in živi potem pošteno do smrti. Francoz vlomi enkrat v petih letih v blagajno in ukrade toliko denarja, da je preskrbljen do prihodnjega vloma. Španec napacle trgovca na saniotnem kraju, potem pa hodi ponosno in samozavestno, kakor da se ni nič zgodilo. Da bi si pa žene kradle dan za dnevom perilo, ki se suši, da bi si sosed3#e kradli kokoši iz kurnikov, da bi otroci lomili veje z jablan in da bi ne bilo varno nič, kar ni na debeli verigi, to je ¦— poljska lastnost. Biagoslov božji. V francoskem mostu Lyon živi mešCan Anton Gulliard, ki je sedaj v 88. letu. Ima 11 sinov in rayno toliko hčera. Ako so zbrani okrog mize vsi njegovi otroci in vniikl, rabi ravno 100 stolov. Zopet smrtni skok iz letala. Brezposelni šofer iz Ilamburga si je izbral prostovoljno čudno smrt: skočil je iz potniškega letala na črti Hamburg— Frankfuvt. Mož je obležal pri priči mrtev. To je dvugi slučaj, da si je izvolil človek 7.a, srni^t skok iz zaačne viSine v globino na trdo zemljo. Pred nekaj meseci je vzbudil občo pozornost enak samomor žene nemškega ritmojstra Amlingerja, ki je iz žalosti nad izgubo moža pri preizkušanju aeroplana v Moskvi, skočila iz potniškega letala iz višine 2000 m. Je še znan tretji slučaj, ki pa ni dokazan kot samomor. Gre namreč za skrivnostno smrt belgijskega bankirja L6wensteina. Belgijski bogataš je padel iz letala v morje med Francijo ter Anglijo. Napad v zračni višinl. Odkar so začeli uporablj'ati letala za prevoz denarja in drugih dragocenosti, so prestavili že tudi zločinci svoj delokrog — v zračne višine. Veletvrdka v St. Louis j'8 izročila dolgoletnemu ter zanesljivemu pilotu 600.000 dolarjev v bankovcih z naročilom, da jih prepclje po zraku na naslov banke v Čikagi. Ko je bil aeroplan v višini 700 m, je slišal lctalec King za svojim hrbtom glas, ki mu je voščil dobro jutro. Na začudeno vprašanje, odkod da se je vzel potnik, je izjavil neznanec, da je to njegova tajnost. Naenkrat je čutil pilot na sencu cev orožja s pozivom, naj takoj izroči denar. Letalec se ni hotel pokoriti in je grozil, da bode takoj pristal. Bandit je odgovoril, da 3'e tudi on pilot. Napadenemu ni preostalo drugega, kakor da se je spustil na samoten travnik. Takoj po pristanku mu je zločinec odvzel denar. Ko je obvestil oropani o zločinu čikaško policij^o, so ga zagrabili radi poneverbe in obsodili na večletno ječo. Regil je nedolžnega detektiv, ki je izsledil pravega lopova in ga predal roki pravice. Snkno brez gub. Po poročilih angleškega Casopisja se je posrečil dijaku predilnega zavoda v Bradfordu izum sukna, ki pri zmučkanju ne zapusti nobenih gub. Kako in s kakimi pripomočki 3'e bilo \o sukno izdelano, je še za enkrat tainost iznajditelja. Angleški predilni strokovnjaki si obetajo od najnovejšega izuma dalekosežne gospodarske koristi ter prednosti, ker bode odslej mogoče razpošiljati gotove obleke v velikih balah, ne da bi se zmučkale in se pokvarile z gnbam!. Sam Elodej v že_.eki osebi. Pred poroto v Koniggratzu na Če§kem so obsodili na smrt na vešalih 301etno Jero Bittner iz Plaj^nic radi trikratnega umora. Njena pomagača, krojaški pomočnik Fisiera in posestniški sin Lihy sta prejela dolgoletno je&o. Jera je poročila že s 16. letom 521etnega trgovca Jožefa Blttner. Kmahi se j« navolila stnres-a moža in na njeno prigovarjanJG jej je preskrbel Ijuček Lihy arzenik (mišnico), katero jej je prinesel njen dmgi ljubimec, komaj 171etni Fisiera. Žena je natrosila možu strupa ob prliiki slavnostne pojedine. Bittner je umrl vpričo gostov in so bili vsi prepriča.n!, da ga je vzela naravna smrt. Vdova se je preselila k ijubCeku in 3-e nagovorila tega k umoru lastnega očeta, ker je ta znal za zločin nad trgovcem. Sin Lihy je napadel skupno z nekim potepuhom jvilija leta 1920 očota in oba lopova sta ga obosila, da 3'e fzgledalo, kakor bi bil izvršil samoumor. Potepuha Antona Cappa ja Jera kot nomagača ter somišljenika upijanila, ga zavlekla v parmo in jo užgala, da je Capp živ zgorcl. Mladi Fisiera je pri povedoval o teh strašnih zločinih svoji nevesti in mlado dekle si je vzelo radi groze življenjo. 40 milijonov Angležev. Statistični u< rad v Londonu je pravkar zaposlen a pripravami za ljudsko štetje, ki se bo vršilo na Angleškem v nedeljo dne 26. aprila 1931. Zadnje ljudsko štetje ja bilo tudi na nedeljo leta 1921. Urad je izbral za štetje radi tega mesec april, ker je baš v tem mesecu najmanj oseb odsotnih iz domovine. Leta 1921 so našteli 37,887.000 Angležev. V teh letih pa se je dvignilo število prebivalstva na 40 milijonov. Roparski napad v Buencs Aires y Argentini v Južni Ameriki. Pet banditov je ustavilo te dni avtomobil državnih vcdnih podjetij v Palermoparku v Buenos Aires. Ko so se uradniki zopearstavljjali, so otvorili banditi na avto 0genj. Eden uradnikov je bil ubit, dva pomožna uradnika in šofer pa ranjeni. Roparji so se polastili zavoja, v katerem je bilo 300.000 pesov. Ta napad je bila radi tega drzna znamenitost, ker so imeli 200 korakov proč rekruti — strelne vaje, kar pa ni prav nič plašilo ter motilo tolovajev. Mesto slepcev. V pustem vzhodnem delu Turčije je mesto, katerega preblvalci so po večini slepi. To je mesto Adlyaman, ki šteje 7000 prebivalcev in od teh vidi dobro samo 209, vsi drugi so pa popolnoma ali deloma slcpi. Bivši turški sultani niso niti s prstom ganili, da bi olajšali tem nesrečnežem usodo. Celo očesne klinike ni imelo to mesto, čeprav je nad 5000 slepih prebivalcev v njem. Sestradani reveži.obdelujejo malo rodovitno zemljo, da' sa za silo preživljajo. Moderna Turčija sa je spomnila tudi teh nesrečnežev, toda sadovi njenega dela se bodo pokazali šele na bodočih pokolenjih.Vzrok splošne slepote je kronično vnetje očesna mrene, ki se podeduje od pokolenja do pokolenja. Pifana cpica. V majhnem mestu n& Bavarskem je utekla iz cirkusa opica. Žival je bila izginila brez vsake sledi. Pozneje je postal pozoren neki trgovee na šum ter ropot, ki jc prihajal iz njegovega skladišča. Ko je šel pogledat, je ravno še videl, kako je zapustila opica, kateri je bingljal od vratu kos verige, skladišče skozi dimnik. Po skladižču je bilo vse narobe. Sod octa je bil odmašen ter provrnjcn. Najve5 zanimanja je pokazala žival za likerje. Iz 50 likernih steklenic je potegnila _ zobmi zamaške in steklenke prevrnila, da j'e liker iztekel. Ne smemo pozabiti, da je opica tudi pošteno pila. Med najbolj drznimi skoki je utekla pregan3*alcem, dokler je ni premagal alkohol, da je obležala nezavestna. Nasprotniki alkohola v starih časift, Znano 3'e, da je prepovedal Mohamed svojim vernikom uživanje vina. Baš radi te prepovedi je bilo že v svetoplsem&kih Casih cvotoče vinogradništvo v pokrajinah ob Si'edozemskem morju pod arabsko vlado uničeno. Pa tudi v drugih kulturnih državah starega veka so obsojali brezmeino popivanje in prav posebno Se pri mladini. V rlmski republiki (ne cesarstvu), ko so še strogo pazili na vzgojo ter čast, je bilo moškim vino prepovedano pred 30. letom. V Atenab. na Grškem v časih modrijana Solona (600 pr. Kr.) je bil višji državni uradnik obsojen na smrt, ker se je v pijanosti večkrat pregrešil zoper nravnostne predpise. Na Špartansfcem je zaukazal zakonodajalec Ly•kurg (840 p>r. Kr.), da s.o morali iztrebiti vinsko trto. Zločini v pijanosti so bili ostrejše kaznovani kot pa v treznem stanju. Piktrakos, eden od 7 grških modrijanov, je odredil, da so bili kaznovani prestopki v pijanosti dvakrat bolj strogo. Najdba po 300 letlh. Časopis v Oslo je prinesel vest, da §o našli ob Kito.vem zalivu tri Holandce, kl so umrli pri prezimljenju od leta 1633 do 1637. Umrle Holandce so pokopali v krstah. Od trupel je ostalo le okostje in nekaj od krst. To poletje se je mudila holandska ekspedicija na Jan Mayen, kjer je postavila tamkaj pred 300 leti umrlim domačinom spomenik. Spomenik stoji ob sevemem koncu Kitovega zaliva, grob so pa našli ob južnem delu zaliva proti Gronlandiji. Boljševiki agitirajo na Japonskem. Celo japonsko javnost je presenetilo odkritje, ki ga je nedavno napravilo japonsiko orožništvo. Dočim se je splošno sumilo, da so komunisti stalno na propagandi v vseh japonskih krogih, in da so prodrli celo tudi že v armado, vendar pa si niso mogli misliti, da se je komunistične kuge nalezel že celo generalni štab sam. Zato je razumljivo vznemirjenje, ki se je polastilo japonskih vojaških krogov ob novici, da je bilo aretiranih šest oseb, uslužbenih pri armadnem generalnem štabu, katerim se je dokazalo, da so v z-vezi z Moskvo in so od tamkaj plačani, da razširjajo komunistično proipagando po japonskih vojaških središčih. Kolikor se da povzeti iz pomanjkljivih vesti, ki so skozi cenzuro prodrle v javnost, je bil vodja te propagande nekl Kanazawa, risar zemljevidov pri generalnem štabu. Proti njemu se glasi obdolžba, da je izdajal Moskvi vojaške tajnosti in da je na skrivaj razpečaval brošuro »Senki«, komunistiCno glasilo. Na svojem domu je tiskal tudi razHe druge komunistične okrožnice. Za razpefavanje teh listin se je posluževal šestih mož, ki so bili tudi v službi generalnega §taba. Oblasti nadaljuj^ejo z raziskavan3'em. Tudi drugače je Japonska že neverjetno okužena od komunizma, tako da nekateri tukajšnji Usti kar očitno stavijo vpražanja, ni li cela dežela _e popolnoma v rdeči oblaBti? Policija je izjavila, da stalno vodi obsežen lov za agitatorji, in znano je, da 3*e že na tisoče voditeljev pod ključem, vendar pa so v sedanji gospodarski kiizi in ob velikem brezdelju preblvalstva tla tako ugodna za komunizem, da njcga razširjanje ne more zajeziti še tako strogo preganj^anje. Dr. France Podkoritnik, bivši asiStent na kirurgičnem oddelku splošne bolnice v Mariboru, 3*e odprl privatno prakso v Velenju. 1253 Želodčne bolešine, pritisk v čreves.ju, zaptka, gnilaba ~ črevesu. žolčnat okus v ustih, I slaba prebava, glavobol, teža.k jezik, bleda i barva obraza izginejo često po večkratni uporabi »Frsnz Joselove« grenčice s tem, da jo izpijemo kozarec, predno ležemo spat. Specijalni zdravniki za bolezni v prebavilih izjavljajo, da je »Franz Josefovo« vodo toplo priporočati kot v te namene služeče zdravilo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovina_. No bojte se pranja! Perite s pravim terpentinovim milom Gazela in Va5 trud bo za polovico manj&i! ![¦''f\\\'|';;|*¦!!;I