I N F O R M A TOR I KONCERN, GOSPODINJSKI APARATI, NOTRANJA OPREMA, PROCESNA OPREMA, ELEKTRONIKA, COMMERCE, SERVIS, RAZISKAVE IN IgOTBVljtS RAZVOJ, FINANCE, MALI GOSPODINJSKI APARATI, NARAVNO ZDRAVILIŠČE Obisk predstavnikov v°est Alpine Sta hi četrtek sta obiskala i tinBnie predstavnika Voest Nor06 Sfah, 'z Linza, gospoda Uk St Paschlnger in Reinmald i kom govorom s podpredsedni-Poslovodnega odbora kon-Gorenje mag. Stanetom Sen 0m ie b'10 ugotovljeno, da 0a9a sodelovanje v leto 1974 in naiSobl Vooat Alpine Stahl med Soh a-eiše' naivečie 'n najboljše H0 avi,elie Gorenja. Gospod s Paschinger, izvršni pod- predsednik, je ob tem posebej naglasil, da radi sodelujejo z Gorenjem, prizadevali pa si bodo, da bi poslej v še večji meri zadovoljevali njegove potrebe pri oskrbi s pločevino vseh vrst. Gosta iz Voest Alpine Stahl sta si z zanimanjem ogledala proizvodnjo v Gorenju Gospodinjski aparati in Gorenju Mali gospodinjski aparati. Med obiskom v Zgornji Savinjski dolini pa sta se seznanila tudi s prizadevanji za odpravo posledic lanskoletnih prvonovembrskih poplav. tg fP0da Horst Paschlnger in Reinvvald lik sta obiskala tudi družino delav-(in °renja Gospodinjski aparati Janeza Terbovška na Ljubnem. Voest Al-je prispeval denar za nakup kuhinje, velikih in malih gospodinjs-b^vJj^fatov ter drugo opremo za kuhinjo za novo hišo, ki jo je Janezu Ter-ku podaril novomeški Pionir. Vstopno do nove tehnologije h . . . JV- ----- .. edini premagal Peter Podvratm1''K je v članku dvakrat pravilno Pl5y- Malica No, tiskarski škrat pa je imel 'J j svoje nepredvidljive prste in v 1 _ namesto Peter zapisal Franc. OP čujemo se Petru Podvratniku za jubo pomoto in mu še enkrat če$ mo za lep športni dosežek. Urednik Četrtek Petek Sobota Torek Redna Somborska zarebrnica, solata Boranja, mesni burek Piščančji zrezek solata, pecivo Svinjska kisla juha, pecivo Bograč, jogurt Dietna u Telečja zarebrnica v orna*” krompirjevi cmoki, solata Boranja, mesni burek Piščančji zrezek, solata, pecivo Goveja juha, pecivo Pečena jajca, špinača, krompirjev pire Puranji ocvrli zrezek, paradižnikova solata |ata Dušen piščanec, mlinci. ^ Za nedeljsko družinsko kosilo v hotelu Vesna Gorenja Naravno zdravili^®jj polšica vam bodo v nedeljo, 30. junija 1991, pripravili in postregli: govejo Ke)i rezanci, svinjski kotlet na žaru, puranove roladice, mešano oblogo, solatniD bife sladic. Cene so nespremenjene. Dober tek! .. Sreda Petek Dunajski zrezek, solata Dušen puran, mlinci, solata INFORMATOR, list za obveščanje delavcev Gorenja v Velenju ter Gorenja .jki gospodinjski aparati Nazarje. Družbeni organi: Izdajateljski svet. Ureja Ura® ^ odbor - Glavni in odgovorni urednik: Flinko Jerčič. Izhaja tedensko. Na* ^ 7270 izvodov. Grafična priprava, tisk in odprema: Tiskarna Velenje. Opr°s. neprometnega davka po sklepu 421-1/72 z dne 23. 1. 1974. Poštnina pri P°SI lenje. sel1 26. 6. 1991 - števil 2 z!6 t Kultura in mi 'Prvega vtisa nikoli "^narediš dvakrat” j*10 mislijo je svoje predavan-f 08 torno Kultura poslovnega r^uniciranja začela za skupi-® Poslovnežev Gorenja diplo-, "Sna estetlnja in kozmetičar-Mna Kneževič. Predavanje, Spravljeno v sektorju kulture j?ynia Družbeni standard s /žalovanjem Izobraževalne-L aantra Gorenje koncern, je '° 3. junija v vili Herbestein. je pri poslovnih stikih namreč pomembnejši. Pomembnejši od iw™ne je vsekakor nastop in način ^7°Pa, pridobitev zaupanja. Tega rjavestno odseva celotna osebja51 Poslovneža, od zunanjega vide-oo stiska rok, pogleda, nasmeha. J/1' o pomenu pravilne poslovne l^onikacije med ljudmi je enako, jj. opisovati pomen dihanja za živl-vJ6, Gre za samoumevno spošto-ng J* Pravil, ki so življenjskega pome-ng/® vsakega poslovneža in človeka gg pl°h Vendar pa, toliko neznane- žnanem '.“^l.mo, ali se znamo sporazume-'iriio asebno in poslovno. Komunici-i6 n' ie govorjenje, saj nanj odpade (Um^om do deset odstotkov spora-^ ovanja. To je tudi govorica tele-jghjegovi gibi in vonj. Prvi stik je jx>-J*3 m izraz na obrazu, na katerem ^teli kar blizu deset tisoč različ- 'žrazov. ^kšni so časi si nisem mislila, da m šla predčasno v pokoj, V Pa! Vendar, takšni so časi. j, lahko zato dela kak mlad ki nima nobene mož-c ?fi. se ni težko odločiti. Pre-Pred upokojitvijo sem sa-J Premišljevala o razsežno-S" našega položaja. Ni bilo tenega pritiska, res, tudi yVeščena sem bila o vsem ede upokojitve, ’’ je resno de-sicer vedno nasmejana “a Jazbec, ki ji manjka za ig n° pokojninsko dobo le le-aPi in štiri mesece. 'igilkPrec6j življenja je v teh 22 letih, ^lu r *e Vida Jazbec preživela na 3gi v Gorenju Na začetku je dve leti a|a v proizvodnji, nekaj let v skla- Odnos med ljudmi je pravzaprav komuniciranje med ljudmi. Za uspešno sporazumevanje pa morajo vsekakor veljati napisana in nenapisana pravila te komunikacije. Med bistvene dele nebesednega sporazumevanja, pomembnega za uspešnost pri delu, vsekakor sodijo drža telesa, način sedenja na javnih mestih, mimika, način rokovanja. Poleg skrbi za fizično in psihično kondicijo je vsekakor treba poznati tudi pravila osebne urejenosti in poslovnega bontona. Slednji je prepleten z običaji posameznih dežel. Poleg gospodarskih moramo zato poznati tudi kulturne običaje dežel, s katerimi sodelujemo. Ne glede na posamezne kulture in njihove značilnosti v poslovnem svetu prevladuje misel, da moramo v poslovnem partnerju videti človeka in ne to, koliko milijonov je vredno njegovo podjetje. Seveda pa k uspešnosti sodi tudi pravilno izbrana obleka, torba, poslovni kovček, kravata, moški in ženski nakit, darila, cvetje in nenazadnje način, kako ga podarimo. Med različnimi temami, s katermi so se na predavanju srečali poslovneži Gorenja, je Ana Kneževič posebno poglavje namenila kajenju. Temu je v svetu podrejen kult telesa in zdravja. Kajenje je namreč znak osebnega neobvladovanja in z njim povezane poslovne nezanesljivosti. Seveda je bilo predavanje zanimivo. Slišati je bilo dosti že znanega, pa odrinjenega ob rob, vsekakor pa koristnega za vsakega udeleženca. Jeseni bo ta tema ponovljena, pridružile pa se bodo še nove: Pomen bontona v družabnem življenju. Zunanji videz - to sem jaz in Pomen vonjav. Srečanja pa bodo namenjena različnim strukturam zaposlenih. V. K. dišču kot komisionarka Vmes je naredila zaključni izpit na ekonomski šoli. V finančnem knjigovodstvu je Vida delala pretežni del delovne dobe v Gorenju in že nekaj let v Gorenju Servis. "Z delom in ljudmi v tem okolju sem bila vedno zadovoljna. To je pomagalo, da človek lažje potisne nezadovoljstvo zaradi drugih stvari, denimo. plačila za to delo. Plače delavcev v računovodstkih službah so bile vedno in povsod, ne le v Gorenju, slabe," je priznala Vida. ne da bi tožila, temveč opozorila, da je takšno plačilo v neskladju s pomenom finančno-knji-govodskih opravil v podjetju. "Prosti časi Sploh ni problem. "Ma-tralo" me je prve tedne dopusta Sedaj. ko se mi dopust že izteka, mi je navsezadnje všeč živeti svobodno, po svoje, zase in družino," je na koncu in z nasmehom dejala Vida Jazbec. D. Z. Pravna pomoč Obveščamo člane Zveze svobodnih sindikatov, da bo pravna pomoč v prihodnje vsak četrtek od 14. do 16. ure v sejni sobi št. 246, v drugem nadstropju v stavbi Gorenje Koncern. Svobodni sindikati Naslednja številka Informatorja bo izšla predvidoma 2. julija, takrat pa bomo pisali več o spremembah delovnega časa, terminskega koledarja Gorenja Gospodinjski aparati in zakonski obveznosti dveh delovnih dni za poplave. Srečanje na delovnem mestu Marjan Tofant Kaj si v mladi, pred dobrima dvema mesecema ustanovljeni firmi Velcom, v kateri so zaposleni prav tako mladi ljudje, bolj želijo kot, da bi se čimu-spešnejše, čimhitreje in trajno vsidralina tržišču kot kvalitetno jin zanesljivo podjetje za telekomunikacijski inženiring. To hotenje je brez bahavosti in samohvale prežemalo skoraj ves razgovor z Marjanom To-fantom. "Mi se ne moremo skriti za kakšno veliko firmo. Denar moramo sami prinesti v hišo. Zato smo pripravljeni in tudi zasedeni stoodstotno. Želimo, da bo naše podjetje zanesljiv, to je posloven. natančen, kvaliteten in inova-torski izvajalec telekomunikacijskega inženiringa v vseh fazah dela. Vsaka, od p n/ih meritev terena, do predaje sistema investitorju je pomembna, zaokrožena celota. Gledamo še dlje. Hočemo biti tudi odličen vzdrževalec sistemov, ki smo jih zgradili," je med daljšim razgovorom dejal Marjan Tofant, direktor telekomunikacije Velcoma za Slovenijo, in brez dvoumja dodal, da jim ni vseeno, s kom in kako sodelujejo. Zato se, kot je dejal, neradi vključujejo v posle, ki jih je začel kdo drug. Z investitorjem radi namreč sklenjeno pogodbo o izgradnji telekomunikacijskega sistema uresničijo od začetka do konca. K delu pristopijo sistematično. To jim omogoča dosledno in zanesljivo uresničevanje vseh obveznosti. Zdi se, da Velcoma ne mučijo tiste otroške bolezni, ki se lotevajo novih malih podjetij. Očitno so jih preboleli med potjo, še preden so se izvili iz gnezda Gorenja Servis. Tam so se za sedanje poslanstvo kalili že skoraj šest let in hkrati dejavnost širili po vsej Jugoslaviji. Ne le to. Hitro so dojeli, da tehnologija, ki jo obvladujejo, prepočasi osvaja ta prostor, v svetu pa se nenehno širi in razvija. Njihovo došedanje poslovno-tehnično sodelovanje z nemško firmo Puba je pot nenehnega spremljanja in osvajanja novih razvojnih dosežkov telekomunikacij v Evropi. Kot je dejal Marjan Tofant, se njihovi sodelavci, projektanti, vsako leto v Nemčiji usposabljajo in čimbolje seznanjajo z vsemi novostmi Sodelujejo tudi z inštitutom Jožef Stefan, kjer imajo svojega strokovnjaka na podiplomskem študiju. Na pohodu so optična vlakna z neslutenimi možnostmi prenosa informacij, brezžične zveze... V Velco-mu hočejo vse te novosti sproti osvajati in vgrajevati v sisteme. Celo v tem letu. K temu jih spodbuja tržišče samo, saj se vse več investitorjev navdušuje in odloča za vgradnjo opreme in materialov firme Puba, čeprav je nekoliko dražja, saj vedo, da gre za zanesljivo in kakovostno opremo Pridobitev vseh Fubinih referenc za Jugoslavijo je, med drugim, poslovno-tehnični in strateški cilj Velcoma. Z vi- soko profesionalnim delom pri izgradnji kabelskih in drugih telekomunikacijskih sistemov jim to ne bo težko doseči, čeprav je danes nehvaležno optimistično napovedovati karkoli. Svojega dela Marjan Tofant ne opravlja direktorsko", temveč kot drugi sodelavci, operativno, garaško. Zraven je pri projektu izgradnje sistema, pn vseh njegovih fazah, od začetka do konca. Ob tem skrbi še za pravne, organizacijske, finančne zadeve. Treba je poznati vrsto področij, brez katerih se dela ne da pravno veljavno dokončati. Marjan Tofant pravi, da ga vse te naloge in obveznosti ter odgovornost ne utrujajo, saj ima do tega dela že od samega začetka posebno afiniteto. "Pri tem delu se da ustvarjati, snovati, učiti se novega. Rad delam z ljudmi. Jemljem jih takšne, kot so. Treba jih je le dobro poznati. V tem delu se lahko uresničujem kot človek, strokovnjak, širim lastna obzorja. Zdi se mi, da bolj ko delam, več imam ustvarjalne kondicije," je med razgovorom dejal Marjan Tofant, samozavesten mlad strokovnjak, ki se dobro razume na delo, ki mu je zaupano. Njegova odkritosrčnost ni splahnila niti, ko sem ga vprašala za mnenje o pisanju nekaterih občanov v Našem času. V stilu kulturnega in obzirnega poslovneža, ki ve, katere zahteve in vprašanja so na mestu in se Jih splača pojasniti, je dejal, da Velcomu veliko pove visok odstotek mesečnih vplačil za KRS tako v individualnih kot večstanovanjskih hišah. Pomembno je, da je večina osveščena, da je treba tak sistem, kot vse drugo, vzdrževati, dograjevati, jjosodabljati, večati število sprejemnih kanalov. Za to večino se splača snovati nove in nove razsežnosti komunikacije, v kateri lahko sprejemaš in oddajaš informacije. To jim je, kot je dejel na koncu, zadoščenje za nenehno aktivnost na terenu, tudi po deset in več ur dnevno, ko "prostega časa. tistega pravega, skoraj ni. Tudi redko kdaj ga pogrešam. Ne vem, kako bi si zamislil prosti čas. Pa. najti ga je treba, saj vse bolj opažam, da sem zelo malo z družino. Otrok bo zdaj zdaj odrasel..." Dušanka Založnik Izobraževanje Program kdaj Kje Izvajalec Project Management 16. - 18. London Prost 4 Sullivan Management Skills for Project Managers septembra 14. - 16. London Prost & Sullivan Fundamentals of Finance oktobra 21.-22. London Frost & Sullivan - Decision Making for Project Managers oktobra - Direktors Podrobnejše informacije v zvezi s tečaji dobite v Izobraževalnem centru, tel. 270 II. ATC. Upokojevanje po novem Kaj obeta novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju? Novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju buri duhove ljudi v Sloveniji že skoraj leto dni. Zlasti še tistih, ki bi jih morebitne večje spremembe "ujele” ravno pred pričakovano in načrtovano upokojitvijo. Pred delegati slovenske skupščine je zdaj že osnutek novega zakona. Bistvenih sprememb osnutka ni pričakovati, saj tudi strokovnjaki menijo, da stari zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ni bil slab; očitajo mu le nekatere pomanjkljivosti glede na današnji čas. Predvidoma naj bi novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju začel veljati 1. januarja 1992. Delavci, ki bodo pravico do upokojitve pridobili do sprejetja novega zakona, se bodo lahko po starem zakonu upokojevali še vse prihodnje leto. Postopoma pa se bo po sprejetju zakona, do leta 1997, zviševala starostna meja zavarovancev. To povišanje, skupaj za tri leta, je utemeljeno z ugotovitvijo, da se je življenjska doba zavarovancev v Sloveniji po letu 1965 precej zvišala. Tako bodo moški po letu 1997, čeprav bodo dopolnili 40 let delovne dobe, morali delati do starosti 58 let, ženske pa do 53. leta starosti, čeprav bodo 35 let delovne dobe imele že pred tem (naprimer tiste ženske, ki so se zaposlile takoj po 15. letu, po osnovni šoli, se po sedanjem zakonu lahko upokojijo že s 50. leti starosti). Možnost starostne upokojitve pa bo, prav tako postopoma (vsako koledarsko leto za pol leta) do leta 1997, ob najmanj 20 letih delovne dobe povišana za tri leta. Za moške to pomeni upokojitev pri 63, za ženske pa pri 58 letih starosti. Še naprej bo tudi po novem zakonu možna invalidska upokojitev na štiri ure. Tudi dokup dobe do 5 let bo še vedno možen, pri čemer pa bo po sorazmerno nižji ceni omogočen tudi dokup pokojninske dobe za čas študija na višjih in visokih šolah ter služenje vojaškega roka. Predčasna upokojitev bo omogočena invalidom, iskalcem zaposlitve, ki bodo na zavodu prijavljeni najmanj 24 mesecev, in delavcem, katerih firme so v stečajnem postopku. Če pa bo v interesu podjetja, da bi delavec tudi potem, ko bo izpolnil pogoje za upokojitev, delal še naprej, se bo lahko upokojil s polovičnim delovnim časom. To je nekaj glavnih novosti osnutka novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Nekaj besed pa bomo v prihodnji številki Informatorja namenili še sedanjemu zakonu in pogojem, ki so za redno, starostno ali invalidsko upokojitev potrebni sedaj. Na kratko še možni primeri dokupa zavarovalne dobe za izpolnitev pogojev za upokojitev, ki izhajajo iz sklepa skupščine Skupnosti za pokojninsko in invalidsko zavarovanje: - dopolnilna pokojninska doba najmanj 35 let (moški) oziroma 30 let (ženska) in še nedopolnjena starost 55 let (moški) oziroma 50 let (ženska). Z dokupom petih let zavarovalne dobe so izpolnjeni pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine ne glede na leta starosti; — dopolnjena pokojninska doba najmanj 35 let (moški) in 30 let (ženska) ter starost 55 let ali več, vendar manj kot 60 let (moški) oziroma 50 let ali več, vendar manj kot 55 let (ženska). V tem primeru zavarovanec že izpolnjuje pogoje za predčasno pokojnino. Z dokupom petih let zavarovalne dobe izpolnjuje pogoje za starostno pokojnino; - dopolnjena pokojninska doba najmanj 15 let in starost 60 let ali več (moški) vendar manj kot 65 let oziroma 55 let ali več (ženska) vendar manj kot 60 let in — dopolnjena zavarovalna doba najmanj 10 let in starost 65 let ali več (moški), oziroma 60 let ali več (ženska). Za uveljavitev dokupa zavarovalne dobe za pridobitev predčasne pokojnine pa morajo biti izpolnjeni tile pogoji: dopolnjena pokojninska doba najmanj 30 let (moški) in starost 55 ali več, vendar manj kot 60 let oziroma 25 let (ženska) in starost 50 let ali več, vendar manj kot 55 let. Prevozi na delo - julija in avgusta 1991 Za čas trajanja kolektivnega dopusta - to je od 20. 7. 1991 do 11. 8. 1991, se je Gorenje Družbeni standard s prevozniki Izletnik Celje, Koratur Prevalje ter APS dogovoril, da bo cena mesečne vozovnice za mesec julij in avgust cenejša približno za 40%. Zaradi tega vsem imetnikom mesečnih vozovnic le-teh ni potrebno deponirati. Vsi delavci, ki pa bodo med kolektivnim dopustom delali, bodo morali voznino plačati, to pa se jim bo povrnilo pri izplačilu osebnega dohodka. Torej mesečna vozovnica bo za meseca julij in avgust ovrednotena za 16 delovnih dni ali 32 voženj. Prevozi na delo Tone Ravnjak V torek, 18. junija 1991, so predstavniki svobodnih sindikatov G renja Koncern podpisali pogodbo o ustanovitvi sklada zveze s hodnih sindikatov Gorenje Koncern. Pomagajmo si sami Ob ustanovitvi sklada zveze svobodnih sindikatov Gorenja Koncern za solidarnostno, vzajemno in samopomoč, so strokovni delavci konference ZSSS pripravili in dali v razpravo akte sklada. S skladom zveze svobodnih sindikatov Gorenja Koncem bodo upravljali in za poslovanje sklada po zakonu o bankah in finančnih organizacijah skrbeli: skupščina, izvršilni in nadzorni odbor ter upravitelj sklada. Skupščina bo najvišji organ sklada. Sestavljali jo bodo predstavniki sindikalnih organizacij ustanoviteljic sklada. Število predstavnikov bo sorazmerno ustanovnemu deležu vsake sindikalne organizacije. Skupščina bo sprejemala statut in druge akte, določala politiko delitve sredstev sklada po namenu in druge elemente poslovanja sklada kot tudi volila člane izvršilnega in nadzornega odbora ter imenovala upravitelja sklada. Sredstva sklada bo skupščina delila po namenu in sicer za solidarnostne pomoči, samopomoč, kredite članom, za solidarnost in vzajemnost ob stavki delavcev ter druge načrtovane namene. Po načelu solidarnosti in vzajemnosti bo sklad finančno pomagal članom svobodnih sindikatov ob elementarni nesreči, bolniški nad tri mesece, pri zdravljenju (operacijah) v tujini in doma, delavcem, ki so določeni kot presežek ali čakajo na delo. ob prenehanju oziroma odpovedi delovnega razmerja, napovedani ali organizirani stavki, za kritje stroškov pravnega varstva ali zastopanja v delov- DOMAČI TAMPONI V PLASTIKI — V Plastiki Zamrzovalne in hladilne tehnike Gorenja Gospodinjski aparati so pred kratkim sami začeli izdelovati tampone za tamponski tisk. Pred tem so tampone uvažali Iz Nizozemske, domača proizvodnja pa je stroške pocenila za dve tretjini. Napravo so izdelali sami iz že odpisane obstoječe opreme (črpalke za vakuum), medtem ko bo treba še vnaprej uvažati surovino (silikonsko gumo). Prednost je tudi v tem, da lahko sproti izberejo obliko in velikost tamponov, za katere orodja izdelujejo v Vzdrževanju Gorenja Gospodinjski aparati ali Orodjarni Gorenja Procesna oprema. nih sporih na sodišču in v drugih ph merih. Osnovno izhodišče za dodelitev soli- darnostne pomoči bo stvarni vpliv , štetih okoliščin na poslabšanje so6 nega položaja člana oziroma dose ni skupni dohodek na člana druz delavca. Član svobodnega sindik bo upravičen do solidarnostne či iz sklada, kadar bo skupni doM0^ na člana njegove družine manjši ^ 45 %, samskega delavca pa®; v povprečnega osebnega dohodk gospodarstvu Slovenije v PreleKn0ln trimesečju. Pravno varstvo bo član svobodnega sindikata zagotovi) ne glede na socialni položaj. Pravica do solidarnostne pon10® ? odvisna tudi od dobe v članstvu s. hodnih sindikatov. Finančno P0^ pri zdravljenju ali zaradi preneha oziroma odpovedi delovnega razm . ja bodo lahko dobili delavci, ki sc izpolnjevanju socialnega pogoja manj 6 mesecev člani svobodna sindikata, za pomoč pri vseh drug okoliščinah pa najmanj 3 mesece- Novoustanovljeni sklad svobodh® sindikatov v Gorenju Koncern - , čel poslovati 1. januarja 1992. J do konca tega leta bo veljal dosedj sistem pomoči. Strokovni dela Konference svobodnih sindikatov P. boZa.' lijo poenostaviti poslovanje sklad njegov namen približati članstvu.6 je tvorno sodelovanje čimvečjega . vila članov v javnih razpravah o ^ aktih zelo zaželeno in pomembh0 ti Sl lir lil iti H % tile hc K Gor Unij *iin 'ati te U ton x