mladi
DNK -
dnevi kulture
stran 13
Domžale
Iskrene čestitke domovini ob enem od njenih najpomembnejših praznikov
Igor Jerman
svetovni prvak v razredu endurance
To zanj pomeni drugi naslov svetovnega prvaka, saj je bil svetovni endurance prvak ze v sezoni 2002
GLASILO OBČINE DOMŽALE
22. januar 2010 Letnik L, št. 1
stran 18
Program pustovanja 2010
Petek, 29. januar 2010
Okrasitev pustne dežele Vir POSTAVITEV STRIČKA
Sobota, 30. januar 2010
Zbor ob 10. uri, pri gostišču Kovač na Viru.
Pustna sobota, 13. februarja 2010,
pod velikim šotorom v Športnem parku Vir ob 20. uri.
Pustna nedelja, 14. februar 2010,
pod velikim šotorom
Ob 10.uri Otroški pustni ŽIV-ŽAV za naše najmlajše s čarovnikom.
Tradicionalni 20. PUSTNI KARNEVAL po Bukovčevi cesti, od Papirnice Količevo do Športnega parka Vir, TOČNO ob 14. uri in 20 sekund.
Ob 15.30 velika pustna zabava z MAMBO KINGSI, do 22. ure
KD FRANCA BERNIKA
Razprodano
Pred razprodano dvorano Kulturnega doma Franca Bernika Domžale so v mesecu januarju gledališčniki iz Kopra in Nove Gorice dvakrat odigrali živahno komedijo Duoh-tar pod mus, izpod peresa primorskega igralca in kantavtorja Iztoka Mlakarja. V režiji Vita Tauferja se v Duohtarju pod mus prepletajo sočno primorsko narečje, songi Iztoka Mlakarja in zaplet z izmišljenim zdravnikom, ki na koncu seveda pozdravi vse probleme, vmes pa poskrbi za obilo krohota.
Dragi občani, drage občanke Občine Domžale, bralci in bralke glasila Slamnik,
v svojem imenu in v imenu Občine Domžale vam želim predvsem srečo. Če imate srečo, imate vse, zdravje, mir v družini, prijatelje. Vsem skupaj še enkrat želim srečno, zdravo in zadovoljno leto 2010.
Toni Dragar, župan Občine Domžale
OBČINA DOMŽALE
in
SREDNJA ŠOLA DOMŽALE
ob 8. februarju - slovenskem kulturnem prazniku
vabita na
osrednjo občinsko slovesnost
v ponedeljek, 8. februarja 2010, ob 20. uri v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale
Slavnostni govornik: mag. Primož Škofic, direktor Srednje šole Domžale
Gledališka skupina Srednje šole Domžale bo uprizorila priredbo Molierove komedije Tartuffe
režiserka:	Martina Motl
scenaristka: Eva Rovanšek
igrajo:	Edin Behic, Andreja Grkman, Jana Toman,
Irena Dokl, Tomaž Skočir pripovedovalki: Neža Peterka in Eva Rovanšek kostumi:	Martina Motl, Marta Hrovatin
maska:	Veronika Stele, Monika Svetlin
scena:	Jan Bernot
Brezplačne vstopnice
Eko trend d.o.o.
0■
Ekotrend inženiring d.o.o. Škrjančevo 8, 1235 Radomlje
Telefon: +386 1 7294 2 96 Faks: +3 66 1 7294 2 9 7 e-mail: ekotrend@siol.net
Načrtovanje in montaža toplotnih črpalk STIEBEL ELTRON in solarne tehnike De Dietrich^
THERMIQUE ▼
i
PVC OKNA IN VRATA
AKCIJA	-11%
Zimski vrtovi, lesena vrata, nadstreški, ograje, konstrukcije. Dobava v 15 dneh. Brezplačni ogled, izmere in ponudba.
041/627-068, 01/72-44-220 WWW.mke.Si
MKE d.o.o. Domžale, Mačkovci 27, Domžale
D	h.
D	E
c r m t (T « za t lj j e
J E 7 I K C 0r r i r>i [iQ v 1Š10 []D,II,.lir
VPISI
V JEZIKOVNE TEČAJE za otroke in odrasle
Pohitite, tečaji se že začenjajo! U 01/721 69 13, 041/317 444 www.dude.si
2
iz urada župana
Dragi bralci, drage bralke,
pred vami je nova številka glasila Slamnik. Tokrat nova v več pomenih, med drugim prva v letu 2010, predvsem pa v novi preobleki. Verjamemo, da je nova grafična podoba našega in vašega glasila korak naprej, sprememba, ki jo po toliko letih tudi naše glasilo potrebuje, a kljub temu vsebine ostajajo enake. Za vsakogar nekaj, za kar bodo tudi v letošnjem letu poskrbeli številni dopisniki in dopisnice.
Ni pa preobleke doživel samo Slamnik — v belo zimsko preobleko se je odela tudi mati narava, ki je s tem poskrbela, da lahko uživate na številnih zimskih prizoriščih tudi v Domžalah in okolici. Sicer pa se bomo v tokratni številki našega glasila spomnili dogodkov iz prazničnega decembra, že na naslovnici smo obeležili, kako je bilo na tokratnem silvestrovanju v Domžalah. Prav tako pišemo o proslavi ob dnevu samostojnosti, med drugim pa tudi o novih štipendistih Občine Domžale. Zagotovo pa ne gre spregledati prihajajočega slovenskega kulturnega praznika, 8. februarja, in obletnice smrti našega največjega pesnika, Franceta Prešerna. Tokrat smo poskrbeli za nekaj zanimivosti iz njegovega življenja in dela. Nismo pozabili niti 20-letnice Pustne sekcije Striček in neverjetnega uspeha Igorja Jermana, ki je postal svetovni prvak. Vse to smo zabeležili v pogovorih z »odgovornimi« za uspeh in jubilej.
Vam pa želim veliko užitka ob branju prve letošnje številke Slamnika.
Mateja A. Kegel
TRADICIONALNI SPREJEM ZA NEKDANJE PREDSEDNIKE OBČINE, SKUPŠČIN IN IZVRŠNIH SVETOV TER ŽUPANJO DOMŽAL
Srečanja kot priložnost za spomine in pogovor o prihodnosti
Tudi letos je župan Toni Dragar skupaj s podžupanoma Andrejo Pogačnik Jarc ter Vinkom Ju-hartom in direktorjem Občinske uprave Občine Domžale, Edvardom Ješelnikom, povabil na srečanje nekdanje predsednike občine, skupščin in izvršnih svetov občine ter nekdanjo županjo Občine Domžale. Srečanje, ki so se ga udeležili nekdanji predsedniki občine oz. skupščine občine Franc Habjan, Jože Pogačnik, Peter Primožič in županja Cveta Zalokar Oražem; ter predsedniki izvršnih svetov: Viljem Držanič, Edvard Peternel, Herman Breznik, Anton Preskar ter mag. Tomaž Štebe, je minilo v obujanju spominov na nekdanji razvoj Občine Domžale, predvsem pa v pogovoru o prihodnosti naše lokalne skupnosti, v kateri ni manjkalo tudi pobud, predlogov, pa tudi opozoril nekdanjih funkcionarjev Občine Domžale.
V uvodnem pozdravu je župan Toni Dragar izrazil veselje, ker se nekdanji vodilni funkcionarji lokalne skupnosti radi udeležujejo
tradicionalnih srečanj, zaželel jim je veliko zdravja in sreče v novem letu, hkrati pa na kratko predstavil leto 2009, ki je bilo zaznamovano tudi s problemi, ki jih prinaša recesija. Ob tem je poudaril zavzemanje vodstva in uprave občine, da se rešujejo najaktualnejši problemi, ki so povezani predvsem z zagotavljanjem primernih pogojev za predšolsko in šolsko varstvo, zato za razvojne naložbe ostaja manj finančnih sredstev, obenem pa je župan, skupaj s podžupanoma, odgovarjal tudi na številna vprašanja, ki so jih z vseh področij življenja in dela občine postavljali prisotni, vsi skupaj pa so komentirali tudi najaktualnejša vprašanja tako z območja lokalne skupnosti kot države.
Precej besed je bilo namenjenih problematiki kvalitete zdrave pitne vode. V zvezi s tem so obudili spomine na prve aktivnosti na tem področju, ki so se začele na območju nekdanje občine že kmalu po drugi svetovni vojni. Tako so se spominjali gradnje vodovodnega omrežja, pri katerem so sprva sodelovale občine
Ljubljana Šiška, Kranj in Domžale, se spominjali težav pri koordinaciji aktivnosti, še posebej pa so govorili o uspešnih aktivnostih na tem področju v letih 1959 in 1960, ko so na območju nekdanje Občine Domžale iskali najkvalitetnejšo vodo in jo tudi našli, posebej pa so poudarili tudi skrb za ohranjevanje podtalnice. V pogovoru je bilo poudarjeno, da sta voda in hrana strateški surovini, da država ne bi smela dopuščati, da ima na področju prostora vsaka lokalna skupnost svojo politiko, temveč bi morala biti predvsem varuhinja zemlje, opozorili pa so tudi na problematiko vseh odlagališč, ki bi morala biti evidentirana ter čim prej odpravljena, ter
na večje pristojnosti, ki bi jih morale, tudi na tem področju, imeti občinske inšpekcijske službe. Prisotni nekdanji funkcionarji so se strinjali, da je štiri leta županovanja premalo za uresničitev večjih naložb, o čemer je govoril tudi župan Toni Dragar, ki je menil, da sta za župa-novanje primerni vsaj dve mandatni obdobji, hkrati pa sam zagovarja omejitev števila mandatnih dob. Ob tem pa so izpostavili zlasti naslednje zadeve: ureditev centra Domžal (župan je podal informacijo o poteku dogovarjanja s Tušem in njegovim počasnim odzivanjem), ureditev prometnega režima, vzdrževanje in določitev namena nekaterim strateškim stavbam in lokacijam v Domžalah,
gradnja Podjetniške cone Želodnik, delovanje inšpekcijskih služb, ipd. V pogovoru je bila pohvaljena Knjižnica Domžale z domoznanskim oddelkom, govorili so o priložnostih, ki jih nekdanji Občinski poročevalec in sedanji Slamnik zagotavljata za poznavanje in spremljanje zgodovine občine, društev in organizacij, vsi prisotni pa so vodstvu občine zaželeli veliko uspeha pri delu v letu 2010. Ob koncu se je župan Toni Dra-gar vsem, ki so prijazno soustvarjali Občino Domžale iskreno zahvalil za njihove prispevke k razvoju naše lokalne skupnosti ter jim še enkrat zaželel vse dobro v novem letu.
Vera Vojska
NOVOLETNI OBISK ŽUPANA IN PODŽUPANOV OBČINE DOMŽALE
Vso srečo vam želimo vse dni leta 2010
Tudi letos so župan Toni Dragar, podžupanja Andreja Pogačnik Jarc in podžupan Vinko Juhart obiskali nekatere občane in občanke, jim zaželeli vse dobro v letu 2010 ter jih razveselili s priložnostnimi darili. Dobrih želja so bili posebej deležni: najstarejši Domžalčan, častna občana ter družine in posamezniki, za katere so predloge posredovali Območno združenje Rdečega križa Domžale, Medobčinsko društvo invalidov Domžale, Center za socialno delo Domžale ter drugi.
Srečno do 100. rojstnega dne, gospod Stanko
Še malce sreče in, ko to berete, še manj kot 30 dni, pa bo gospod Stanko Starin iz Domžal, najstarejši občan, star 100 let. Ob županovem novoletnem obisku je povedal, da se bo, kljub malce slabšemu zdravju, potrudil, da bo 16. februarja 2010 prijetno praznovanje - v družinskem krogu. Ker bomo o njem in njegovi skrbni ženi več pisali v naslednjih številkah, tokrat le: srečno, gospod Stanko, držimo pesti, da 16. februarja nazdravimo vašemu stotemu rojstnemu dnevu.
Naj bo leto prijazno do vaju, spoštovana častna občana
Obisk obeh častnih občanov, gospo-
da Jožeta Pogačnika in dr. Miroslava Stiplovška, je bil prijeten, prijateljski, poln spominov na najpomembnejše dogodke, pa tudi pogovoru o tem, kaj dobrega je bilo narejenega v letu 2009. Oba sta menila, da je bilo v občini veliko storjenega, da je bil napredek viden kljub globalni krizi, ki tudi občini prinaša manj finančnih sredstev, oba pa sta poleg zdravja in sreče županu zaželela tudi uspeh na lokalnih volitvah v letu 2010.
Srečno, gospa Ivanka in vaši najbližji
Na predlog Medobčinskega društva invalidov Domžale sva s podžupanom Vinkom Juhartom obiskala gospo Ivanko Capuder, ki živi v prijetnem stanovanju v Domžalah, na Ljubljanski cesti 99. Članica društva je že več kot dve desetletji. Doma je iz Zaloga pod Sveto Trojico, vse svoje delovno obdobje pa je preživela v Tosami, od koder je bilo včasih iz Zaloga treba peš, kasneje pa s kolesom. Pa je rada hodila in ob tem ponosno predstavi svojo družino, v kateri so tri hčerke, pet vnukov in pravnukov pravnukov, s katerimi je pred kratkim prijetno, pri eni od hčera, praznovala svoj 83. rojstni dan. V času, ko vsi hitimo in gledamo predvsem nase, je prijetno poslušati pripoved gospe Ivanke, ki pohvali pomoč svojih hčera pri težjih delih v stanovanju, saj jih sama zaradi invalidnosti ne more opravljati. Do bližnje trgovine se napoti sama, sicer pa ji pri nakupih pomagajo sosede, pa tudi domači, ki jo, če je potrebno, zaradi njene bolezni, ki je posledica trdega dela v mladosti in kasneje, saj ji dela nikoli ni manjkalo, tudi odpeljejo do zdravstvenega doma ali bolnišnice v Ljubljani. Gospe Ivanki, ki je zadovoljna z življenjem v bloku, kjer so večinoma starejši ljudje, je podžupan zaželel prijetno, predvsem pa zdravo novo leto, pohvalil pa tudi pomoč njenih najbližjih. Gospa Ivanka je bila nad obiskom, ki ji je polepšal dan, iskreno presenečena in se je zanj zahvalila ter vsem želi srečno in zdravo 2010.
Veliko zdravja, gospa Kancionila in gospod Gregor
Tudi gospo Kancionilo Pevc s Štu-dljanske ceste 56 je za obisk vodstva občine predlagalo društvo invalidov
in v predlogu zapisalo, da je - kljub invalidnosti - zelo optimistična. Tudi njo je obiskal podžupan Vinko Juhart, ki se je pri tem zadržal tudi v pogovoru o njenem malce nenavadnem imenu, ki izvira iz njene rojstne vasi, njen mož, gospod Gregor, ki je bil zaposlen na Pošti Domžale, pa se je razgovoril o svojem nekdanjem delu, v katerem si je »pridelal« več kot 41 delovnih let, gospa Nilka, kot jo krajše kličejo, pa je bila zaposlena v Tosami. Skupaj se veselita treh otrok, sedmih vnukov in treh pravnukinj, se udeležujeta tradicionalnih srečanj invalidov v hali, skrbita pa tudi za lepo urejenost hiše in za vrt, kjer največ naredi gospod Gregor, saj žal gospe Nilki zdravje to ne omogoča. Obiska in dobrih želja podžupana sta bila zelo vesela. Gospa Albina rada pomaga drugim
Gospa Albina Hreščak stanuje na vrhu enega od blokov na Miklošičevi ulici in čeprav bo 8. aprila 2010 stara osem desetletij, prav nič na toži, da mora nekaj deset stopnic prehoditi vsak dan kar nekajkrat. Že vrsto let namreč pomaga drugim, ki so, kot pravi, pomoči potrebni še bolj kot sama: prinese jim iz trgovine, gre po drugih opravkih, pomaga dopolniti stanovanjsko opremo ali pa da le prijazen nasvet. Njena življenjska zgodba je bila začeta na Primorskem, od koder se je selila sem in tja in na koncu po rojstvu sina na prijazno povabilo prijateljice prišla v Domžale in pri nas ostala do danes. Kot žuboreč potoček se zlivajo spomini na ne preveč lepo mladost, ko je pri trinajstih pasla krave, kasneje pa gospodinjila pri različnih ljudeh, tudi pri znani pisateljici Miri Miheličevi, kako je delala v Toku in pri Okršlarju ter opravljala najpomembnejša šivanja rokavic in še kaj bi se našlo. Z življenjem je zadovoljna, še bolj bi bila, če bi v mladosti naredila šoferski izpit, se smeji iskriva gospa, ki ji ob spominih na žal že pokojnega sina v očeh zableščijo solze. A le za trenutek, življenje mora naprej in enako bo z gospo Albino, ki bo tudi jutri pomagala tistim, ki njeno pomoč potrebujejo in želijo, ob tem pa živela skromno, kot vse življenje, in bo vesela, da »smo en z drugim
in si pomagamo.« Gospe Albini se je za vso pomoč starejših zahvalila podžupanja Andreja Pogačnik Jarc in ji zaželela srečno.
Veliko prijaznih dni ti želimo, draga Spela
Špela, ki obiskuje Osnovno šolo Roje, z mamico, očkom in sestro Tjašo, ki rada popazi nanjo, živi v velikem bloku v našem mestu. Skrbni starši so ji, kljub kar precejšnjim težavam, zgradili »rampo«, ki ji omogoča, da jo z vozičkom zapeljejo do bližnjega parka ali po mestu. Dobro se počuti v družbi psička Kinga, bele muce, številnih papagajev, predvsem pa skrbnih staršev, ki jim želimo, da bi še najprej tako lepo skrbeli zanjo. Podžupan Vinko Juhart jim je zaželel prijetno 2010.
Naj zdravje v letu 2010 napolni vaš dom!
Družini, ki smo jo obiskali v Radomljah, bolezen v preteklem letu ni prizanašala. Pa sta kljub hudim preizkušnjam starša odločena, da kljub bolezni in drugim težavam, ki jih ne manjka, svojima otrokoma zagotovita topel dom. S podžupa-njo Andrejo Pogačnik Jarc sva starša presenetili ob izdelavi čudovitih novoletnih čestitk, poskusili pa sva tudi zelo dobro doma narejeno pecivo. Družini želimo, da bi bilo leto 2010 do nje prijaznejše. Več zdravja, posebej za očeta, si želi tudi družina z Gorjuše, kjer imajo zelo pridnega srednješolca, ki ob uspešnem obiskovanju strojne šole pomaga tudi na domači kmetiji, kjer zaradi očetove bolezni za vsa dela poprime tudi mama in ob tem skrbi še za mlajša otroka. Podžupanja Andreja Jarc Pogačnik jim je v letu 2010 zaželela predvsem zdravja.
Le pogumno, dekleta
Nika in Daša sta prijetna dva sončka, ki sta svoji mamici v Nožicah v veliko veselje. Skupaj so postavile jaslice, iz pomaranč in grapefruita naredile čudovite okraske za jelko, Nika, pridna petošolka, ki ji je bil namenjen obisk podžupanje, pa je spekla tudi okusen biskvit. Zaradi bolezni je precej odsotna, a s pomočjo šole in mamice uspešno napreduje. Mlajša sestrica Daša, ki
obiskuje drugi razred, je Nikina najboljša negovalka, obe pa pohvalita šolo in prijazne učiteljice. Pogumni Niki, nadvse simpatični in živahni deklici, želimo, da bi vse operacije opravila pozimi, poleti pa skupaj z mamico in Dašo uživala na soncu v naravi in tudi na morju. Le pogumno, dekleta!
Župan je na predlog Centra za socialno delo Domžale obiskal dve mamici samohranilki. Poguma mamici Marjeti, ki živi v prijetno urejenem domu v enem od blokov v našem mestu, ne manjka. Sama skrbi za svoja otroka in lepo jim je, nam je povedala. Življenje je vsak dan lepše in želimo ji, da bi se ji uresničile vse, tudi skrite, želje.
Največja želja mlade mamice, ki jo spremlja težka mladost je, da bi si življenje in življenje dveh otrok uredila v svojem stanovanju. Žal ji usoda v življenju ni bila naklonjena in tudi sedaj se ji sreča kar noče nasmehniti. Morda pa je bo več v letu 2009, privoščimo jo vam.
Hvala za čudovito risbico, draga Mojca
Mojco smo obiskali na njenem prijetnem domu na Hudem. Je pravi sonček, ki je tako gospe Pavli, ki je bila prav tako na obisku, kot podžupanji Andreji Pogačnik Jarc, pripravila darilo. Narisala je čudovito novoletno jelko in zadovoljno pripovedovala o svojih uspehih v namiznem tenisu, kjer je na specialni olimpijadi v Ameriki osvojila srebrni medalji, v njeni vitrini pa je tudi veliko zlatih, ki jih je prinesla s tekmovanj v Osnovni šoli Roje, kjer ji je bilo zelo lepo. Še se spomni lepe otvoritve, kjer je govoril tedanji predsednik ZDA Clinton, pa potovanja z letalom in številnih tekmovalcev. Med pogovorom pohvali tovarišico Bronko z OŠ Roje, ki jo je naučila igrati namizni tenis. Ponosna je na svojo lepo urejeno sobo, rada pogleda televizijo, gre z domačimi na sprehod, tudi do bližnjega arboretuma. Mami pomaga peči piškote. Leto 2009 ni bilo prijazno zanjo, saj je bila kar precej bolna in je ponoči tudi sedaj priključena na kisik. Zato ji želimo, da bi ji bilo v letu zdravje bolj naklonjeno, enako tudi domačim, ki se jim s podžupa-njo zahvaljujeva za prijeten sprejem, Mojci in vsem njenim pa želimo srečno 2010.
Seveda pa naj izrečene dobre želje potujejo do vseh družin in posameznikov v naši občini.
Vera Vojska
SLAMNIK JE GLASILO OBČINE DOMŽALE, IZHAJA V NAKLADI 12 000 IZVODOV IN GA PREJEMAJO VSA GOSPODINJSTVA BREZPLAČNO. • ODGOVORNA UREDNICA TINA DROLC • POMOČNICA ODGOVORNE UREDNICE MATEJA A. KEGEL, TEL.: 040 423 325, E-NASLOV: SLAMNIK.UREDNICA@GMAIL.COM • ČLANI UREDNIŠTVA JANEZ STIBRIČ, ROMANA KARNER, JANEZ ERŽEN, TINA ZAJC, MARIJA PUKL, VERA VOJSKA IN DOMINIK JANEZ HERLE • TEHNIČNI UREDNIK JANEZ DEMŠAR • LEKTORICA NATAŠA JERIČ • UREDNIŠTVO GLASILA SLAMNIK JE NA LJUBLJANSKI CESTI 61 V DOMŽALAH • UREDNIŠTVO HELENA URŠIČ TEL.:722 5050, FAX. 722 5055, SLAMNIK@KD-DOMZALE.SI • URADNE URE: OD PONEDELJKA DO PETKA OD 9. DO 13. URE, OB SREDAH TUDI OD 14. DO 16. URE. • PRIPRAVA ZA TISK: IR IMAGE D.O.O., MEDVEDOVA 25, 1241 KAMNIK. • TISK: SET D.D., VEVŠKA C. 52, 1260 LJUBLJANA - POLJE. • PRIPRAVA PRISPEVKOV: PRISPEVKE V DIGITALNI OBLIKI JE POTREBNO ODDATI V DOC ZAPISIH, DIGITALNE FOTOGRAFIJE PA LOČENO V JPG FORMATU (BREZ STISKANJA) NAJMANJ 200 DPI. TO JE POSEBEJ POMEMBNO ZARADI KVALITETE TISKA FOTOGRAFIJ. PRISPEVKI, NATISNJENI NA PAPIRJU, MORAJO BITI ZARADI OPTIČNEGA PREPOZNAVANJA BESEDIL PRINTANI V ARIAL ALI TIMES NEW ROMAN POKONČNIH FONTIH VELIKOSTI 12 (DO MAX 16) PT.
9MJJ
22. JANUAR 20I0
Domžale
3
PUST ŠIROKIH UST TUDI V DOMŽALAH
Na Viru dvajseti pustni karneval
V	Občini Domžale je vsako leto pustna dežela na Viru, v letu 2010 ga bo Pustna sekcija Striček Vir spremenila v pustno deželo že dvajsetič. Na pustno nedeljo bodo vse obiskovalce razveselili s tradicionalnim 20. pustnim karnevalom. Na svoj prispevek skupnosti so izredno ponosni in ga bodo počastili z velikim koncertom Pust na Viru skozi čas, ki bo 23. januarja, ob 19. uri, v Hali komunalnega centra Domžale. Pogovarjali smo se s predsednikom društva, Janezom Lavričem - Ičom.
V	Hali komunalnega centra Domžale boste ob 20-letnici Pustne sekcije Striček organizirali koncert Pust na Viru skozi čas. Kako, da ste se odločili in 20 let delovanja počastili z organizacijo koncerta?
Na 20-letno delovanje našega društva in sekcije smo zelo ponosni in tako bomo v soboto, 23. januarja 2010, ob 19. uri, prvič organizirali veliki koncert Pust na Viru skozi čas, ki bo v Hali komunalnega centra Domžale. Za nas to pomeni 20 let delovanja, uspešnih 20 let, saj nam je v Domžalah in širši okolici uspelo prebuditi vseslovensko pustno rajanje na Viru. Na koncert smo povabili vse ansamble, ki so pri nas nastopali. Vesel sem, da so se odzvali povabilu. Že sedaj bi se jim zahvalil za korektno sodelovanje.
Kako pa se je vsa zgodba pustovanja začela in zakaj ravno na Viru? Začelo se je že leta nazaj, saj so še naši dedje vedno pokopavali pusta. Shranjeno imamo partno listo iz leta 1936, ki ponazarja, da so pusta na Viru pokopavali že takrat. Celoten dogodek je potekal sicer v manjši obliki, kasneje pa je pokopavanje pusta na Viru zamrlo. Ponovno smo se zbrali leta 1990 in začeli smo z obujanjem tradicije poko-pavanja pusta. V prvih letih z manjšim sprevodom, po ulicah na Viru; takrat za glavno traso skozi Vir, Bukovčevo cesto, še nismo dobili dovoljenja. Po treh do štirih letih pa smo sprevod spremenili v karneval, ki smo ga izpeljali po današnji trasi, od Papirnice Količevo do spomenika na Viru in po Zoisovi ulici do Športnega parka Vir. Tako smo leta 1992 prvič postavili manjši šotor, nekaj klopi in manjšo točilno mizo. V začetku smo imeli ansambel z Vira, imenovali so se En Sreč hec band, ki so ga sestavljali Virjani s harmoniko, trobento in bobni. Obiskovalce so zabavali vse do leta 1994, ko smo začeli z večjim šotorom in izborom aktualnih ansamblov, npr. Gamsi, Svetlini ... Tako je v teh 15 letih igralo na Viru 35 an-
Na 20-letno delovanje našega društva in sekcije smo zelo ponosni in tako bomo v soboto, 23. januarja 2010, ob 19. uri, prvič organizirali veliki koncert Pust na Viru skozi čas, ki bo v Hali komunalnega centra Domžale.
samblov, aktualni ansambli, kot so bili Natalija Verboten, Korado&Brendi, Davor Radolfi, Ritmo loco in drugi ...
Vaša maskota je striček s stolčkom. Je to vaša prva maska?
Ne, Striček je simbol naše sekcije. Prva mobilna maska je bil Metulj. Pri stari trgovini - Pri Vehovcu na Viru - so imeli prav takega strička in vsako leto za pusta je Pevčev ata, ki smo ga vsi klicali Stričko, zbral nas otroke, da smo za potokom Mlinščica sekali vrbe, drva ... , skratka pripravljali za kres za pusta. Mlajši smo pripravili velik kres, starejši so postavili pusta in s potrka-vanjem na železniške tire vabili krajane. Pust je bil na parah, strička se je pokropilo z žganjem, vinom oziroma z vsem kar je bilo, in do prepelice v sredo je bilo dogajanje okoli strička napeto. Za pepelnico pa se je pusta zažgalo. Po smrti Pevčevega ata je vsa stvar nekoliko zamrla, dokler ni naša generacija spet obudila ta običaj pokopavanja pusta, ki ga vodimo še danes.
V	letošnjem letu bomo imenovali tudi novo, mlajše vodstvo, predsednik bo Jure Sušnik in podpredsednik Peter Kosec. Mladi fantje, ki so nas z zavistjo gledali na ramenih svojih staršev in si zamišljali, da bi tudi sami radi sodelovali v karnevalu, bodo prevzeli vajeti po letošnjem karnevalu. V ožjem organizacijskem štabu so sodelovali že več let in se počasi uvajali. Kot predsednik se bom po letošnjem karnevalu namreč poslovil.
Kako pa je z drugimi mladimi? Vam sledijo?
Nekaj mladih imamo, predvsem generacijo, ki je danes stara okoli 25 let. Manj pa je mladih med 18 in 20 letom. Lahko rečem, da so mladi, ki nam sledijo, vneti za delo in verjamem, da jim bo uspelo obdržati sedanji tempo. Seveda pa bodo najbrž tudi kakšne spremembe. Zakaj bi moralo biti vedno enako? Bomo videli.
Kako gledate na samo organizacijo pusta na Viru?
V	času karnevala je vse skupaj zelo stresno. Ko v soboto zaključimo prvi del, nas čakajo gostovanja in vrnemo se ravno v času zadnjih priprav na sobotno pustovanje pod šotorom.
V	nedeljo zjutraj je otroška matineja in seveda nato še popoldan karneval. Nenehno prehajanje iz ene situacije v drugo in reševanje nepredvidenih zapletov je zelo napeto. Nato v ponedeljek sledi čiščenje in priprava na pokopavanje pusta v torek.
Kako oblikujete, imenujete vodstvo Pustne dežele, ki v pustnem času prevzame tudi oblast v Občini Domžale?
Vsako leto se dobimo, oktobra ali najkasneje novembra, in se dogovorimo, kdo bo predsednik, podpredsednik, minister. Vsako leto imenujemo devet ministrov, kar pomeni, da nas je v štabu 13.
Imamo ministra za finance, minister za varnost/obrambo, ministra za pa-pirologijo, minister za obveščanje, ministrstvo za javno upravo, ministrstvo za karneval ... Vsak od ministrov ima svoje zadolžitve, ki jih mora v sklopu projekta tudi izpeljati. Vsako leto oblečemo tudi svoja ministrska oblačila, ki jih nosimo že od same predaje ključa, oblasti, nekako od 30. januarja. Na Viru ob prevzemu ključa razglasimo tudi naše pustne zakone, npr.: kdor na Viru ni za pusta, naj izseli se do avgusta, na Viru je obvezno pitje alkoholnih pijač, delo je na Viru strogo prepovedano ...
Kako bo letos potekala predaja ključa?
Tudi v letošnjem letu se bomo dobili pred Gostiščem Kovač, ob 10. uri. Prišla bo tudi mladinska goba na pihala Domžale ter vsem dobro znani kurenti. Skupaj se bomo s kočijo popeljali po trasi karnevala, do lekarne na Viru. Strička nato postavimo nad lekarno in ga osvetlimo, da je na vidnem mestu. Že prejšnji dan izobesimo naše zastave in okrasimo Vir z maskami. Nato nam župan Občine Domžale Toni Dragar iz Bistriške strani prinese velik mestni ključ in prazno blagajno.
Kako bodo v letošnjem letu potekali dogodki povezani s pustom na Viru?
V	začetku smo imeli prireditev tudi po pet dni, v petek smo začeli, nato pa v soboto in nedeljo ter ponedeljek in torek. Sedaj smo zadevo skrajšali, tako
da imamo prireditve v soboto in nedeljo in tudi v letošnjem letu bo tako. V soboto bomo imeli pustovanje z dobrimi ansambli in bogatimi nagradami. Na sobotno pustovanje pridejo maske iz cele Slovenije, nagrade so že prejele tudi maske iz Tržiča, Štajerske ... V nedeljo dopoldne bo pustovanje za najmlajše, otroški pustni živ žav. Sodelovali smo s čarovnikom Gregorjem, Miko mako - svetovno klovneso, klovnom Žaretom, Jabadabadujem ... Nato pa bomo v nedeljo, 14. 02. 2010, točno ob 14. uri in 20 sekund - vsako leto sekundo dodajamo in ker je letos 20. pustni karneval, bomo dodali 20 sekund. Tudi letos bomo imeli čez 50 skupinskih mask. Maske se bodo sprehodile po ustaljeni karnevalski poti, začeli bomo ob Papirnici Količevo, nadaljevali po Bukovčevi cesti in Zoisovi ulici do Športnega parka Vir, kjer bomo nadaljevali z zabavo v šotoru. V ponedeljek bomo vse pospravili. V torek pa gremo sedaj člani sami, bolj za našo dušo, po Domžalah in se poslavljamo od pusta in ga nato sežgemo. V preteklosti smo ob torkih pripravili kres, sedaj pa so nam omejili prostor v športnem parku, ker je poselitev pregosta in kresa dejansko ne moremo zažgati, zato ga sežgemo pred Mercatorjem v Domžalah ali v Kamniku.
Kako pa sodelujete z drugimi društvi, ki v pustnem času organizirajo karnevale v svojih občinah. Je za to sploh čas?
Seveda je čas. Zelo dobro sodelujemo z društvi iz Goriče vasi pri Ribnici, Iga, Vranskega in Ljubljane. V soboto, pred pustnim karnevalom na Viru, gostujemo na njihovih karnevalih. Ponavadi se dve domači maski udeležita njihovih karnevalov in nato oni z dvema maskama obiščejo naš karneval. Trudimo se, da so te maske vsako leto nove, družbeno aktualne. Naše sodelovanje ocenjujem kot iz-
redno dobro. V letošnjem letu smo se še posebej potrudili in povabili vse avtohtone skupine v maskah, vse skupine, ki so geografsko pomembne. Povabili smo Škoromate, Šeme iz Ilirske Bistrice, Tminsko godbo, lesena pihala, vse kurente od Ormoža, Male vasi, Ptuja. Pričakujemo, da se bodo odzvale vse skupine, čeprav veliko gostujejo po tujini: Italija, Nemčija, Avstrija.
Kako pa ocenjujete obisk mask v preteklih letih?
V 20 letih je nastopalo več kot 25 ansamblov, samo na Viru smo izdelali več kot 200 skupinskih mask, kar je izredno veliko. Ravno pri pripravi za ta karneval smo gledali stare maske: Virozavra - dinozaver, ki je bil skopan na Viru, ki ga izkopala gospa, ko je izgubila kovanec in je kopala toliko časa, da ga ni našla in je prišla do te glave. Ta maska je sicer propadla, ker je bila velika in jo je bilo težko hraniti. Na začetku smo jih delali sami, sami smo zbirali sredstva in delali po delavnicah. Nato smo začeli sodelovati z Občino Domžale in skupaj smo našli rešitev. Tukaj bi se tudi zahvalil vsem sponzorjem, kjerkoli in kadarkoli so pomagali, da je karneval zaživel in se uveljavil. Ta karneval smo začeli, 20 let nazaj, kot sprevod po ulicah Vira, kasneje se je oblikovala današnja trasa in rajanje pod dvema šotoroma.
Kaj pa naredite s starimi maskami? Nekaj časa smo jih hranili, a ker nimamo pravega prostora, jih sedaj demontiramo in shranimo. Nekaj časa smo shranjevali maske pri stari oljarni, pa so nas prijavili in smo morali maske umakniti. Tako jih je danes, kot sem že rekel, preprosteje razstaviti in pospraviti razstavljene.
OBČINA DOMŽALE
v
Županov novoletni sprejem
Hvala
za pogovor.
Tina Drolc
V sredo, 23. decembra, se je župan Občine Domžale na novoletnem sprejemu v Kulturnem domu Franca Bernika zahvalil vsem povabljenim za njihov prispevek v letu 2009 k razvoju in napredku Občine Domžale ter jih povabil, da svojo energijo in znanje ponudijo tudi v letu 2010. Sprejema se je udeležilo preko 100 ljudi, med njimi oba častna občana, dr. Miroslav Stiplovšek in Jože Pogačnik, oba podžupana - Andreja Jarc Pogačnik in Vinko Juhart, svetniki Občinskega sveta Občine Domžale, predsedniki krajevnih skupnosti, vodje oddelkov na občini Domžale, predsedniki društev in drugi. Županov novoletni sprejem je bil
usmerjen v Občino Domžale. V začetku je v svojem govoru povzel pomembnejše investicije v letu 2009, poudaril nov vrtec Češmin, sanirano Kamniško cesto ter druge in podal nekaj napovedi za leto 2010. Po govoru je sledil ogled romunskega filma, komedije Smo imeli revolucijo ali ne?. S tem je želel župan izpostaviti pomembno pridobitev v letu 2009, saj je v okviru Kulturnega doma Franca Bernika Domžale ponovno zaživel Mestni kino Domžale. Po končani predstavi je sledila pogostitev v poročni dvorani Kulturnega doma Franca Bernika.
Tina Drolc
Predstavljajo se svetniki občine domžale
LDS
Mag. Marko Vresk
Mag. Marko Vresk, roj 1954, funkcijo svetnika LDS v občinskem svetu opravlja že četrti mandat. Prav v vseh mandatih je sodeloval tudi v Statutar-nopravni komisiji, ki ima pomembno vlogo pri oblikovanju vsebin posameznih dokumentov v okviru lokalne skupnosti, predvsem pa skrbi za zakonitost in upoštevanje pravnega reda. Diplomirani pravnik, magisterij pa je naredil na ekonomski fakulteti, ima na tem področju veliko strokovnih znanj, ki jih s pridom uporablja tudi pri delu komisije. Ko se na občinskem svetu oglasi, svetniki ponavadi prisluhnejo njegovi besedi. Poklicno je direktor Tovarne lakov in barv Helios. Njegova poklicna dolžnost je povezana tudi s spremljanjem Centra za požarno varnost Domžale. Živi v Domžalah. Vseskozi je član LDS, ki jo ceni tudi zaradi tovarištva znotraj stranke in prizadevanj za uresničitev skupnih ciljev - razvoj Občine Domžale.
Katero področje iz tvojega volilnega programa ti je najbolj blizu?
Mogoče so mi zdijo še najbližje področje gospodarstva, vprašanja, ki so povezana z občinsko »zakonodajo« in v zadnjem času zadeve, ki se nanašajo na odlaganje odpadkov in prenovitev centralne čistilne naprave. Na prvi dve temi bi, glede na svojo službo oziroma poklic, lahko morda celo rekel, da se nekoliko razumem. Odpadki in čistilna naprava pa sta ta trenutek prav gotovo najpomembnejši stvari, ki se danes, še bolj pa v prihodnosti, dotikata prav vseh občanov.
Kaj si na tem področju s svojim delovanjem v Občinskem svetu dosegel?
Občina ima le majhen vpliv na gospodarstvo, zato svetniki večinoma lahko le opozarjamo na probleme in nevarnosti, ki pretijo podjetjem, predvsem pa delovnim mestom, žal tudi na območju naše občine. Seveda pa lahko tudi lokalna skupnost pomaga in to tako, da je prijazna do podjetij in podjetnikov, kot je bila naša občina takrat, ko je veljala za gospodarsko najbolj
razvito občino v dvajset milijonski državi. Žal mi je, da so se stvari s cono Želodnik tako zapletle, da v tem mandatu nismo mogli pozdraviti nobenega novega podjetnika s sedežem na tem prostoru.
Je tvoje sodelovanje v občinskem svetu takšno, kot si si ga predstavljal?
Po občinskih hodnikih se gibljem že skoraj trideset let. Pred vsakim mandatom si predstavljam, da bo moj prispevek Domžalam večji, kot pa se na koncu izkaže. Verjetno bi lahko dosegel več, če bi bil bolj delaven, bolj prodoren in če bi imel več idej. Svetniki res hodimo tudi v službe, vendar pa nas to lahko le nekoliko opraviči, ne more pa nas odvezati odgovornosti za vse tiste rešitve, novosti in dogodke, ki bi se morali dogoditi, pa se niso.
Kakšna je tvoja odločitev glede kandidiranja v naslednjem mandatu?
Politiko sem vedno poskušal jemati v pojmovanju starih Grkov, da se mož pač mora ukvarjati s politiko in z javnimi zadevami. Z leti trdnost tega stališča sicer nekoliko plahni, ker vidiš, da je tvoj vpliv na te stvari precej manjši, kot pa si to predstavljaš na začetku tvoje politične poti. Ob odločanju za kandidaturo bom najprej vprašal svoje kolege, ali lahko še kaj uporabnega naredim za to občino in ali lahko listi prinesem kakšen dodaten glas. Potem pa še sebe, ali sem še sposoben kakšnih novih idej in ali lahko moje, sicer sila skromne izkušnje, kaj prispevajo k boljšemu in prijetnejšemu življenju naših občanov. Hvala.
Vera Vojska
SD
Andreja Jarc Pogačnik
Kako bi se za naše bralce na kratko predstavili?
V	Domžale, pravzaprav na Vir, smo se preselili v ranem otroštvu in se imam za Domžalčanko, tudi zato so vsa moja razmišljanja in dejanja usmerjena v dobrobit mojim soobčankam in soobčanom. Vse delovno obdobje sem »bila zvesta« delu na Osnovni šoli Rodica, kjer sem začela kot učiteljica kemije in fizike in se po več kot četrt stoletja ravnateljevanja upokojila. Kot ravnateljica sem se zavedala izjemne odgovornosti, ki jo inštitucija, kot je osnovna šola, ima: odgovornosti za iskanje najboljših poti za pridobivanje znanja, odgovornosti za sodelovanje z družino pri vzgoji, odgovornosti za strokovno in osebnostno rast zaposlenih in ne nazadnje odgovornosti za zagotavljanje enakih pogojev za vse otroke, čeprav so v šolo prihajali iz čedalje bolj raznolikih sredin. Temeljni cilji politike, ki jo ves čas podpiram, so prav zagotavljanje socialne enakopravnosti in posebna skrb za ranljive skupine.
Katero področje iz vašega volilnega programa bi posebej izpostavili?
V	politično življenje sem vstopila pred dobrimi 15 leti, na povabilo dolgoletne domžalske županje, zadnji mandat so mi zaupali mesto podžupanje, zadolžene za družbene dejavnosti. Tudi v volilnem programu smo socialni demokrati izpostavili področja, ki zagotavljajo uravnotežen razvoj dejavnosti in območij občine. Temeljni cilj je bil omogočiti vključitev otrok v predšolsko vzgojo in varstvo vsem družinam in to je bil že v začetku mandata najtežji oreh, ki ga je bilo potrebno streti. Prvo leto mandata smo z začasnimi rešitvami dodatno odprli tri oddelke, naslednjo jesen pa v novi vrtec Če-šmin kar blizu 150 otrok s čakalne vrste, ki pa je še kar dolga. To jesen jih bo novih 150 dobilo mesto še v enem novem vrtcu, za uspešno rešitev tega cilja pa bo potreben še en nekoliko manjši objekt. Družbene dejav-
nosti obsegajo poleg področja vzgoje in izobraževanja, in prav na šolsko polje je zdaj usmerjena pozornost.
Kaj ste na tem področju s svojim delovanjem v občinskem svetu dosegli?
Vesela sem, da so projekti, ki so ključnega pomena za občane, sprejeti in podprti v občinskem svetu, čeprav včasih šele po temeljiti razpravi in viharjenju možganov najdemo optimalne rešitve. Žal čas recesije upočasnjuje dosežke.
Ali je vaše delovanje in delovanje občinskega sveta takšno, kot ste pričakovali?
Dejstvo, da smo ena od občin z največjim priseljevanjem, velikim deležem otrok in mladih družin, pomeni tudi visoka pričakovanja teh novih prebivalcev po tistih dobrinah, ki bogatijo življenje v nekem okolju in ga delajo prijaznega. V tem času je veliko dela namenjenega umestitvi doma za starejše občane ali medgeneracijskega središča, na način, ki bo v največji možni meri zadovoljil naše želje in potrebe, ter prizadevanjem za pridobitev večjega števila najemnih stanovanj, namenjenih predvsem mladim družinam.
Kakšna je vaša odločitev za prihodnost, boste ponovno kandidirali?
Moj vsakdanji delovnik je zelo natrpan, pester in raznolik. Zdaj razmišljam le o tem, kako začeto delo uspešno dokončati. Če mi bo to večinoma uspelo in me bodo h kandidiranju povabili, bom o tem razmislila.
(mak)
4
Domžale
22. JANUAR 20I0
PREDSTAVLJAMO IGORJA JERMANA, SVETOVNEGA PRVAKA V RAZREDU ENDURANCE, ŠPORTNIKA LETA 2009 PO IZBORU AMD SLOVENIJE
Najboljši slovenski motociklist vseh časov
Igorju Jermanu, enemu najboljših, če ne kar najboljšemu motociklistu v slovenski zgodovini, je v letu 2009 znova uspel veliki met, s katerim je med drugim proslavil tudi 20 let dirkanja. Postal je namreč svetovni prvak v razredu endurance, kjer je vozil za moštvo Yamaha Austria. To zanj pomeni drugi naslov svetovnega prvaka, saj je bil svetovni endurance prvak že v sezoni 2002, ob tem pa je, tudi drugič v svojem tekmovalnem življenju, postal športnik leta v okviru Avtomoto zveze Slovenije.
Županov sprejem za svetovnega prvaka
Številnim čestitkam ob odličnih uspehih se je pridružil tudi župan Občine Domžale, Toni Dragar, ki je konec decembra pripravil za svetovnega prvaka sprejem, na katerem smo lahko pozdravili tudi predsednika Moto društva Depala vas, Vinka Jermana, Igorjevega očeta, ki je oba svoja sinova, po Igorjevih stopinjah namreč stopa tudi mlajši brat Marko, navdušil za moto šport, hkrati pa ga na tem področju zelo dobro poznajo tudi zaradi njegovih strokovnih znanj, ki so nujno potrebna za vzdrževanje motorjev. Moto šport je v družini Jer-manovih iz Depale vasi kar družinska tradicija, saj v njem sodelujeta s svojo pomočjo tudi mama in sestra Nuška. Igor ima veliko zaveznico v ženi Katarini, v posebno veselje pa sta mu tudi sin in hči. Župan je svetovnemu prvaku čestital za osvojeni naslov in poudaril, da smo Domžalčani nanj zelo ponosni, hkrati se mu je zahvalil tudi za prispevek k promociji občine in Depale vasi ter mu zaželel veliko tekmovalnih uspehov tudi v prihodnje.
Začetek pri štirih letih
Kot smo lahko v času okoli novega leta prebrali v številnih časnikih in slišali v medijih, saj prav nihče ni mogel
Igor Jerman je edini dvakratni slovenski svetovni prvak v bencinskih športih. S svojim dobrim razpoloženjem, večnim optimizmom in nalezljivim smehom se zelo dobro počuti
■	• v»» •	•
med največjimi asi svetovnega moto-ciklizma.
mimo Igorjevega naslova svetovnega prvaka, je tekmovalec, rojen 12. julija 1975, prvič sedel na motor že pri štirih letih. Za ta šport ga je navdušil oče, ki je bil tudi sam motociklist. Na prvi pravi dirki je nastopil kot 14-le-tni fant, na motorju TOMOS BT 50, iz tega časa pa je tudi spomin na dirko v avtokampu Solaris, kjer je drselo že na suhem asfaltu, na mokrem pa je bilo, kot da bi vozili po ledu. Po padcu domačega aduta Darka Roguliča je Igor zmagal, organizatorji pa so bili tako jezni, da sploh ni bilo podelitve-ne slovesnosti. Pokale so prvim trem najhitrejšim predali kar na parkirišču. Od razreda superbike do endurance Med številnimi odličnimi uvrstitvami in uspehi Igorja Jermana, ki je več let uspešno nastopal v razredu superbi-ke za poltovarniško moštvo Team Bertocchi Kawasaki, naštejmo le
najodmevnejše rezultate tekmovalca, ki neskončno uživa v adrenalinu in je zelo hiter: štirikrat je bil državni prvak, med uspehi v tujini pa so najbolj odmevali 7. mesto na svetovnem prvenstvu v razredu superbike, zmaga na dirki 24 ur Le Mansa, naslov svetovnega endurance prvaka z ekipo Zhong Shen Suzuki v sezoni 2002 ter seveda zadnji naslov svetovnega prvaka v razredu endurance v letu 2009. Po njegovih stezah stopa tudi brat Marko, ki uspešno vozi in zmaguje na državnih prvenstvih, za njim pa so tudi že uspehi na evropskih tekmovanjih. Ob tem_ sem prebrala zelo zanimiv zapis: »Če bo harmoniko Marko igral tako dobro kot Igor, lahko kmalu pričakujemo še kak naslov svetovnega prvaka.«
Priprava motorja zahteva veliko dela in denarja
Vsi vemo, da je dirkanje v katerem koli razredu zelo drago in da zahteva od tekmovalca vse. Ob tem pa najbrž le Igorjev oče Vinko, ki se še danes spominja, kako so pri znanem Akra-poviču varili potrebne "auspuhe", ve, koliko odrekanj je bilo potrebno za dosego tako odličnih uvrstitev, kot sta jih dosegla sinova Igor in Marko. Pa ne gre le za finančne potrebe, ki so tudi zelo velike, temveč za povsem strokovne rešitve pri pripravi motorjev, kjer mora biti človek včasih pravi inovator. Če ste namreč mislili, da dirkač dobi motor in le sede nanj, ste se, tako kot sem se sama, zelo zmotili. Vsak motor je namreč unikatno delo, ki zahteva od dirkača in njegove ekipe, da ga pozna do potankosti in dobro ve, kako motor pripraviti, če hočeš uspeti. Predvsem pa je to znanje pomembno, če se kaj "zalomi" med dirko, kar je v razredu endurance, kjer dirke trajajo tudi do 24 ur, zelo pomembno, saj največkrat motor odpove prej kot tekmovalec.
Edini dvakratni slovenski svetovni prvak v bencinskih športih
Igor Jerman je edini dvakratni slovenski svetovni prvak v bencinskih športih. S svojim dobrim razpoloženjem, večnim optimizmom in nalezljivim smehom se zelo dobro počuti med največjimi asi svetovnega motocikliz-ma. Marsikomu od njegovim prijateljev, tako v Depali vasi kot tudi drugod, saj mu jih ne manjka, je še vedno v spominu prijetna slovenost iz leta 2002, ko se je v domačo Depalo vas pripeljal s pokalom za naslov svetovnega prvaka, ki ga je osvojil s suzuki-jem GSX 1000 R, nič manj zabavno in prijetno, predvsem pa "ponosno" ni bilo lani, ko se je v svoj rojstni kraj vrnil z drugim pokalom. Zanj je to pomenilo le izpolnitev javno izrečenih želja ob začetku sezone, v katerih je pogumno napovedal, da ga v letu 2009 zanima le naslov svetovnega prvaka. Ko ga je z ekipo osvojil, je bilo v Depali vasi spet veselo.
Kaj je to endurance?
Preden na kratko pogledamo, kako je potekala sezona, v kateri je Igor Jerman - v ekipi Yamaha Austria RT, njegova sovoznika sta bila Avstralec Martin in Fracoz Giabbani - v razredu Endurance osvojil naslov svetovnega prvaka, preberite še Igorjev odgovor na vprašanje, kako je pravzaprav prišel v to vrsto moto športa: »Pred časom sem dirkal v razredu Superbike in šef ekipe Kawasaki Endurance me je opazil. Videl je, da sem zelo stabilen in da redko padem, poleg tega pa sem še hiter. V dobrih dveh tednih smo se dogovorili za test. Kmalu sem že odpeljal prvo dirko za zmago.« In kakšne so razlike med obema vrstama moto športa. »Razreda Superbike in Endurance sta precej podobna, saj gre za tekmovanji, kjer je motor predelan iz serijskega.
Edina bistvena razlika med razredoma Superbike je v tem, da je v Endurance vse narejeno za hitro menjavo,« je povedal Igor.
In kako je videti dirka, v kateri sodelujejo trije tekmovalci? »Vsi trije dirkači morajo biti na vztrajnostnih dirkah vseskozi osredotočeni in pripravljeni, med dirkami, ki trajajo tudi do 24 ur - neprekinjeno, skoraj ni časa za spanje, za pogovor, za dogovarjanje o taktiki. Trojica se menja vsako uro. Ravno za toliko časa je dovolj 24 litrov goriva, nato pa v trinajstih do šestnajstih sekundah zamenjajo pnevmatike in napolnijo rezervoar. Vmes, v dveh urah, pa, kot že zapisano, ni časa za spanje. Tekmovalec je z nasveti več kot pol ure v boksu. Prej je na vrsti preoblačenje, nato pa še malo masaže. V 24-urnem dirkanju, npr. od sobote, od 15. ure, do nedelje, do 15. ure, je največja kriza v zgodnjem jutranjem času, med tretjo in šesto uro.«
Sezona, ki je Igorju Jermanu prinesla naslov svetovnega prvaka
Sezona se je začela na slovitem dirkališču Le Mans, kjer je Igor Jerman, takrat debitant, zmagal že pred dvanajstimi leti. Tudi tokrat se je njegova ekipa ovenčala z zmago na uvodni dirki svetovnega prvenstva vzdržlji-vostnega motociklizma, Igor pa je dokazal, da resnično sodi med najboljše. »Letošnja dirka je bila zanesljivo ena najtežjih, zaradi zelo težkih razmer
na progi. Kar 22 ur je deževalo, kaj deževalo, lilo. Ponoči je bilo hladno, le pet stopinj. Težko se je prilagoditi takšnim razmeram. Nekajkrat je kazalo, da bo nehalo deževati, pa sem oblekel običajni kombinezon, a me je že v prvem krogu po izhodu iz boksov premočilo do kože. V škornjih sem imel pol litra vode, pošteno me je zeblo in sem se tudi prehladil. A ko vodiš in ko se ti nasmiha zmaga, pozabiš na vse težave,« je o tej dirki povedal Igor in odkril še njihove tedanje načrte: »Na prvi dirki smo želeli v točkovanju za svetovno prvenstvo osvojiti čim več točk. Med dirko pa so cilji postali višji - zmagati. Zmaga na 24 urah La Mansa je bil zato dober obet za osvojitev
naslova svetovnega prvaka.« Igorjeva ekipa se je veselila tudi na drugi dirki, saj so zmagali tudi na Osem ur Oscherslebna, v Nemčiji. Dirka, ki bi morala trajati 8 ur, je bila po 6 urah in 40 minutah (257 krogih) zaradi močne nevihte prekinjena. Na najvišjo stopničko so stopili vsi trije vozniki ekipe Yamaha Avstrija - Igor Jerman (SLO), Steve Martin (AUS) in Gwen Giabbani (FRA).
Tretja dirka za svetovno vzdržljivo-stno prvenstvo je bila v Španiji, na dirkališču Albacete. Ekipa Igorja Jermana je dosegla tretjo zaporedno zmago. Julija so se dirkači pomerili na Japonskem, v Suzuka 8 ur. Ekipa Yamaha Avstrija sicer ni zmagala, je bila pa v ospredju in je pred peto dirko 24 ur Bol d'Ora, kljub težavam s pregretim motorjem in hladilnim sistemom, ki ga je po domače povedano - razneslo, osvojila 14. mesto, kar je pomenilo, da jim za naslov svetovnih prvakov ob skorajšnjem koncu sezone manjka le ena točka. Tako so naslov že osvojili, čeprav jih je do konca sezone čakala še zadnja dirka v Katarju. V Dohi so svojo prevlado v vzdržljivostnem svetovnem prvenstvu končali z zmago in postali svetovni prvaki. Napoved oziroma želje Igorja Jermana so se uresničile in sledil je nepozaben slavnostni sprejem v Avstriji, ki je ekipo sprejela, kot se za svetovne prvake spodobi.
Igor Jerman - najboljši slovenski moto športnik leta 2009
Avto moto zveza Slovenije ob koncu posameznega leta pripravi tudi tradicionalno prireditev, na kateri razglasi najboljšega slovenskega moto športnika. Ta naslov je letos dobil Igor Jerman, ki je povedal, da je neskončno vesel, da je končno dobil to
priznanje in še dodal: »Dolgo sem se trudil, sedaj sem ga le dobil.« Hkrati pa sta z bratom Markom prejela tudi tradicionalna posebna priznanja za uvrstitve na mednarodnih tekmovanjih.
Ob tem pa naj zapišem tudi ugotovitve slovenskega časopisa Playboy, ki je pred novim letom iskal najuspešnejšega motociklista v zgodovini Slovenije in ga tudi našel: Igorja Jermana, ki so ga razglasili za najboljšega slovenskega motociklista vseh časov. Čestitamo!
Srečno tudi v prihodnje!
Pred Igorjem Jermanom, dvakratnim svetovnim prvakom, ki ga vsi ocenjujejo kot vztrajnega predanega motorista, ki še ni nikoli pomislil, da bi se nehal ukvarjati s tem lepim športom, je nova sezona, z novimi izzivi, v katere je, tako kot vedno doslej, pripravljen vložiti izjemno veliko truda. Ta se mu bo zanesljivo obrestoval z novimi uspehi in novimi slovesnostmi, kot je bila lanska v Depali vasi, ko se je med prijatelje, navijače in simpa-tizerje tega športa, med katere spadajo tudi vsi domači, vrnil z novim pokalom, še posebej, ker smo med drugim lahko prebrali naslednje njegove besede: »S hitrostjo res nimam težav. Dokler bom imel veselje do dirk, bom dirkal. Dirke so del mojega življenja.«
Srečno torej, Igor Jerman, na poti do novih zmag in naslovov svetovnega prvaka. O uspešni poti ne dvomimo, saj SREČA VEDNO SPREMLJA HRABRE.
Vera Vojska
Poraba: 4,5-6,6 1/100 km; emisija CO2: 119-157 g/km. Slika je simbolična. Ponudba velja v primeru financiranja prek Ford Credita. Podrobnosti glede financiranja dobite pri pooblaščenem trgovcu z vozili Ford. www. ford. s
. ne_i„,VKa novečatudi preglednost?
2, Afivišjipolozais



S financiranjem
" „.a—— — ""
4. Algas»",ff,
10.76SEUH
te, oAu^-

5 Afi se vam
da
3 količino
vozit
jnuctoa velja za ome)eno
FordFusion
www.ford.si
Feel the difference
SUMMIT AVTO
SUMMIT AVTO, Flajšmanova 3, 1000 Ljubljana, tel.: 01 25 25 125, www.summitavto.si
OSREDNJA OBČINSKA SLOVESNOST OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI TER TRADICIONALNI PRAZNIČNI KONCERT GODBE DOMŽALE
Iskrene čestitke domovini ob enem od njenih najpomembnejših praznikov
Za letošnjo osrednjo občinsko slovesnost ob dnevu samostojnosti in enotnosti ter tradicionalni praznični koncert Godbe Domžale je značilna velika udeležba občanov in občank, med katerimi je bilo vodstvo občine, dr. Miroslav Stiplovšek, častni občan, svetniki in svetnice ter člani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Domžale, ki so ob prazniku pred pomnikom v parku ob občini Domžale dvignili zastavo, predvsem pa navdušeno spremljanje prazničnega koncerta Godbe Domžale, ki ga je vodil dirigent Damjan Tomažin.
Po himni naše države je prisotne nagovoril Toni Dragar, župan Občine Domžale, ki je navedel najmanj tri razloge, zaradi katerih je bila 26. decembra 2009 v hali Komunalnega centra v Domžalah slovesnost: zaradi spomina na dneve v decembru 1990, ko so se pisali listi najpomembnejših dogodkov v novejši zgodovini Slovenije; zaradi 125-letnice Godbe Domžale in zaradi bližajočega vstopa v letu 2010. Ob utemeljevanju prvega razloga je posebej poudaril: »Praznik samostojnosti in enotnosti je danes. Nekoč je bil le praznik samostojnosti in žal še danes ugotavljamo, da ni bilo dovolj, da mu je Državni zbor Republike Slovenije s spremembo Zakona o praznikih in dela prostih dnevih dodal in enotnosti, saj smo na ta dan, pred 19
leti, Slovenci pokazali največjo mero enotnosti v svoji zgodovini, še prej pa smo pokazali izjemen pogum, s katerim smo prevzeli čast in odgovornost, ki jo je slovenskemu narodu naložila zgodovina. To je bilo veliko dejanje, ki je tedaj utrdilo zaupanje in potrdilo vero v sposobnost, da vzamemo usodo v svoje roke. Zato smo in še lahko brez zadrege izrazimo priznanje vsem, ki so, kadarkoli v zgodovini, v takratnih dogodkih s svojim razumom, odločnostjo, pogumom in hrabrostjo uresničevali želje svojega naroda. Spominjamo se jih, zlasti tistih, ki so darovali svoja življenja. Vsi, vsak zase, so bili pomembni, zato mi je, najbrž pa tudi vam, nerazumljivo, da se vedno znova in znova odpira vprašanje, kdo je bolj ali manj zaslužen. Sam sem za kritično soočanje mnenj, če je potrebno tudi ponovni razmislek, ki pa morata biti le priložnost za pot do sodobne države, priložnost za vse. In še na nekaj bi rad opozoril. Prav v tem času se znova pogovarjamo o enotnosti, ki da je močna načeta. Se strinjam in ob tem bojim, da bo te enotnosti čedalje manj, če se ne bomo iskreno trudili in na vprašanje, ali smo se in se dovolj trudimo, da bi dali vsak svoj delček v enotnost svoje domovine, odgovarjali z odprtimi dlanmi in iskrenimi mislimi. Ob tem pa sem vesel, da lahko rečem, da smo bili in smo v naši občini eno-
tni, da med nami ni večjih razprtij, da pozitivna enotnost, ki vsem nam prinaša razvoj, prinaša lepše življenje. Zanjo smo se v okviru občinskega sveta včasih morali tudi potruditi in vesel sem, da skoraj ob koncu sedanjega mandata lahko rečem, da smo bili vseskozi pozitivno naravnani in da smo imeli pred samo enak cilj -lepše in kvalitetnejše življenje vseh naših občanov ter da smo probleme obravnavali predvsem kot priložnost, da nekaj naredimo še boljše.« Sledile so čestitke in zahvale Godbi Domžale ter njihovemu dirigentu Damjanu Tomažinu, ob čemer je župan posebej poudaril, da je prav prva generacija godbenikov pred 125 leti »kriva«, da smo dobili knjigo, v kateri smo popisali amatersko dejavnost, hkrati pa je leto 2009 imenoval kar GODBENO leto. Ob koncu pa je prisotnim, in preko njih vsem občanom in občankam, zaželel, da jim vsi decembrski prazniki prinesejo edinstvene trenutke miru in ljubezni, jim čestital ob dnevu samostojnosti in enotnosti, ki naj v vseh srcih zbudi ponos ter vse vedno znova opominja, da je lepo živeti tam, kjer smo doma, ter svoj govor zaključil z naslednjimi besedami: »Želim vam, da vam leto 2010 postreže z zdravjem, dnevi veselja in mozaikom uresničenih sanj.« Nato smo začeli glasbeno potovanje z Godbo Domžale ter povezovalcem
Juretom Seškom, ki je na kratko predstavljal posamezne avtorje izvajanih pesmi ter posebej opozoril, da je program koncerta izbran tudi ob upoštevanju številnih pomembnih obletnic. Tako se je vsebinsko pester program začel z uverturo iz »Candi-de« Leonarja Bernsteina, nadaljeval
s Händlovo Glasbo za kraljevski ognjemet, ob kateri smo se spomnili 250-letnice njegove smrti in se sprehodili po posameznih postajah njegovega življenja, nato pa smo se s Slovenskim božičem spomnili velikega Matije Tomca in 110-letnice njegovega rojstva, predvsem pa dol-
goletnega njegovega bivanja in dela v Domžalah, kjer je pustil neizbrisne sledove. Verjamem besedam gospoda Toneta Juvana, ki je skladbo priredil, da bi bil prof. Matija Tomc vesel, če bi slišal godbenike izvajati svojo glasbo. Sledil je nastop basbaritoni-sta Zorana Potočana v ariji iz opere Figarova svatba W. A. Mozarta, nato pa smo prisluhnili še delu enega od Domžalčanov, Tomaža Habeta ter njegovi ariji iz Simfonije Carnioli, Soudaška, v kateri je predstavil naravo in hotenja Slovencev ter vojaško tematiko. Glasen aplavz si je basbaritonist Zoran Potočan prislužil tudi za čudovito izvedbo arije Don Pasquala iz Donizettijeve opre Don Pasquale, sledila pa je glasba še enega od jubilantov, ki so si jih na letošnjem tradicionalnem prazničnem koncertu spomnili godbeniki. Prisluhnili smo namreč melodiji Slavka in Vilka Avsenika Spomin ter se spomnili 80-letnice velikega virtu-oza in skladatelja Slavka Avsenika. Sledili sta dve priredbi, ki se ju je razveselila predvsem mlajša generacija, čeprav tudi starejši niso skoparili z aplavzom ob kvalitetni izvedbi hitov znane skupine Abba ter glasbe, s katero smo se spomnili smrti kralja popa, Michaela Jacksona. Voditelj se je od nas poslovil z dobrimi željami, da bi v letu 2010 znali sprejemati in dajati dobro, predvsem pa, da ne bi v novem letu izgubili prav nobenega dne, Godba Domžale pa s Florentinskih maršem in tremi dodatki, med katerimi so godbeniki pesem o Bledu, ki ves žari v soncu, tudi zapeli.
V spomin avtorjev Slavka in Vilka Avsenika je bila zadnja skladba čudovitega praznovanja dneva državnosti in enotnosti, ki v našem spominu ostaja kot eden izmed številnih prijetnih trenutkov iz leta 2009, pa tudi želja, da bi se na podobnih slovesnostih tudi v letu 2010 srečevali v tako velikem številu.
Vera Vojska
AVTO DETR,	SLOVENSKA CESTA 66, 1234 MENGEŠ, TEL. 01 723 73 13
d.o.o. Mengeš	E-MAIL: AVTODETR@SIOL.NET
FRANCE PREŠEREN
8. februar - slovenski kulturni praznik
O Francetu Prešernu, največjem slovenskem pesniku, naj bi vsak Slovenec vedel vsaj nekaj. Če ne drugega, vsaj to, da je njegova Zdravljica, pesem, ki jo je napisal leta 1844 oz. njen del, besedilo državne himne Republike Slovenije. Vendar pa Prešeren ni samo to. Je še mnogo več. Nekoliko osvežimo spomin na osnovnošolske in srednješolske čase.
Prešernovo življenje
Prešeren se je rodil v kmečki družini. Po diplomi na dunajski pravni fakulteti se je vrnil v Ljubljano, kjer je deloval kot odvetnik. Tu je nastala večina njegovih pesmi, pri pisanju katerih ga je za časa svojega kratkega življenja pomembno usmerjal prijatelj Matija Čop. Prešeren je tako postal prvi Slovenec, ki se je po kakovosti svojega pisanja lahko kosal s sodobniki po Evropi, kjer je tedaj vladala romantična usmeritev. Življenjska pot pesnika, nesrečno zaljubljenega v bogato Primičevo Julijo, ki ji je posvetil Sonetni venec in druge ljubezenske pesmi, je bila poleg te polna raznovrstnih preizkušenj. Drug za drugim so mu umirali prijatelji, kot pesnik pa v življenju ni užival priznanja, ki bi si ga zaslužil. V zadnjih letih je vedno bolj zapadal v malodušje, pijačo in bolezen, ki je slednjič povzročila njegovo prezgodnjo smrt.
Prešeren na Goričici
Sicer pa je France Prešeren posredno povezan tudi z našo Občino Domžale. Na Goričici je med letoma 1825 in 1837 služboval stric Franceta Prešerna - Franc Ksaver Prešeren, ki je našega največjega slovenskega pesnika svoj čas denarno podpiral. Med drugim mu je omogočil tudi bivanje v Celovcu, kjer je Prešeren opravil izpit za sodnika in odvetnika.
Upodobitev Franceta Prešerna
Na žalost pa ne obstaja niti ena upodobitev pesnika Franceta Prešerna, za katero bi lahko z vso gotovostjo trdili, da je nastala še za časa njegovega življenja. Kot pričajo različni viri blizu pesnikovega življenja, naj bi se izogibal portretiranju. Najbližje njegovi podobi je portret ljubljanskega slikarja Franca Kurz Goldensteina in Prešernovega prijatelja iz leta 1850, leto dni po pesnikovi smrti torej. Omenjeno sliko je kmalu po njenem nastanku kupil Franc Potočnik in jo je imel od leta 1851 do okoli leta 1869 v varstvu Janez Bleiweis, pa v širši slovenski javnosti na žalost ni mogla ustrezno zaživeti vse do leta 1900, ko jo je šele ob stoletnici pesnikovega rojstva njen tedanji lastnik Franc
Levec prvič objavil v Prešernovem albumu in z dodanim Potočnikovim pismom izpričal njeno avtentičnost. Slika je danes v lasti Gorenjskega muzeja v Kranju.
Nekateri pomembnejši datumi
V času Franceta Prešerna in povezavi z njim velja izpostaviti tudi nekaj datumov oz. letnic: 1800 — rojstvo Franceta Prešerna. 3. decembra tega leta se je rodi v Vrbi na Gorenjskem, kjer si še danes lahko ogledate njegovo rojstno hišo.
1825 - tega leta je France Prešeren napisal svojo prvo pesem — Zarjovela d'vičica. Sledita dve leti, ko je pesnik napisal kar nekaj pesmi, od katerih jih je mnogo zažgal zaradi negativne Kopitarjeve kritike. Dve leti kasneje je objavljena tudi prva Prešernova pesem — Dekletom. 1833 — 6. aprila tega leta je Prešeren srečal Julijo Primic, hčer bogate ljubljanske trgovke. Ljubezen do dekleta je usodno zaznamovala njegovo delo in življenje, leto po srečanju pa je izšel tudi Sonetni venec, ki je z akro-stihom posvečen Juliji. Slednja se je poročila leta 1839, vendar ne s Prešernom. Istega leta je Prešeren spoznal Ano Jelovšek, s katero je v zunajzakonski zvezi dobil tri otroke, prva, Rezika, je umrla že leta 1840.
1844 — France Prešeren napiše Zdravljico, pesem, ki je leta 1994 z uveljavitvijo zakona o grbu, zastavi in himni tudi uradno postala slovenska himna. 1846 — tega leta Prešeren odda v cenzuro rokopis Poezij. Tisk je
odobren. Decembra istega leta so poezije dr. Franceta Prešerna natisnjene, postanejo ključna knjiga tedanje in sedanje slovenske literature. Delo je tedaj izšlo v 1.200 izvodih, opremljenih z letnico
1847.
1849 — 8. februarja dr. France Prešeren umre v Kranju. Razlog: ciroza jeter. 10. februarja pesnika slovesno pokopljejo v Kranju, na sedmini pa ustanovijo odbor za postavitev spomenika. 1944 — Slovenski narodnoosvobodilni svet razglasi 8. februar za slovenski kulturni praznik.
Pesnikovo delo
Težko bi naštevali pesnikova dela brez da bi našteli vsa, če ne bi želeli katerega spregledati. Pa vendar omenimo, da je pesnik pisal pesmi, balade in romance, različne poezije, gazele, sonete in napisal Krst pri Savici. Tokrat pa, v luči slovenskega kulturnega praznika — del Zdravice oz. Zdravljice kot zapisujemo že desetletja, pesmi, ki jo je leta 1844 napisal France Prešeren in leta 1905 uglasbil Stanko Premrl. Sedma, predzadnja kitica, je besedilo slovenske državne himne. Naj na letošnji slovenski kulturni praznik čim večkrat zaslišimo zvoke in še večkrat izrečemo besede:
Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da, koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak!
Pripravila: Mateja A. Kegel
ŠE ZADNJI POGLED V LETO 2009
Dvanajst novih štipendistov Občine Domžale
»Iskrene čestitke vsakomur od vas, ki danes postaja štipendist oz. šti-pendistka Občine Domžale,« so bile besede župana Občine Domžale To-nija Dragarja na slovesnem podpisu pogodb novih 12 štipendistov in šti-pendistk Občine Domžale, ki sta se ga, poleg staršev še ne polnoletnih dijakov, udeležili tudi podžupanja Andreja Pogačnik Jarc in Kristina Slapar, vodja Oddelka za družbene dejavnosti.
Na kratko je predstavil prizadevanja Občine Domžale, da mladim občina zagotovi kar najboljše pogoje in priložnosti za preživljanje njihovega prostega časa, jim zaželel, da izpolnjujejo vse pogoje štipendijskih pogodb ter si tako štipendije zagotovijo
Občina Domžale je konec leta 2009 podelila 12 štipendij, med njimi štiri za nadarjene dijake in študente, štiri za otroke iz socialno ogro-
y	i v* v,» •
ženih družin, štiri štipendije pa so bile podeljene za dijake in študente, ki študirajo na šolah za deficitarne poklice, kot jih je občina določila ob pomoči Območne obrtne zbornice Domžale.
do konca študija, hkrati pa jih je povabil, da v čim večji meri sodelujejo v življenju in delu občine ter jim voščil veliko uspehov ter sreče v letu 2010. Njegovemu voščilu se je pridružila tudi podžupanja Andreja Pogačnik Jarc, medtem ko jih je Kristina Slapar, vodja Oddelka za družbene dejavnosti, seznanila z dolžnostmi, ki izhajajo iz podpisanih pogodb, med katerimi je tudi krajša poletna delovna praksa v občinski upravi ali javnih zavodih ter jim zaželela, da bi vsa leta študija uspešno izpolnjevali vse pogoje. Trenutne dejanske štipendije so: dijaki — 181 EUR, študenti — 237 EUR. Višina mesečne štipendije se lahko glede na zagotovljena proračunska sredstva spremeni na podlagi sklepa župana, vendar največ enkrat letno ter največ do višine rasti povprečne mesečne bruto plače v preteklem letu, v primerjavi s predpreteklim letom. Občina Domžale je konec leta 2009 podelila 12 štipendij, med njimi štiri za nadarjene dijake in študente, štiri za otroke iz socialno ogroženih družin, štiri štipendije pa so bile podeljene za dijake in študente, ki študirajo na šolah za deficitarne poklice, kot jih je občina določila ob pomoči Območne obrtne zbornice Domžale. Na kratko predstavljamo nove štipendiste in štipendistke, ki so ob tem, da so uspešni dijaki in študentje, uspešni tudi na drugih področjih, kar posebej velja za vse tiste, ki so prejeli štipendije za nadarjene.
Anže Kozjek iz Domžal je dijak Srednje gradbene, geodetske in ekonomske šole Ljubljana, je glasbenik, igra v Simfoničnem orkestru in godbi, ukvarja pa se tudi z dviganjem uteži. Maja Burja iz Domžal je študentka 4. letnika Medicinske fakultete — stomatologije. Že vrsto let igra violino in je članica godalnega orkestra, prosti čas namenja učenju tujih jezikov in taborništvu. Aljaž Pirnat s Pšate je dijak drugega letnika Elektroteh-niško-računalniško strokovne šole in gimnazije Ljubljana, je športnik, ki daje prednost košarki. Gašper Vr-hovnik z Rov je dijak drugega letnika Srednje strojne in kemijske šole v
Ljubljani, uspešen športni plezalec, gasilec in tekač. Sabina Komar iz Domžal je dijakinja prvega letnika Gimnazije Domžale, zelo uspešna v namiznem tenisu, njena želja je postati forenzik. Bojana Šuštar iz Za-boršta obiskuje Višjo šolo za pošto, ekonomijo in telekomunikacijsko, smer ekonomija, ter ves čas namenja svojima otrokoma. Žana Kopitar iz Domžal je študentka tretjega letnika arhitekture, študiju namenja tudi ves
svoj prosti čas. Kaja Kopitar iz Domžal je absolventka Likovne akademije v Ljubljani, ves prosti čas namenja študiju, slikanju in fotografiranju. Uroš Pele s Homca je uspešen mladi glasbenik, dijak tretjega letnika umetniške gimnazije — Srednja glasbena in baletna šola Ljubljana, igra tudi orgle, poje v cerkvenem zboru v Radomljah, je dobitnik več pohval in nagrad na glasbenem področju, del prostega časa pa namenja badmin-
tonu. Ana Černe iz Jarš je študentka 3. letnika Akademije za glasbo, navdušena glasbenica, tudi voditeljica Mešanega pevskega zbora Slamnik iz Ihana. Aljoša Grošelj iz Domžal je študent drugega letnika Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani; prosti čas namenja nogometu ter drugim športom ter sodelovanju v spletni televiziji Tvoje mesto. Luka Ivartnik iz Žej je dijak drugega letnika Gimnazije Vič, zmagovalec
različnih natečajev, dobitnik številnih nagrad s področja oblikovanja, izdelovalec različnih maket ter uspešen atlet, glasbenik in gasilec. »Domžale so vaša prihodnost in vas čakajo,« je ob koncu slovesnega podpisa 12 novih štipendijskih pogodb dejal župan Toni Dragar, mi pa zaže-limo vsem novim štipendistom uspešen študij ter prijetno preživljanje prostega časa.
Vera Vojska
KLA/VEd.o.o.
Notranja in vhodna vrata Strešna in vertikalna okna Parketi, kljuke, police
Klimatske naprave »strokovna montaža«
KLANE d.o.o.
Kajuhova 15 1235 Radomlje
051/313-098 www.klane.si
9MJJ
22. JANUAR 20I0
društva
7
34. REDNI OBČNI ZBOR SLOVENSKEGA DRUŠTVA SLOVENIJA RÜTI
Tudi leto 2010 bo zelo delovno in pestro
Slovensko društvo Slovenija Ruti, s katerim Občina Domžale sodeluje že več desetletij, je v začetku januarja 2010 pripravilo že 34. redni občni zbor društva, na katerem so prisluhnili poročilu predsednika društva Roberta Lebana, ki je tudi v preteklem letu uspešno vodil naše prijatelje v Švici.
Uresničili so vse načrte, ki so si jih zastavili za leto 2009, uspešno sodelovali s šolo slovenskega jezika Hanfländer v Rapperswilu ter Slovensko katoliško misijo, kjer bogoslužje vodi župnik mag. David Taljat, organizirali so praznovanje 8. februarja - slovenskega kulturnega praznika, se veselili na športnem turnirju in voščili mamam ob materinskem dnevu, opravili mašo za domovino ter pripravili slovesnost ob dnevu državnosti, kjer je nastopila Neža Drobnič s prijatelji. Manjkalo ni
niti izletov, leto 2009 pa so uspešno zaključili z miklavževanjem. Na občnem zboru so sprejeli poročilo predsednika, blagajničarke, nadzorne komisije ter koordinatorja aktivnosti s Slovensko katoliško misijo, po kratki razpravi pa so izvolili tudi nov upravni odbor in nadzorno komisijo.
Posebno skrb so namenili programu dela, ki bo enako pester kot vsa prejšnja leta, v njem pa ne bo manjkalo tem, ki naj bi krepile ljubezen do domovine, predvsem pa si želijo čim več skupnih srečanj in prijetnih trenutkov v okviru Slovenskega društva Slovenija Rüti. Prijateljem v Švici želimo uspešno leto 2010 ter čestitamo novemu vodstvu. Želimo mu veliko zadovoljnih članov in članic ter prijetnih trenutkov.
Vera Vojska
Čebelarji počastili sv. Ambroža
Tretjo adventno nedeljo, 13. decembra, je ČD Domžale organiziralo in preko revije Slovenski čebelar povabilo čebelarje na praznovanje sv. Ambroža, zavetnika čebelarjev. Začelo se je z daritvijo sv. maše v dobski župnijski cerkvi, v katero so vstopili v procesiji ministranti s križem, trije čebelarski prapori, čebelarji v čebelarskih svečanih oblekah in g. župnik Slavko Judež. V pridigi se je dotaknil družinskega življenja ljudi in čebel, od katerih se lahko veliko naučimo, tudi družinskega življenja. V čebelji družini je red in vse v panju je v pravem razmerju. V družinah ljudi lahko najdemo pet miz: kuhinjsko mizo, kjer družina skupaj obeduje, se pogovarja o skupnem življenju
Ansambel Suha špaga
SLOVO STAREGA IN PRIHOD NOVEGA LETA
Zavrti se in zavriskaj!
Predpraznični dnevi v varstveno-delovnem centru INCE
in vsakdanjem delu. Preko te mize jasno vidimo drug drugega. Druga družinska miza je zakonska postelja, v kateri sta zakonca iskrena in vesela življenja. Tretja družinska miza je župnijski daritveni oltar, ob katerem se zbiramo v občestvu in preko njega vidimo Boga med nami. Te tri mize povezujejo ljudi, sta pa še dve mizi, ki razbijata družine in skupnost: miza, na kateri stoji televizija. Za televizijo se ne vidi nič, za njo je umazanija in prah. Peta je računalniška mizica, na kateri gledamo samo v ekran, ki prinaša navidezno resničnost našega življenja. Sveta ne spreminjamo s klikom na računalniško miško, ampak z vsakdanjim delom in prizadevanjem. Po pridigi je župnik, v prisotnosti treh čebelarskih praporov iz Cerknice, Mengša in Domžal, blagoslovil med in ostale čebelje pridelke. Po skupnem fotografiranju smo si obljubili, da se naslednje leto ponovno priporočimo sv. Ambrožu, pred cerkvijo pa so čebelarji postregli z medenim pecivom in medenimi napitki.
Tekst in Foto: Viktor Svetlin
V	enoti INCE ZU smo si pred-praznične dni, potem ko smo bili zelo marljivi pri izdelavi in prodaji novoletnih voščilnic in glinenih izdelkov, popestrili s predstavitvijo potopisnega predavanja Jane Dular iz Novega mesta. Jana nam je v sliki in besedi prikazala njeno enoletno prostovoljno delo in popotovanje po Ugandi, Tanzaniji, Keniji in Malaviju.
V	organizaciji Edirisa v Ugandi je vodila skupino prostovoljcev in učiteljev na štirih osnovnih šolah, vodila projekt pomoči plemenu Pigmejcev z gradnjo hiš, kokošnjakov in sajenjem hrane, sodelovala pri izgradnji šole za Masaje v Tanzaniji in pri prenovi Centra za otroke s posebnimi potrebami v Ugandi. Vse to ji je uspelo z raznimi prispevki, za-
služkom svojega dela v Edirisi in tudi z našo pomočjo, saj smo v ta namen prispevali glineno vazo uporabnice Tanje Lukman in sliko uporabnika Aleša Podkrajška. Uporabniki so s predstavitvijo videli, kako so s svojim delom in dobrodelnostjo pomagali ljudem v Afriki, največja poslastica pa so bile fotografije živali s safarija po Keniji.
Slovo od starega in prihod novega leta smo v Varstveno-delov-nem centru INCE Mengeš proslavili ob zvokih ansambla Suha špaga iz Škofje Loke. Ta nadvse zanimiv ansambel sestavljajo ljudski godci (pevci), ki igrajo na harmoniko, klarinet in kontrabas, poleg tega pa še na instrumente, ki jih ne vidimo oz. slišimo prav pogosto, kot na primer piščal
(kazu), »ribežen« in »škafbas«. Člani ansambla so ustvarili imenitno vzdušje, dokaz temu, pa je bilo prepolno plesišče. Zanimivo je, da je bil ansambel ustanovljen z namenom, da popestri dogajanje na smučarskih tekmovanjih s starinsko opremo, člani ansambla pa so oblečeni v stara oblačila, kakršna so nosili naši pradedje. Prikazali so nam tedanjo smučarsko opremo in način mazanja smuči.
Ansambel je bil letos gost na naši tradicionalni humanitarni prireditvi Slovenski slavček. Vendar zabava in ples nista bila edina prisotna na naši novoletni zabavi, namreč, vsakič ob zaključku leta v enoti Mengeš podelimo jubilejne nagrade našim uporabnikom in tudi letos je bilo tako.
Prejemniki:
5 let v VDC INCE
Anamarija Štimec Marta Višnikar 10 let v VDC INCE
Irena Bergant Mirjam Jere Janez Makovec Aleš Podkrajšek Aleš Zdovc
20 let v VDC INCE
Jože Vranič Nevenka Sitar Vesna Vrenjak
15 let v VDC INCE
Marta Razpotnik Mazen Ahmad Matjaž Klopčič
25 let v VDC INCE
Andreja Jeretina Franci Martinjak
Vsem jubilantom iskrene čestitke!
Skoraj tri ure prijetnega druženja so prehitro minile in na koncu nam je ostalo le še, da smo si zaželeli še mnogo veselja tudi v letu 2010, enako pa kolektiv VDC INCE želi tudi vsem bralcem Mengšana, z željo, da boste radi prebirali naše vrstice. Srečno!
Samo Gabrilo in Teja Bandel
DRUŠTVO ŠOLA ZDRAVJA JE PROSLAVILO 1. OBLETNICO DELOVANJA V DOMŽALAH
Športno društvo SONČEK
ŠD Sonček tudi letos organizira
5 dnevni prevozni tečaj smučanja in bordanja med zimskimi počitnicami na KRVAVCU od 15. do 19.2.2010.
Vabimo vas, da se nam pridružite! Več informacij pa lahko dobite na www.sd-soncek.si,
Prijave na 041/853 - 071 (Primož) ali sd.soncek@gmail.com
Če te sneg veseli, se nam pridruži tudi ti!
Vsak trenutek je lahko nov začetek
Društvo Šola Zdravja je 9. decembra, v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah, obeležilo 1. obletnico delovanja v Domžalah. Kdo od tistih, ki se zjutraj sprehaja ob Kamniški Bistrici, ne pozna zagnanih telovadcev, ki - ne glede na vreme - vsak dan, razen ob nedeljah, telovadijo v parku 88 lip! Večina je starih nad 50 let, so upokojeni in vedno bolj zdravi.
Ob začetku prireditve se je na platnu odvijala projekcija številnih, tudi zabavnih fotografij članov z raznih srečanj, od prvih, zimskih pred enim letom, do najnovejših, ki so nastale ob odhodu idejnega vodje dr. Nikolaya Grishina nazaj v Rusijo. Po pevski točki 15-letne Ajde Stine Turek, ki je zapela pesem Med iskrenimi ljudmi, je, kot prava predsednica in ustanoviteljica društva v Domžalah, Zdenka Katkič prisotne najprej pozdravila. Povedala je, da si pred
dobrim letom ni niti približno predstavljala, kakšen že kar vseslovenski pomen bo v letu, ki je sledilo, dobila Šola zdravja, ki je imela prve skupine že pred tremi leti v Piranu, Luciji, Kopru in Izoli, še pod vodstvom dr. Grishina. Vsakodnevna jutranja organizirana telovadba imenovana 1000 gibov se je tako hitro razširila, ne samo v Domžale, pač pa v drugi polovici leta 2009 tudi v okoliške kraje, Kamnik, Ljubljano, Trzin, Ihan in Dob ter celo v Mursko Soboto in Radence, pripravlja pa se tudi skupina v Radovljici.
Predsednica vseslovenskega društva, ki je registrirano v Domžalah, kjer odlično sodeluje z občino in krajevnimi skupnostmi, Zdenka Katkič, je na obletnici posamično povabila na oder 15 tistih, ki so bili lansko leto na prvi telovadni uri in vztrajajo še sedaj. S še preostalimi člani Društva Šola zdravja se je po simpatičnem in spro-
ščenem govoru slikal tudi župan Toni Dragar, ki je pohvalil predsednico in društvo, ki je nastalo samoiniciativno in v Domžalah šteje že čez 50 članov ter je tako poleg Lucije in Kamnika med največjimi v Sloveniji, medtem ko je v celi Sloveniji članov že čez 500. Nekaj faktografskih podatkov: povprečna starost »telovadcev« v Domžalah je 63 let, najmlajša udeleženka jih ima 44, najstarejša pa 77. Kar 11 je starejših od 70 let. Moških je v Domžalah kar 12! V celi Sloveniji trenutno deluje 15 skupin. Najstarejša udeleženka je z Obale in šteje 92 let, medtem ko jih je starih čez 80 kar precej. A kar je najbolj opazno, svojih let sploh ne kažejo! Prisotne sta na prireditvi pozdravili še podpredsednica društva, ga. Ema Perkovič, ki vodi skupino v Piranu, in predstavnica telovadcev iz Trzina. Ajda Stina Turek je zapela še dve zimzeleni pesmi, Ne čakaj na maj in
Zemlja pleše, za konec pa so si prisotni ogledali še enkraten komični češki film Nepovratne steklenice. Tako se je zaključil prijeten večer in dvorana je kar pokala od pozitivne energije.
Vabljeni tudi vi, spoštovani bralci, na skupinsko in brezplačno telovadbo, da si okrepite duha in telo, nalezete dobre volje ali pa jo celo nekaj prinesete s seboj in prispevate k širitvi zdravega življenja in prijetnega preživljanja prostega časa! Če bo dovolj zanimanja, bo spomladi začela telovaditi tudi popoldanska skupina, prav za tiste, ki so še zaposleni ali pa imajo zjutraj druge obveznosti. Do takrat pa se jim lahko vsako jutro pridružite ob Kamniški Bistrici, v parku 88 lip, kjer ob 7.30 začnejo s polurno telovadb, za začetek lahko le kot opazovalci.
Besedilo in fotografija: Vanda Klopčič
8
društva
22. JANUAR 20I0
DRUŠTVO UPOKOJENCEV
V veliko veselje so nam bili naši dopoldnevi
Zimski meseci, ko smo bolj vezani na notranje prostore, so ravno tako lahko družabno in kulturno bogati, kot smo dokazali tudi v DU Domžale. V zadnjih dveh mesecih lanskega leta smo se po naši redni telovadbi, in ko smo prehodili »obvezne« metre, redno zbirali v jedilnici doma. Zaposlili smo se v različnih delavnicah, nasmejali ob nastopih in bistrili možgane ob raznih igrah. Tako so se nekatere stanovalke preizkusile v pripravi domačih sirovih štrukljev in različnih vrstah zavitka. Ostali opazovalci pa smo jih nato ob obilici pohval, ki so bile seveda upravičene, z veseljem pospravili. Spoznavali in preizkušali smo različno tropsko sadje. Obenem smo preko video predstavitve veliko izvedli o deželah kjer rastejo banane, ananas, pomaranče ... Na velikem platnu smo si ogledali nekaj slovenskih filmov in slike z naših izletov in iger na dvorišču. Naše znanje s področja zdravilnih zelišč je s svojim predavanjem obogatil gospod Jože Majes, ki se je prijazno odzval našemu vabilu, in nam tudi svetoval, katera zelišča in pripravke lahko uporabljamo pri naših težavah. Kako zanimive in enostavne načine samopomoči pri blažjih težavah nam ponuja narava. Prav prisrčen nastop so nam pripravili člani pevskega zbora Sonček VDC Kamnik. S slovenskimi zimzelenimi melodijami so napolnili
Opravičilo
V prejšnji številki glasila Slamnik smo na 5. strani pomotoma zamenjali fotografiji^ Miklavže-vanja v Rovah in Žejah. Vsem prizadetim se za napako opravičujemo, ponovno pa objavljamo fotografijo obiska Miklavža v Rovah, koder so nas na napako tudi opozorili.
Uredništvo
jedilnico do zadnjega kotička. Zaslužili so si gromek aplavz. Povabili so nas, naj se prihodnjič mi oglasimo pri njih na obisku. Nikakor ne moremo mimo veselega rajanja na martinovanju in različnih iger, kjer smo se potegovali za privlačne nagrade. Ploskali smo v taktu nastopa folklorne skupine društva upokojencev iz Trzina. Dobro voljo pa sta še izboljšala muzikanta Ha-bjanič.
Odzvali smo se tudi prijaznemu vabilu Jesenskega cveta, na dan odprtih vrat v Knjižnici Domžale. Pevski zbor je sodeloval v programu z dvema pesmima. Z zanimanjem smo prisluhnili originalnim in simpatičnim predstavitvam posameznih skupin za samopomoč.
V	delavnicah smo izdelovali darilne vrečke iz koledarjev in pripravljali frizure za UNICEF punčke. Bili smo prav zagnani, tako da nekateri niso imeli niti časa za pogovor s svojimi obiskovalci.
Vztrajno smo se večkrat merili v družabnih igrah, kot so domino in človek ne jezi se. Zmaga je prav sladka, če ti uspe prvemu pripeljati vse figurice na cilj.
V	veliko veselje so nam bili tudi naši dopoldnevi, ko smo prepevali in obenem tekmovali, kdo se bo spomnil več pesmi na izbrano tematiko. Najbolj uspešnega je čakala nagrada. Prav tako smo bili uspešni pri ugibanju pregovorov in različnih besed za urjenje spomina. Spomnili smo se na stare reke in modrovali, da jih veliko dandanes več ne drži.
Veselili smo se na praznovanjih rojstnih dni v novembru in decembru, še posebej, ker so nas s svojim petjem in harmoniko na ples vabile kamniške Predice.
Nasmejali smo se tudi »prijateljicama iz Sračjega dola«, ki sta ju v skeču predstavili ga. Radkovič in ga. Smolnikar iz Jesenskega cveta. Navdušeno smo zaploskali skupini Rožmarin iz Doba, ki je za nas pripravila program s skeči in domačimi pesmimi. Na koncu smo skupaj zapeli in si voščili obilo lepega v prihajajočih praznikih.
Voditeljici otroške nedeljske oddaje na radiu Hit sta organizirali izdelavo čestitk in drugih okraskov s katerimi sta nas obdarili. Prikupni snežaki krasijo naše dnevne prostore in nas spominjajo na prijetni dekleti, ki sta nas obiskali.
V	teh predprazničnih dneh so med nas spet prišli Miklavž, angelčki in parkeljni z Vira. Po prisrčno poučni igrici nas je Miklavž obdaril z darili, ki so jih, tako kot vsako leto, pripravile sodelavke domžalske Karitas. Tudi »domski Miklavž« ni pozabil na stanovalce zato so zjutraj, tako kot je običaj, stanovalce na mizah čakala darila.
Zanimale so nas tudi prireditve zu-
naj doma, zato smo si s stanovalci med drugim šli ogledat tudi že tradicionalno razstavo jaslic v Grobljah. Občudovali smo najrazličnejše ja-slične postavitve, obujali spomine na mlada leta in ob koncu z gospodom Tonetom tudi zapeli nekaj božičnih pesmi.
V atriju našega doma je, tako kot vsako leto, vabila k ogledu razstava jaslic, ki smo jih prinesli stanovalci in delavci doma. Jaslic je bilo veliko (37), od čisto majhnih, za prst velikih, do pol metra velikih figur. Veliko stanovalcev in obiskovalcev se je pomudilo ob osvetljenih in v naravno okolje med zelenje umeščenih jasličnih postavitev. Sodelovali so na dnevu odprtih vrat OŠ Venclja Perka, kjer smo predstavljali in prodajali svoje izdelke. Zanimanja je bilo veliko in za vse je bila to zanimiva izkušnja. Zelo nas je razveselila tudi skupina za podaljšano bivanje iz OŠ Venclja Perka, ki je za nas izdelala lične košarice z domačim pecivom. Tudi letos nas je obiskala in razveselila skupina Sonce v srcu, ki s svojimi dobrodelnimi koncerti nastopa po vsej Sloveniji. Člani skupine so s celega sveta, nastop pa je bil v angleščini, kar je bilo za nas nekaj drugačnega in zanimivega. Voščili smo si lepe praznike in srečno v novem letu.
December ne neutrudno bežal in se prevesil v drugo polovico. Postavili smo smrečice in jih okrasili. Vsako nadstropje si je izbralo svoje barve in dodalo svojo osebno noto k okrasitvi.
Ker se je bližal obisk Božička, se je tudi jedilnica preoblekla v praznično okrasje, barve in lučke. In smo ga z veseljem pričakali tako stanovalci, kot otroci delavcev doma. Na
PRED NOVIM LETOM JE IZŠLA VRSTA POSEBNIH IZDAJ GLASIL IN KOLEDARJEV
Dobro za preteklost, boljše za sedanjost, najboljše za prihodnost
prireditvi nas je s svojimi čarovnijami nasmejal in navdušil čarovnik Andreas, potem pa smo le priklicali »moža z darili«. Prav za vsakega je imel darilo. Posebej pa je pohvalil tiste otroke in stanovalce, ki so povedali recitacije in zapeli. Prav vsem je zaželel zdravja in poguma tudi v prihodnjem letu.
Na skupnem prednovoletnem kosilu in druženju so se zbrali upokojeni delavci doma. Ob pogovoru med seboj, s stanovalci in delavci so se budili spomini, veselje ob snidenju in na koncu obljuba, da se drugo leto, če ne prej, zagotovo spet srečamo. Če je lepo, čas hitro teče - tudi na silvestrovanju, kjer smo ob sreče-lovu, veselem rajanju, petju in druženju nazdravili s šampanjcem in občudovali ognjemet. Direktorica gospa Danica Gostinčar je v novoletnem nagovoru vsem želela, da se nam čimprej uresničijo želje, da dobimo svoje sobe. Med drugim pa zdravja in razumevanja med vsemi, ki živimo in delamo v domu. Izmed vseh družabnih aktivnosti v našem domu najrajši igramo tombolo, zato smo tudi leto 2009 zaključili z njo. Bila pa je nekaj posebnega, saj smo izžrebali vse številke, da smo bili vsi vesli in zadovoljni. Na silvestrovo smo si ob skupni kavici po oddelkih izrekli same lepe želje -upamo, da se jih bo vsaj del uresničil. Z zaupanjem stopamo v leto 2010 in to želimo tudi vsem vam, dragi bralci Slamnika.
Mojca Kerč
Pred začetkom leta 2010 nas je razveselila vrsta glasil in koledarjev, ki so jih za svoje krajane in krajanke, člane in članice društev in organizacij, pripravila vodstva krajevnih skupnosti, društev in organizacij. Razveseljivo, saj v njih navadno lahko preberemo, kako je potekalo življenje in delo posamezne krajevne skupnosti, društva ali organizacije v letu 2009, ob številnih zanimivih vsebinah pa na kratko predstavljajo tudi programe dela za leto 2010. V nekaterih sredinah sicer glasila izdajajo skozi vse leto in z njimi seznanjajo svoje bralce in bralke o dogodkih, ki so se zgodili, predstavljajo pomembnejše jubileje posameznikov in organizacij oz. društev, velikokrat v njih objavljajo tudi gradiva za občne zbore ter povabila na pomembne prireditve, v njih lahko najdemo prispevke posameznih osnovnih šol, veliko fotografij, pa tudi razvedrilne vsebine, ob katerih navadno najsrečnejšim reševalcem zagotovijo tudi nagrade. Kar veliko KS, društev in organizacij pa se odloča, da glasila izda le ob pomembnejših jubilejih in koncu leta ter zato v njih objavi tudi različna voščila in čestitke, namenjene najširšemu krogu bralcev.
Vsi, ki delajo na tem področju, zaslužijo iskreno zahvalo za trud, ki je vložen v posamezno številko glasila, pa tudi čestitke za delo, ki navadno zelo odmeva na območju, kjer izide. Tako glasilo je dobro za preteklost, ker v njem ohranjamo dogodke in spomine, ki bi bili sicer pozabljeni; je boljše za sedanjost, saj skozi različne prispevke, lahko spremljamo, kako poteka razvoj posamezne sredine in kako se v roku leta uresničujejo sprejeti ali le napovedani programi; in so najboljše za prihodnost, saj nam bodo pomagali, da bomo dobre stvari lahko ponavljali, slabše pa pozabili. Ne smemo pa pozabiti niti na znani rek - kdor nima zgodovine, tudi prihodnosti nima. Zato je še kako prav, da tudi Občina Domžale, s svojimi sicer majhnimi finančnimi prispevki,
podpira tovrstno dejavnost naših krajevnih skupnosti, društev in organizacij ter tudi tako zagotavlja obveščenost o dogajanjih. Želimo si le, da bi tudi v prihodnje vsi, ki ste pomagali pri izdaji tovrstnih glasil, našli še veliko moči za to, da bi jih tudi v prihodnje bralci in bralke lahko brali. Vsem izdajateljem, tudi tistim v šolah in vrtcih, od koder tudi dobivamo odlična glasila, pa še enkrat iskrene čestitke in veliko dobrih novic!
Vera Vojska
PREDSTAVLJAMO ZGODOVINO NAŠEGA OBMOČJA
Zgodba o slamnikih na
Domžalskem
Komisija za turizem pri Oddelku za finance in gospodarstvo Občine Domžale ter Knjigarna in Galerija Beseda
vabita
na predstavitev brošure Zgodba o slamnikih na Domžalskem,
avtorice Saše Roškar,
v četrtek, 28. januarja 2010, ob 19. uri, v Knjigarni in Galeriji Beseda, Kajuhova 5, Domžale.
V kulturnem programu bodo zapele LJUDSKE PEVKE pod vodstvom Mare Vilar.
Dobrodošli!
RAČUNOVODSKE STORITVE
za družbe, s.p. in društva
PRVI MESEC BREZPLAČNO
MIBOS d.o.o.
G-mail: m f ho 5'fiiia I j n .n b t tel: 01J83 14 915, GSM: 031 309 451
Peto srečanje urednikov lokalnih glasil in novinarjev podjetje regije
Čisto v zadnjih dneh prejšnjega leta smo se sestali vsi, ki dogodke in dogajanja, ki se zgodijo v tako imenovani podjetni regiji (občine Domžale, Kamnik, Mengeš, Trzin, Komenda, Lukovica in Moravče) prenašamo na papir ter jih preko časopisov in občinskih glasil prenašamo v vaše domove. Prvič smo se v tej zasedbi sestali pred dobrima dvema letoma, odslej se vsakih nekaj
mesecev srečujemo v drugi občini. Vsako srečanje izkoristimo tudi za boljše spoznavanje občine gostiteljice, s svojim obiskom pa nas praviloma počasti tudi župan ali njegov namestnik.
Tokrat nas je v Občini Lukovica gostila Tanja Šubelj na Domačiji Rus, ki se je v dobrem letu dni iz običajnega gostišča prelevila v pravi hram kulture in prireditveni prostor z bo-
gatim dogajanjem, pridružil se nam je tudi župan Matej Kotnik. Ob kulinaričnih dobrotah iz blagovne znamke Zakladi Črni graben, v kateri se združujejo kmetje, gostinci, podjetniki ter društva Občine Lu-kovica, smo drug drugemu zaželeli veliko prijetnih tem in dogodkov v letu 2010.
Katarina Karlovšek
društva
KRAJEVNA ORGANIZACIJA DRUŠTVA IZGNANCEV SLOVENIJE DOMŽALE
Priznanja občinam in domžalskemu društvu za uspešno delo
Kljub slabemu vremenu se je pred koncem leta 2009 veliko število članov in članic Krajevne organizacije Društva izgnancev Slovenije Domžale udeležilo občnega zbora in tradicionalnega novoletnega druženja, ki so ga s svojo značilno glasbo popestrili glasbeniki Kulturnega društva Domžalski rogisti, izgnanci pa so bili še posebej veseli domžalskega župana Tonija Dragarja, župana iz Občine Moravče, Martina Rebolja, medtem ko je župana Občine Lu-kovica, Mateja Kotnika, zastopal Tone Habjanič. Glasnega aplavza sta bila deležna predsednica Društva izgnancev Slovenije 1941-45, Ivica Žnidaršič, in poslanec v Državnem
zboru, Franc Žnidaršič. Občni zbor smo začeli s poročilom predsednika krajevne organizacije Jožeta Kvedra, ki je poudaril, da je bilo leto 2009 še posebej uspešno in aktivno ter povabil vse prisotne, da se tudi v letu 2010 velikokrat srečamo na posameznih aktivnostih. Zbrani so sprejeli tudi poročilo o financiranju v letu
Vse najboljše ob življenjskem jubileju, gospa Doroteja!
15. decembra 2009 je v krogu družine praznovala 70. rojstni dan Doroteja Kočar iz Ljubljanske ceste v Dobu, članica Krajevne organizacije Društva izgnancev Domžale ter članica Krajevne organizacije borcev za vrednote narodnoosvobodilne borbe Dob-Krtina.
Rojena je bila v vasi Velika Lašna, v kmečki družini Naratovih, ki je bila med vojno, avgusta 1942, izgnana in je Doroteja, kot številni drugi otroci, pri treh letih okusila trpljenje Slovencev v Nemčiji. Kasneje je spoznala Franceta Kočarja, se pri 22. letih poročila v Dob in dobila dve hčerki: Emo in Marto. Danes ima tudi vnuka Simona, še posebej pa se je razveselila pravnuka Kristjana. Vso svojo delovno dobo je preživela v Induplati. Leta 2001 ji je mož Franc umrl.
Največ se druži s hčerko Marto, s katero sodelujeta v obeh organiza-
cijah. Še posebej radi se udeležujeta izletov z društvom izgnancev in krajevno organizacijo borcev za vrednote NOB, ne manjkata pa tudi na slovesnostih, ki so namenjene spominom na dogodke med vojno. Tako sta pravzaprav obiskali že večino krajev v Sloveniji, večkrat sta bili tudi v koncentracijskem taborišču v Mauthausnu v Avstriji, pa v Nemčiji, večkrat sta že obiskali Rab, v letu 2009 pa sta obiskali tudi Goli otok.
Domači so mami in stari mami ter babici pripravili prijetno praznovanje 70. rojstnega dne in jo razveselili tudi z darili, ki jih je bila slavljenka zelo vesela. Ob jubileju ji čestitamo in želimo ji, da bi zdrava, skupaj s hčerko Marto, še velikokrat potovala z nami in se udeleževala različnih slovesnosti in srečanj.
Vera
9
DRUŠTVO VOJNIH INVALIDOV DOMŽALE
Slavnostna prireditev ob 15-letnici ZDVIS v Ljubljani
2009 ter se seznanili s programom dela, v katerem so načrtovani izleti na Koroško in Ptujsko, izgnanci in izgnanke se bodo udeležili različnih slovesnosti ob 7. juniju - dnevu izgnancev, obiskali pa tudi spominske slovesnosti v Mauthausnu in na Rabu. Po pozdravih obeh županov in predstavnika Občine Lukovica, je predsednica Društva izgnancev Slovenije, Ivica Žnidaršič, posebej glasen aplavz prejela za organizacijo in izvedbo prvega evropskega kongresa žrtev vojn, o katerega rezultatih je poročala in posebej poudarila pomen skrbi posameznih držav za žrtve vojn. Poslanec DZ v RS Franc Žnidaršič je prestavil svoja prizadevanja za uresničitev pravic žrtev druge svetovne vojne. Vsi govorniki so prisotnim izgnancem in izgnan-kam zaželeli predvsem veliko zdravja, sreče in zadovoljstva ter pohvalili delo društva. Zbrani so se z minuto tišine spomnili tudi vseh umrlih v letu 2009.
Nato je predsednica Društva izgnancev Slovenije, Ivica Žnidaršič, občinam Domžale, Moravče in Lu-kovica izročila posebna priznanja za njihovo pomoč - tako pri delu krajevne organizacije Društva izgnancev Domžale kot pri aktivnostih slovenskega društva ter finančni pomoči pri obnovi nekdanjih hlevov ob gradu Brestanica, od koder je bila v izgnanstvo odpeljanih največ Slovencev. Priznanje za uspešno delo je prejela tudi Krajevna organizacije Društva izgnancev Slovenije Domžale, prevzel ga je predsednik Jože Kveder.
Po končanem občnem zboru je bilo tradicionalno novoletno srečanje, ki so ga zbrani izkoristili za obujanje spominov, za prijetne pogovore in druženje ob prijetni glasbi Toneta Habjaniča in prijateljev. Krajevna organizacija Društva izgnancev Slovenije Domžale se zahvaljuje vsem županom občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin za sofinanciranje naše dejavnosti v letu 2009, hkrati pa vabi vse člane in članice, da poravnajo članarino in plačilo Vestnika -vsak petek, med 13. in 14. uro, oz. po dogovoru ter da se v čim večjem številu udeležujejo vseh aktivnostih, o katerih bomo poročali tudi v Slamniku.
Iskrena hvala tudi Kulturnemu društvu Domžalski rogisti za njihov nastop.
Vera
Zveza društev vojnih invalidov Slovenije je ob 15-letnici obstoja, 16. decembra 2009, ob tej priložnosti v hotelu Mons pripravila slavnostno prireditev. Ob tem dogodku je formalno zaključila praznovanje 15-letnice ustanovitve. Prireditve se je udeležilo približno 100 vojnih invalidov in drugih članov društev vojnih invalidov - družinskih upravičencev in simpatizerjev. Med njimi je bila tudi skupina članov Društva vojnih invalidov Domžale, na čelu s predsednikom društva, Jo-žetom Brodarjem. Na svečanosti so bili prisotni praporščaki s prapori iz društev in ZDVIS in Cveto Uršič iz Direktorata za invalide. Predsednik zveze Ivan Pivk je v nagovoru predstavil razmere, v katerih je bila zveza ustanovljena, pomen njene ustanovitve, njene cilje in naloge, ki jih ima kot invalidska in veteranska organizacija v sistemu varstva vojnih invalidov in povezanosti v invalidsko gibanje Slovenije. Cveto Uršič, direktor Direktorata za invalide, je udeležencem prireditve posredoval pozdrave Ivana Svetlika, ki je zvezi čestital ob jubileju. Poudaril pomembnost vloge invalidov kot članov obstoječe družbe in pomembnost ohranjanja zgodovinskih vrednot kot delčkov našega časa.
Novoletna poslanica predsednika ZDVIS Ivana Pivka se je glasila: »Spoštovane vojne invalidke in invalidi, svojci padlih v vojnah, svojci umrlih vojnih invalidov, spoštovani udeleženci. Od leta 2009 se poslavljamo z mešanimi občutki. Leto, ki se izteka je zaznamovala gospodarska kriza, ki je prizadela zlasti revnejše sloje prebivalstva, nezaposlene, upokojence in invalide. Zamrznitev pokojnin in invalidnin, napovedane reforme pokojninskega sistema ter zdravstvenega zavarovanja in nizke plače delavcev, so izzvale nezadovoljstvo in zaskrbljenost ter proteste velikega števila ljudi, tudi invalidov. Ukrepi vlade za blažitev posledic gospodarske krize še ne dajejo rezultatov. V novo leto 2010 vstopamo zaskrbljeni, kaj nam
bo prineslo, pa vendar tudi v upanju, da se socialni in ekonomski položaj vojnih invalidov, upokojencev in drugih prebivalcev naše domovine ne bo poslabšal. Dejavnost ZDVIS je v letu 2009 potekalo v znamenju 15-letnice njenega delovanja. Ob tem je bila predstavljena dejavnost zveze v zborniku, ki je tiskan v 300 izvodih. Čast in spoštovanje zvezi je njeno dejavnost izkazal tudi predsednik republike, dr. Danilo Türk, z udeležbo in slavnostnim govorom na 10. srečanju vojnih invalidov Slovenije v Novem mestu. ZDVIS v novo leto 2010 vstopa s pripravljenim programom nalog, ki so
ZDVIS je na prireditvi podelila posebna priznanja štirim društvom vojnih invalidov, ustanoviteljicam ZDVIS in sicer DVI Ljubljana, DVI Dolenjske, Posavja, Bele krajine, DVI Maribor in DVI Gorenjske - Kranj ter 12 posameznikom za posebne zasluge pri uresničevanju poslanstva in ciljev ZDVIS. Na prireditvi je nastopil partizanski pevski zbor pod vodstvom Franca Gornika. Zbor je v letošnjem letu praznoval 65-letnico delovanja in je zbranim poleg slovenske himne zapel tudi domoljubne pesmi. V razmeroma kratkem času so vojaški invalidi ustanovili 17 društev, v katera se je včlanjevalo več kot petina voja-
skladne s temeljnimi cilji delovanja zveze društev. Največ pozornosti in sredstev bo namenjenih posebnim socialnim programom in storitvam, s katerimi se invalidom pomaga k čim bolj neodvisnemu življenju in vključevanju v družbene aktivnosti. Dejavnost zveze bo v letu 2010 potekala v znamenju slogana - ustvarjamo pogoje za neodvisno življenje invalidov.«
ških invalidov v Sloveniji. Zdaj je v ZDVIS, ki je prostovoljno, neodvisno, nestrankarsko in neprofitno združenje, povezanih 15 društev, med njimi tudi DVI Domžale. Pričakujemo, da se bo v zvezo vključilo tudi Združenje vojnih invalidov 1991, ki povezuje vojaške vojne invalide vojne za Slovenijo 1991.
Jože Novak
Sedmi kviz gasilske mladine v Študi
Mesec požarne varnosti, oktoberje bil za nas, ki pripravljamo kviz v Študi, spet prekratek, zato smo tudi letos prireditev prestavili na november. V soboto, 7. novembra, se je ob 16. uri v našem gasilskem domu že trlo z gasilskim znanjem oboroženih otrok in njihovih mentorjev. Prišli so iz gasilskih društev s področja gasilske zveze Domžale in tokrat prvič tudi iz našega pobratenega društva Sveti Štefan. Mlajši pionirji, ki jih je bilo za 10 ekip, so se morali pred finalom pomeriti še v predtekmovanju, medtem ko se je starejših pet ekip med seboj pomerilo samo enkrat. Odgovore na vprašanja iz požarne preventive so ekipe stresale iz rokava, več preglavic pa jim je povzročala splošna snov. Svoje spretnosti so otroci pokazali še pri vezanju vozlov, ki jih je najboljša ekipa izdelala v manj kot treh sekundah in pri metanju pikada. Kljub manjšim zapletom smo tekmovanje do pol sedmih pripeljali do konca, za kar gre zahvala predvsem sodelujočim članom našega društva in tekmovalne komisije. Pred slovesom smo prisotne postrojili za
gasilsko fotografijo in jih ob krajšem klepetu še pogostili. Na tem mestu se še enkrat najlepše zahvaljujemo vsem sponzorjem, ki so poskrbeli, da nobena od ekip ni odšla domov praznih rok: urad župana
Občine Domžale, GZ Domžale, KS Simona Jenka, Erdani šport, evropska poslanka dr. Romana Jordan Cizelj, slaščičarna GM, radio Hit, Jantar trade, Slaščičarna Lenček, McDonald's Domžale, Mladinska knjiga in trgovina Pikapolonica.
Hvala vsem tekmovalcem, njihovim mentorjem in gostom za obisk ter na-svidenje prihodnje leto.
Z gasilskim pozdravom: NA POMOČ!
DiC
KECELJ d.o.o.
DOMŽALE
dermatološko internistični center
Vodnikova 3A, 1230 Domžale Tel.: 059 091 772, e-mail: peter.kecelj@siol.net
SPECIALISTIČNE AMBULANTE
ULTRAZVOČNE PREISKAVE
RAZŠIRJENI SISTEMATSKI PREGLEDI
NOVO! LASERSKI POSEGI NA KOZI!
NAROČANJE
od ponedeljka od petka od 10h do 14h in od 16h do 19h
10
iz življenja in dela političnih strank
LDS DOMŽALE
Slovesnost ob 15. obletnici delovanja stranke v Domžalah
V mesecu decembru smo člani naše stranke praznovali. Pripravili smo slovesnost ob 15. obletnici delovanja, na katero smo povabili vse naše člane ter predstavnike odborov LDS sosednjih občin. Povabilu se je odzval tudi generalni sekretar stranke LDS, Dorijan Marušič. Prisotne je najprej pozdravil predsednik stranke Anton Preskar. V svojem govoru se je dotaknil zgodovine in razvoja stranke v Domžalah. Povezal je dejstva z imeni tistih, ki so sodelovali v stranki od začetka do danes. Predvsem je izhajal iz stališča, da se stranka ves čas razvija, da je beležila velike vzpone, pa tudi nekaj padcev. Poudaril je, da verjame v uspeh stranke in dodal, da je današnji mejnik priložnost za obujanje spominov, a hkrati tudi za razmišljanje, kako vnaprej, ko bi morali, ko gre za skupne cilje, pozabiti male zamere, ki so nastale in gledati vnaprej. Mnenja je, da je bila LDS vedno »blagovna znamka« v Domžalah in tako naj tudi ostane. Naštel je nekaj mejnikov, ki so še posebej obeležili razvoj, ter poprosil tiste, ki so v stranki sodelovali od njene ustanovitve do danes, da povedo nekaj besed o svojem videnju razvoja stranke. Tako sta v nadaljevanju svoje izbra-
<d
■s
O	—
sej.
I!
— ti
ne misli predstavila članom stranke mag. Marko Vresk in mag. Milan Pirman. Spominjala sta se časov začetka in razvoja stranke v Domžalah, sodelovanja ter energije in zanosa, ki sta prevevala stranko. Poudarila sta, da verjameta v zdravo jedro stran-
ke, saj so, kot je dejal mag. Pirman, strankarska znanstva mnogokrat prerasla v prijateljstvo, kar smatra še za posebno trdne in nezlomljive vezi. V nadaljevanju se je predsednik Anton. Preskar za požrtvovalno delo ter vsestransko pomoč pri delu stranke zahvalil še Veri Vojska, iskreno zahvalo pa izrekel prav vsem, ki so v zgodovini stranke kakorkoli pomagali pri njenem razvoju in delu. Na slovesnosti so s svojimi pogledi ter predlogi za strankino delo sodelovali še župan Občine Domžale Toni Dragar ter predstavniki odborov sosednjih občin. Nekaj besed o razvoju stranke in njenemu delu pod vodstvom predsednice Katarine Kresal je dodal tudi generalni sekretar stranke Dorijan Marušič. Razmišljanja posameznih članov stranke je zaključil predsednik z zdravico ob prehodu v leto 2010 in z željo, da se v letu, ki prihaja, uresničijo vse naše želje.
Slavje, ki je bilo prepreženo s spomini na minule dogodke, se je nadaljevalo s prijetnim klepetom in obujanjem dogodkov iz preteklosti, ki so bili v večini prijetni, ob vsem tem pa se je vlekla rdeča nit misli, da naš domžalski odbor LDS dela dobro ter da ga tudi v prihodnosti čakajo dobri rezultati.
Darka Bitenc, LDS
Če želite postati član odbora LDS v Domžalah, kliknite na našo spletno stran. Tam boste izvedeli več o nas, našem delu ter ciljih in vsebini našega dela! Pokličite na tel. št.: 031/351-750, veseli bomo vašega sodelovanja!
ČETRTKOVI NASVETI - BREZPLAČNA POSVETOVALNICA:
Pogodba o zaposlitvi pod drobnogledom pravnika
V	letu 2009 je Občinski odbor Zares Domžale uspešno pričel z izvajanjem brezplačne svetovalne pisarne ČETRTKOVI NASVETI, ki jo vodi Irena Grofelnik. S projektom bomo nadaljevali tudi v letu 2010, saj se zavedamo, da naši občani mnogokrat potrebujejo različne nasvete in pomoč pri vsakodnevnem premagovanju različnih ovir, kot so pomoč pri upravnih in drugih postopkih, iskanju različnih informacij itd.
V	četrtek, 28. januarja 2010, vas vabimo na posvet s pravnikom, specializiranim za delovno pravo. Tokratni gost
Brezplačna
svetovalna pisarna -
Skupina za podporo
dojenja
Ponovno v mesecu februarju! Vabljeni v četrtek, 18. februarja 2009, med 18. in 19. uro, v modro sobo domžalskega doma (bivša knjižnica), na brezplačno srečanje skupine za podporo dojenja. Z vami bo ga. Vilma Novak, SMS-babica in pooblaščeni mednarodni svetovalec IBCLC za dojenje.
bo Gaber Kontelj, specialist za civilno, delovno in gospodarsko pravo, večletni vodja pravne in kadrovske službe pri Belinki (danes v okviru Heliosa). Imate vprašanja v zvezi z nejasnimi določbami v pogodbi o zaposlitvi? Menite, da delodajalec ne izpolnjuje svojih obveznosti? Bi radi nasvet? Pod drobnogled bomo postavili vašo pogodbo o zaposlitvi in vam brezplačno svetovali.
Ker gre za individualno svetovanje, vas prosimo, da Pogodbo o zaposlitvi
obvezno prinesite s seboj! Eventualna vprašanja za našega gosta pa nam lahko posredujete na naslov domzale@ zares.si, do 25. januarja 2010. Odgovore na najbolj pereča vprašanja boste lahko našli tudi na Facebook spletni strani ZARES Domžale. Vabljeni v četrtek, 28. januarja 2010, med 18. in 19. uro, v modro sobo Domžalskega doma (bivša knjižnica).
Miha Ulčar Predsednik Zares Domžale e-naslov: domzale@zares.si
SOCIALNI DEMOKRATI
Izhodna strategija
Gospodarska in finančna kriza, skupaj s podnebnimi spremembami, postavlja jasne izzive. Kriza je Slovenijo močno prizadela, še posebej najbolj ranljive. Zamujen je bil čas za prestrukturiranje slovenskega gospodarstva v bolj konkurenčno ekonomijo, skupaj z nujnimi prilagoditvami v pokojninskem in zdravstvenem sistemu, v javni upravi in javnih financah. Namesto dobro premišljenih in celovitih strukturnih reform smo se zadovoljili z majhnimi, pogosto delnimi popravki. Sedanja kriza predstavlja streznitev. Kljub obetom šibke gospodarske rasti posledice krize in vzroki njene globine ostajajo. Prepoznavni so v preseganju brezposelnosti in pomanjkanju priložnosti, da ljudje najdejo delo, podjetja pa nove posle in trge. Vlada je pripravila osnutek izhodne strategije, dokumenta, ki vsebuje širši nabor politik, kako popeljati državo iz krize. Izhodna strategija je program za notranjo rabo države. Obenem je začrtan tudi drugi dokument, Program stabilnosti, katerega je vlada dolžna predložiti na zahtevo Evropske unije in s katerim mora zagotoviti zmanjšanje primanjkljaja javnih financ pod nivo presežnega primanjkljaja, to je pod 3 % BDP do leta 2013. Dokumenta sta povezana in morata biti medsebojno usklajena, programski ukrepi morajo zagotoviti izhod iz krize.
Zagotavljanje socialne varnosti, povečanje zaposljivosti, izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva, njegovo tehnološko prestrukturiranje in povečanje dodane vrednosti, okolj ska in energetska prenova Slovenije - na teh izhodiščih morajo biti preverjeni ukrepi, ki jih ponuja strategija za izhod iz krize do leta 2013.
Ključne stebre izhodne strategije za hitrejše okrevanje Slovenije predstavljajo: ureditev javnih financ, pospešeno in programsko usmerjeno črpanje evropskih sredstev, uresničitev oblike varne prožnosti zaposlitve, nujne strukturne spremembe pokojninskega sistema, trga dela, zdravstva in javne uprave ter usmerjanje javnih sredstev v razvoj za nova delovna mesta, tehnološko prestrukturiranje, povečanje vlo-

ženega dela v proizvod (dodane vrednosti) in energetsko prenovo Slovenije.
Izhodna strategija ima cilj ponuditi slovenskim državljankam in državljanom skozi konkurenčno in inovativno gospodarstvo niz-koogljično družbo v skupini naprednih zelenih držav, socialno pravično, razvojno naravnano in zeleno Slovenijo. Za dosego teh ciljev in sprejem izhodne strategije bo potrebno mnogo pogovorov in dogovorov o vseh temah, vrednotah, medge-neracijski solidarnosti v najširšem smislu, pogovoriti in dogovoriti se o tem, kaj je mogoče odložiti in čemu se je mogoče odpovedati. Ta prelomen čas je priložnost, da se v družbenem soglasju, z različnimi socialnimi partnerji, zainteresiranimi skupinami in posameznimi javnostmi, zlasti organizacijami civilne družbe, oblikuje nov značaj Slovenije.
4. SEJA KONFERENCE SD
Tretje razvojno soglasje za pravično, inovativno in zeleno Slovenijo
Socialni demokrati bomo v soboto, 23. januarja 2010 v organizaciji Območne organizacije SD Domžale organizirali 4. sejo konference Socialnih demokratov.
Tema tokratne konference je Tretje razvojno soglasje za pravično, inovativno in zeleno Slovenijo, razprava pa bo potekala o izhodni strategiji za hitrejše okrevanje Slovenije, o kateri pišemo tudi v zgornjem prispevku. Konferenca se bo pričela ob 10. uri in bo potekala na gradu Ja-
blje v Loki pri Mengšu, tako kot vedno pa se bo vodstvo Socialnih demokratov in ostali člani in članice konference, ki prihajajo iz vse Slovenije v razpravi pogovarjali o prednostih in slabostih izhodne strategije, ki jo pripravlja slovenska vlada. Prav tako bodo obravnavali dokument Strukturnih prilagoditev v letih 2010 in 2011, ki ga je vlada sprejela oktobra 2009 in je del izhodne strategije.
(mak)
Zmoremo? Pa še kako!
Kar nekaj je tistih misli, ki so se mi v zadnjem času vtisnile v spomin. Ena je prav gotovo misel nobelov-ca Alberta Schweitzerja; takole je zapisal: »Sočloveku moraš nameniti čas - tudi, če gre za malenkost, naredi kaj za druge - nekaj, za kar ne prejmeš nobenega plačila, temveč ti je samo v čast, da si lahko to storil!«
Večina vas je - skoraj zagotovo -prepričana, da je politika vse drugo, samo nekaj dobrega za ljudi -ne! Tudi sam sem bil, še nekaj let nazaj, podobnega mnenja. Potem pa je v ospredje mojih razmišljanj vedno bolj silila zelo preprosta ugotovitev: sedeti križem rok, ja-mrati, kako je vse zanič in nepravično, ja, je opcija, ne rečem, da ni, vendar zelo slaba. Pogumno stopiti v areno dogajanja, zazreti se realnosti direktno v oči, samozavestno povedati, kaj je prav in kaj ni, stati, neomajno za svojimi besedami in dejanji - vse to pa je opcija, v katero še danes trdno verjamem. In jo tudi, že drugi poslanski mandat v Državnem zboru RS, skušam v življenje spravljati. Od tod tudi odločitev, da bom, pogumno in odgovorno, kandidiral za župana naše občine na letošnjih volitvah. Da bom sebe, takšnega kot sem, z vsemi dobrimi in malo manj dobrimi lastnostmi, postavil v preveritev vam, spoštovane soob-čanke in soobčani. Trudim se, že kar nekaj let, da bi iz že omenjene, večini umazane besede »politika«, vendarle skušal v podobi dela, katerega opravljam, naredil nekaj, kar bi ne bilo »umazano«; ravno nasprotno. Trudim se, da bi s svojimi prizadevanji prepričal soljudi, da so tudi drugačne, »neumazane« poti. Da je vredno in smiselno pokončno hoditi prav po teh, »neumazanih« poteh, vedno vključujoč v razmišljanja skrb za soljudi. Že zelo dolgo se zavedam, da sem sam, kot mali človek, popolnoma nemočen. In že zelo dolgo se zavedam, da smo ljudje, združeni v trdno, homogeno celoto, sila, ki lahko nekaj premakne,
ki lahko nekaj spremeni, ki lahko nekaj doseže. Če le hoče, ne le želi. Če le imam pogum! Če le ima jasno vizijo!
Drznem si zapisati, da imam vse navedeno. Hočem povezovati, ne razdvajati! Hočem delovati tako, da se bo iz mojih odločitev in dejanj jasno moglo razbrati, da
SDS
delam v dobro vseh, ne le peščice »pomembnih« posameznikov. Hočem uravnoteženo in odgovorno nameniti pozornost tako podeželju, kakor tudi mestnemu jedru -oba dela naše občine sta zame pomembna. Hočem ustvariti pogoje, ki bodo nekdaj najnaprednejšo (in posledično najbogatejšo) občino, katere glavni motor so bili podjetniki, znova pognali po hitri cesti podjetniškega razvoja. Hočem urediti stanje na področju družbenih dejavnosti v naši občini in pri tem nameniti prav posebno pozornost otrokom vseh starosti, pa tudi starejšim občankam in občanom. Hočem dokazati, da je možno pridobiti veliko več t.i. »evropskih sredstev«, kot do zdaj. In hočem ustvariti tako ekipo, ki bo dobesedno slovela po svojem strokovnem znanju, ne po politični pripadnosti. Znanje in vedenje - vodili, od katerih ne nameravam odstopiti! Zatorej, drage občanke in občani: tu sem, sam in scela, da presodite o meni. V vas samih je namreč tista največja moč, _ki jo ima človek - moč izbire. Želim si, da bi jo uporabili modro in preudarno.
Robert Hrovat Predsednik SDS Domžale www.domzale.
sds.si
Ekipa SDM Domžale nadaljuje zimsko ligo MSD z zmagami!
Ekipa SDM Domžale tudi v letošnji zimski MSD-ligi malega nogometa igra odlično, saj ima po 6 krogih 6 zmag v skupini B in se bo ob naslednji morebitni zmagi zanesljivo uvrstila v skupino od 1 do 6 mesta, torej za prvaka lige MSD 2009/2010. Po dveh 2. mestih v preteklih sezonah se torej ekipa SDM Domžale nadeja končne osvojitve naslova prvaka lige MSD v malem nogometu, čemur botrujejo tudi nekatere močne okrepitve v ekipi. Ekipo SDM Domžale v malem nogometu, pod vodstvom selektorja Matjaža Kunstlja, letos sestavljajo: Damjan Keržan(vratar), Edis Me-
šanovič, Sašo Avbelj, Denis Meša-novič, Lunder Marko, Roman Us, Nedo Miletič, Klemen Kunstelj, Marko Jovovič in Blaž Marn. Po krajšem zimskem premoru se liga že nadaljuje, tekme so ob nedeljah, med 17. in 21. uro, zato vsi navijači ekipe SDM Domžale vabljeni v telovadnico OŠ Venclja Perka, kjer lahko navijate za naše nogometaše.
SDM pozdrav
ODPIRANJE NOVIH DELOVNIH MEST
Plin iz Rusije ali lesna biomasa iz domačega okolja?
V jesenskem času se je name obrnilo kar nekaj občanov, ki so želeli izvedeti več izgradnji in širitvi plinifikacije v nekatera dodatna bolj primestna naselja. Menda je podjetje, ki ima koncesijo za oskrbo z zemeljskim plinom v naši občini, želelo ugotovi-
infrastrukturo, veljalo oblikovati posodobljeno vizijo in vsaj za nekatera območja načrte vseeno malo premisliti.
Znano je, da je bilo pred obsežnim projektom plinifikacije v Občini Domžale vsaj nekaj poskusov načr-
ti potencialni interes za priključitev na plinovodno omrežje v Zaloki, Bi-ščah, Mali Loki, Gorjuši, Brezjah pri Dobu, Škocjanu, Žičah in Zagorici pri Rovah. Ob tem imam verjetno ne edini vseeno precej pomislekov. Ob aktualnih svetovnih debatah o varovanju okolja in izkoriščanju obnovljivih virov energije bi po skoraj 10 letih, odkar je bila v Domžalah sprejeta odločitev za plinovodno omrežje kot osnovno energetsko
tovanja izkoriščanja biomase, vendar dlje od ene študije za približno 50 enot niso zaživeli. Na oddelku za komunalne zadeve povedo, da je bilo menda preveč odprtih vprašanj glede upravičenosti investicije (financiranje, možnost izkoriščanja le za ogrevanje, premalo vhodnih surovin). Pa bi se dalo na večino teh vprašanj ob aktivnem pristopu zagotovo ustrezno odgovoriti, sploh v letu 2010. Za razliko od leta 2001 je novo na primer to, da smo sedaj člani Evropske unije, kar nam omogoča dostop do sredstev za financiranje okoljskih projektov. Zato ni potrebno, da občina sisteme za ogrevanje na obnovljive vire energije v celoti financira iz svojega proračuna oz. da je odvisna od gigantskih investitorjev. V različnih krajih po Sloveniji imamo že kar nekaj uspešnih mikrosistemov na ogrevanje z lesno biomaso, ki je v (pre)zaraščeni Sloveniji zagotovo lahko strateški, okolju prijazen vir. V času gospodarske recesije, še po-
sebej pa v Občini Domžale, je zelo zaželeno odpiranje novih delovnih mest. Plinovod ne da niti enega, ravnanje in ogrevanje z biomaso pa zaposli kmete, obrtnike, podjetnike, strokovnjake - iz domačega okolja, v domačem okolju, hkrati pa vsi ti skrbijo še za urejenost naše narave. Preprosto ne verjamem, da v vsej občini ne bi našli niti enega potencialno zainteresiranega posameznika ali podjetja, ki bi se lotila take pobude. Če bo stališče občine, da je plin edino zveličavna zgodba, je to obžalovanja vredno. Vsekakor pa bi morala aktivno pristopiti k takim projektom. Ko se sprejemajo načrti o novih pozidavah, tudi izven urbanega območja, se preprosto načrtuje tudi tak sistem za ogrevanje. In ob konkretnih načrtih se veliko lažje pritegne tudi domače obrtnike in investitorje ter pridobi dodatna sredstva za sofinanciranje. Samo vizijo, voljo ter občutek za kraj in okolje je potrebno (še) imeti.
Rok Ravnikar, občinski svetnik SLS
9MJJ
22. JANUAR 20I0
iz življenja in dela političnih strank
11
Svetniška skupina
Peter Verbii -LISTA ZA DOMŽALE
SjJ^ ZA DOMŽALE
ridpHtJn? in uiUtine
Novozapadli sneg ni prinesel le veselja, pač pa je povzročil tudi skrbi
Ker se je name obrnila občanka, gospa Jana, s problemom v zvezi s pluženjem ceste, delno objavljam (zaradi omejitve prostora) njeno poslano pismo, za katerega želi, da njeno problematiko posredujem tudi na seji občinskega sveta, na katerem bom zastavil tudi nekaj vprašanj v zvezi s to problematiko.
Spoštovani!
Stanujem na Brdu 13 pri Ihanu. Moja hiša je zadnja v tem delu vasi in stoji tudi na najvišjem mestu, na vrhu hriba. Pot do mojega doma poteka po javni občinski cesti (parc.št. 459/1, 459/2, k.o. Brdo). Cesta je še danes, 6. 1. 2010 ob 17.15 nesplužena. Ko sem poklicala odgovorne za pluženje ceste, so mi povedali, da so cesto hoteli splužiti, vendar jim je gospod Anton Kavka, ki stanuje ob tej cesti, to dejanje preprečil, češ da ne dovoli pluženja, ker je on odkupil od Občine Domžale zemljišče, na katerem leži cesta. Cesta ima še vedno status grajenega javnega dobra, zato sem
poklicala gospoda Jeranta, ki je v naši občini odgovoren za reševanje takih problemov.
Ko sem mu povedala, zakaj kličem, je bil izredno nesramen, začel me je obtoževati, da delam težave in namenoma povzročam slabo voljo in razdor, ker še vedno za pot do doma uporabljam zgoraj imenovano cesto, ki se s pomočjo serpentine na cesti Ihan-Dobovlje dvigne na tako višino, da je klanec, po katerem teče imenovana cesta do zasebnega priključka, po katerem pridem na svoje dvorišče, 2 %, novozgrajena cesta, ki jo je na podlagi projekta za gradnjo zasebne ceste zgradil g. Kavka in jo je ob izčrpni podpori bivše županje predlagal kot zamenjavo za obstoječo cesto, pa ima strmino 16-18 %, kar je zame popolnoma nesprejemljivo, saj praktično v zimskem času ne morem priti do doma. Zakon določa, da je novozgrajena cesta lahko zamenjava za obstoječo cesto takrat, kadar nudi boljši dostop, boljše vozne in varnostne razmere, minimalna zahteva pa
je doseganje takih standardov, kakor jih ima do tedaj veljavna cesta. Ker novozgrajen odsek ne izpolnjuje z zakonom določenih standardov (prevelika strmina, nepregledno vozišče in dostop na prednostno cesto ...) je stara, zgoraj imenovana cesta še vedno kategorizirana. Gospod Jerant zelo dobro pozna vso zgodbo, zato ni nasprotoval mojim trditvam, pač pa si je dovolil še eno stopnjo višje, dovolil si je namreč aroganten pristop v želji pokazati uporabnikom ceste, kdo je tukaj »ta glavni«. Na moje včerajšnje vprašanje je namreč odgovoril, da cesta, ležeča na parceli 459/1 in 459/2 k.o. Brdo ni splužena zato, ker na njej ni dovolj snega, ki bi »dovoljevalo« pluženje. Po njegovi odredbi pa so delavci splužili cesto, ki naj bi nekoč, ko bo izpolnjevala vse zahteve določene z zakonom o gradnji cest, predvsem zahteve glede strmine, nadomestila obstoječo javno cesto, ki pa je še vedno tudi kategorizirana!
Ob taki aroganci je res težko ostati miren, saj so novograjeno cesto, ki fizično leži 30 m nižje v dolini proti Ihanu, v tem času plužili in posipali dvakrat, cesto, ki pelje proti Dobo-vljam pa trikrat !!! Cesta, po kateri se vozim sama in jo v zimskih razmerah uporabljajo tudi stanovalci z Brda 12, Brda 14, Brda 21 itd., kar je bilo lepo videti po sledeh avtomobilskih gum, pa ni bila splužena niti enkrat. Glede na vse, kar sem doživela in še doživljam, saj zgoraj imenovana cesta niti danes še ni splužena.
Jana Poljanšek Peter Verbič - Lista za Domžale
NADALJEVANJE
Politične pravice
Velik izziv za politike je vzpostaviti zaupanje in tako uveljavljati svoje politične pravice, kot je bilo v eni prejšnjih številk v članku z enakim naslovom poudarjeno. Kristjani smo, čeprav nas je mnogo, premalo politično aktivni, saj se mnogi ne udeležujejo niti volitev, kaj šele da bi politično delovali. Pa vendar ne moremo in ne smemo prepustiti odločanja o naših pravicah in pravicah naših otrok ter našega naroda samo nekaterim. Moramo se sami vključiti v politične aktivnosti, da tako doprinesemo svoj delež k naši družbeni stvarnosti in lahko enakopravno z drugimi uveljavljamo krščanske vrednote in to še posebej danes v času zmanjšanega zanimanja za politiko.
Politično razgledan človek poudarja vlogo in mesto krščanskega političnega telesa na Slovenskem in v naši občini. Tako pravi dr. Peter Vencelj: »Ni težko opaziti, da je sedanje stanje političnega delovanja kristjanov v Sloveniji žalostno in skromno. Od ustanovitve države Slovenije se razmere prej slabšajo kot urejajo in če ne bomo spremenili nekaterih osnovnih pogledov na vlogo politike in delova-
nju kristjanov v družbenem življenju, bomo težko našli izhod iz krize. Tolikokrat povedana misel, da je politika skrb za skupno dobro in za človeka, ne sme biti povedana s figo v žepu.
Prizadevanje za boljše materialne pogoje življenja vseh moramo videti le v luči kakovostnejšega kulturnega,
duhovnega in družbenega življenja. Država in politika sta le službi za doseganje takšnega stanja, ne pa oblast in možnost za izigravanje, prevare, osebna okoriščanja in drugo grdo obnašanje.«
Danes stojimo pred velikim izzivom težkih socialnih razmer, ki so pred nami, in mi, kristjani, imamo kaj ponuditi, saj imamo več tisočletne vrednote. Prav odpravljanje teh vrednot v sodobni družbi je tudi pripeljalo do recesije. Glavni izzivi za prihodnost so v na novo vzpostavljenem zaupanju kot temelju medsebojnih gospodarskih in institucionalnih odnosov in v zmanjševanju trošenja dobrin tako na družbeni kot osebni ravni.
Peregrin Stegnar Predsednik OO NSi Domžale
Leto 2009 je bilo zanimivo !
Leto 2009 je bilo za Mlado Slovenijo vsekakor zanimivo. V tem letu je podmladek dobil novo vodstvo (ki mu predseduje Jernej Vrtovec), nekatere aktivnosti podmladka pa so bile zabeležene s strani medijev. V letu 2009 so člani podmladka sodelovali pri kampanji za volitve v Evropski parlament, udeležili so se 1. poletnega tabora N.Si, poleg tega pa
So Domžale nazadovale prav zaradi dvojne vloge županje
Čedalje bolj je izrazito, da si je Občina Domžale v zadnjih letih nakopala številne nerešljive probleme, z zametki v mandatih nekdanje županje Cvete Zalokar-Oražem, ki je svoj prvi mandat županje »osvojila« leta 1994 ter ostala na čelu Domžal dvanajst let. Po šestih letih župano-vanja je vse do leta 2006 opravljala dvojno vlogo, županje in poslanke. Danes priznava, da je bila dvojna vloga napaka, v tekmi za poslanski stolček je zagovarjala ravno obratno, rekoč, da lahko v parlamentu veliko več izposluje za našo občino. Utemeljeno se postavlja dvom, da
smo bili Domžalčani bistveno prikrajšani, kajti v teh ključnih letih, ko so ostale občine s pridom pripravljale kvalitetne projekte, se je v naši občini prav zagotovo poznalo, da prvi človek občine ni tako skrbno pri stvari, kot bi bil lahko.
Rezultati tega se kažejo danes, v številnih neuspelih projektih, ki so danes že tako zastarani in v zatečenem stanju, da je rešitev že zelo daleč. Predvsem imam v mislih nikakršno ureditev centra Domžal, kalvarijo poslovno-stanovanjskega kompleksa SPB1, po skoraj dvajsetih letih še do danes nerealizirano Poslovno cono Želodnik, izgubljeno Kinodvorano v Domžalah, nesrečno zgodbo športnega objekta Ten-ten ... Približujejo se nove lokalne volitve, na katerih bomo za nadaljnje štiri leta ustoličili novo vodjo Občine Domžale. Da trenutna garnitura ni kos svojim nalogam, je očitno, verjamem, da bomo izbrali človeka, politika in dobrega organizatorja dela, ki bo znal in imel jekleno voljo, da ustavi nazadovanje občine, da končno začnemo zopet »loviti« številne druge slovenske občine, ki so nas že zdavnaj prehitele.
Katarina Karlovšek Občinska svetnica katarina@rta.si
SJovenija
£ EnhUn I I. I D« LiiW|*i,
so se udeležili tudi kongresa stranke. Tudi letos je OO MSI Domžale ob materinskem dnevu obdaril matere s cvetjem. Naj omenim, da je znotraj podmladka pobudnik tega projekta prav naš odbor ter da je projekt lepo uspel. Poleg tega je naš odbor v letošnjem letu sodeloval pri organizaciji predstavitve knjige Antona Tomažiča Velika priložnost. Sodeč po udeležbi je bil projekt uspešen. Naj bo leto 2010 dobro za vse!
mag. Dominik Janez Herle, sekretar OO MSI Domžale
Kakšno zdravstvo nam bodo odmerili poslanci?
V parlamentarno proceduro bo šel Zakon o zdravstveni dejavnosti, ki kljub temu, da je bilo v njegovo pripravo in razpravo vključenih veliko posameznikov, strokovnjakov, društev civilne družbe, na koncu še posebej od ministrstva pozvani zdravniški ceh, še vedno ni tisto, kar bi si želeli. To še posebej velja za uporabnike - bolnike. Uporabniki ne moremo biti zadovoljni, saj se z vsako spremembo, z vsakim dnem posebej ožijo naše pravice. Za starejše je še posebej pomembno, ali jim bodo zdravstvene storitve dostopne, koliko in kako! Se bo starejše obravnavalo enakovredno kot ostali del populacije? Na ta vprašanja bomo dobili bolj konkretne odgovore v Zakonu o zdravstvenem varstvu in zavarova-
nju, ki ga je ministrstvo že poslalo v razpravo in se ga bomo pozorno lotili tudi v stranki DeSUS, ker namreč ne bomo dovolili, da se nenehno zožujejo pravice na vseh področjih, pri čemer kratko pote-
gnemo prav delavci in upokojenci. Zdravstvo ne sme biti predvsem zaslužkarsko žetveno polje, na katerim si lahko iznajdljivi, premožni in vplivni vzamejo kolikor hočejo, drugi pa ne dobijo niti tistega kar nujno potrebujejo. V tem zakonu se znižujejo nado-
mestila med začasno zadržanostjo od dela tudi do 15 %, pa se bodo snovalci vprašali, kakšne zaveze bodo predpisali delodajalcem v zvezi z njihovo odgovornostjo za zagotavljanje zdravih in varnih delovnih razmer. Vso varčevanje prevaliti samo na pleča delavcev najbrž ni modra poteza vlade, ki lahko vodi samo v »bolni narod«, ki bo čedalje bolj bolan zaradi delovnih razmer ter podhranjen tudi zaradi nižjih nadomestil in krog bo sklenjen. Preventive je čedalje manj, kurative bo čedalje več, bo pa izvajana v slabših razmerah. Nič dobrega!
Mija Pukl, predsednica Občinski odbor DeSUS
Vabimo vas, da nam vaše predloge in poglede do zdravstva ter drugih vprašanj sporočite na: desus@siol.net.
Pijte vodo iz pipe
Človek težko verjame, da lahko zaradi vode iz »balonov — vodnih avtomatov« izbruhne cela afera. Oskrba z vodo kot osnovno dobrino, ki je nujna za življenje ljudi in ostalega živega sveta, je zelo pomembna dejavnost, ki jo načeloma opravljajo javna komunalna podjetja in le ta skrbijo za stalno, nemoteno oskrbo s kakovostno pitno vodo.
Problem nastane, ko ljudje ne zaupajo vodi, ki nam jo ponujajo prek vodovodnih omrežij, in so pripravljeni za ustekleničeno vodo plačati več. Podjetjem, ki se ukvarjajo s polnjenjem pijač, ni potrebno dosti vlagati v reklamo, da prepriča potrošnika da je ustekleničena voda boljša od tiste, ki priteče iz pipe. Ekonomski interes je ogromen, saj gre vendar za lahko zaslužen denar. Na primer za polli trsko plastenko vode vprašljive kakovosti odštejemo približno 0,50 EUR, kubični meter (tisoč litrov) pa pri JPK Prodnik stane 0,4948. Potrebno je vedeti,
da se vodi, ki je dlje časa zaprta v plastenki, bistveno zmanjša kvaliteta, še najbolj, če je ne hranimo pravilno, to je na hladnem in temnem prostoru. Kako dolgo pot pa plastenka, balon, steklenica vode prepotuje, preden pride iz proizvodnje do naših ust, si lahko le predstavljamo. Ljudje sicer lahko s svojim denarjem počno kar želijo, vendar pa bi morale ustanove, ki se financirajo iz državnega, občinskega ali drugega javnega proračuna, spodbujati porabo iz javnega vodovodnega omrežja, saj bi s tem privarčevali »naš« denar in ljudi vzpodbudili k pitju vode, ki je vsaj tako dobra in bistveno cenejša. Občine, ki so zadolžene za oskrbo s pitno vodo, bi morale, tako kot podjetja, ki tržijo ustekleničeno vodo, reklamirati »svojo« vodo, saj lahko le tako ustavijo trend njene porabe. Zakaj je to pomembno? Ljudje bodo vedno bolj verjeli, da javna oskrba z vodo ni tako pomembna in ne bodo dovolj kritični do lokalnih oblasti. Izkušnje, ki jih imajo oblasti svetovnih velemest,
ki v veliki večini ne zmorejo več oskrbovati prebivalstva s kvalitetno pitno vodo, vedo, da je praktično nemogoče ponovno vzpostaviti zadovoljiv vodovodni sistem. Potrošniki morajo kupovati vodo, kar predstavlja precej velik izdatek, saj vemo, da mora človek spiti vsaj dva litra vode na dan.

Športne dvorane, stadioni, vrtci, šole in ostala občinska infrastruktura so sicer pomembni, vendar pa se bo potrebno čimprej zavedati, da ničesar ne potrebujemo bolj kot zdravo pitno vodo. Pomena oskrbe z vodo se navadno zavemo, ko je že prepozno, saj nam je preveč samoumevno da imamo dovolj vode v vsakem domu. Lokalnim oblastem pogosto ni v interesu vlagati v vodovod, saj je bolj »na očeh« vlaganje v šport, kulturo in druge družbene dejavnosti. Zato pocukajte župana in direktorja Prodnika za rokav in ga povprašajte o stanju domžalskega vodovodnega omrežja, predvsem pa pijte vodo iz pipe in NE iz avtomatov.
Zelena stranka
Kozmetični salon LOTOS, Pelechova ulica 18, (nasproti LIP Radomlje, za knjigarno Lipa), 1235 Radomlje, gsm: 040 466 579
12_
Upanje umre zadnje
Verjamem, da je resnično konec šele takrat, ko ni več upanja. S tega stali -šča Koebenhavnski sporazum le ni polomija, saj nam dovoljuje upati. Je pa mnogo manj od tega, kar bi pregre-vajoča se Zemlja ta trenutek potrebovala.
Kako polni upanja smo po treh letih dela strokovnih skupin ter dveh tednih pogajanj na mednarodni podnebni konferenci v Koebenhavnu tisti pred-božični petek pričakovali govor kitajskega premiera in ameriškega predsednika! Evropski paviljon je bil nabito poln, pred zasloni, ki so neposredno prenašali plenarno zasedanje, ni bilo niti enega praznega prostora. Pozorno smo poslušali kitajskega premiera Wen Jiabaa, brazilskega predsednika Luiza Inacia Lula da Silva in ameriškega predsednika Baracka Obamo. Kako zelo smo si želeli, da bi tudi s kitajske in z ameriške strani slišali podobno sporočilo, kot je bilo poslano iz Brazilije: »Naredili smo že veliko, a pripravljeni smo storiti še več!« Po govoru voditeljev držav, ki sta največji svetovni onesnaževalki toplogrednih plinov, je bilo razpoloženje na konferenci turobno. Tipičen odziv je bil: »Ne morem
naši poslanci in gospodarstvo
reči, da sem razočaran(-a), saj ZDA in Kitajska že ves čas sporočata, da nista pripravljeni na ambiciozen in zavezujoč dogovor. A želim si več!« Sledile so ure predvsem bilateralnih pogajanj in po hudih porodnih krčih se je rodil Koebenhavnski sporazum. Koebenhavnski sporazum je politični dokument brez kakršnih koli referenc na pravno zavezujoč dokument. A svetovni voditelji so se uspeli dogovoriti, da je največje še dopustno povečanje globalne temperature 2 0C. Strinjali so se, da je osnova za ukrepanje 4. poročilo IPCC (Mednarodnega foruma o podnebnih spremembah) in da bo za izpolnitev cilja potrebno veliko zmanjšanje emisij kolikor je mogoče hitro. Žal ni pri tem nobenih številskih zavez. Razvite države, tudi Slovenija, morajo do 31. januarja 2010 pripraviti
cilje za zmanjšanje emisij, države v razvoju pa načrt ukrepov za zmanjšanje emisij. Najmanj razvite države in otoške razvijajoče se države lahko uvedejo ukrepe prostovoljno. Razvite države so se zavezale, da bodo zagotovile dodatna finančna sredstva, ki jih bodo države v razvoju lahko porabile za prilagoditev, pogozdovanje, zmanjšanje sečnje, razvoj in prenos tehnologij ter razvoj zmogljivosti. V ta namen bodo v letih 2010-2012 zbrale 30 milijard ameriških dolarjev.
Čaka nas torej še ogromno dela. V EU pa bomo morali resno razmisliti o svoji pogajalski taktiki.
Dr. Romana Jordan Cizelj Slovenska poslanka v EP, članica delegacije EP na konferenci COP15
Zdravniška zbornica Slovenije buri duhove
Zdravniška zbornica je zaradi nekaterih svojih ravnanj v zadnjem letu dni izgubila dobršen del zaupanja, tako zdravnikov samih kakor tudi javnosti. Primer Bora Nekrepa je v medijih intenzivno odmeval, že dolgo se vleče tudi zgodba o poraznih razmerah na kirurškem oddelku Onkološkega inštituta v Ljubljani, v zadnjem času pa na dan prihajajo informacije v zvezi s podeljevanjem spornih zdravniških potrdil za podaljševanje študentskega statusa. Ali pa zgražanje javnosti ob napovedi, da naj bi zdravniki sami zbirali oglasna sporočila za svojo revijo in dobili za to tudi del denarja. Skupni imenovalec vseh naštetih primerov je neodzivnost, izogibanje odgovornosti in napačne odločitve Zdravniške zbornice Slovenije.
Na vsa aktualna dogajanja in vprašanje statusa, položaja in pooblastil zdravniške zbornice sem stalno opozarjala javnost na novinarskih konferencah, opozarjala s poslanskimi vprašanji ministra za zdravje, pa tudi z javnim pismom predsednici zbornice. Ker sta primera Bora Nekrepa in dogajanja na Onkološkem inštitutu v medijih precej izpostavljena, sem se osredotočila predvsem na mnogo manj izpostavljeno zgodbo spornih
zdravstvenih potrdil, ki so bili izdani študentom. V zvezi z zdravstveno nezmožnostjo za študij sem na ministra za zdravje novembra 2009 naslovila poslansko vprašanje, v katerem sem spraševala, kdo je odgovoren za množično izdajanje zdravniških potrdil in kdo nadzira njihovo izdajanje, ki so podlaga za podaljšanje statusa absolventov. Vprašanje sem postavila zaradi dogajanja na ljubljanski Ekonomski fakulteti, kjer je jeseni 2009 kar 40 odstotkov absolventov vložilo prošnjo za podaljšanje absolventskega statusa za dodatno leto, od teh večina zaradi zdravstvenih težav. Pozornost je zbudilo tudi dejstvo, da je bilo veliko število zdravniških potrdil izdanih z enako diagnozo (šlo naj bi za migreno), napisala pa jih je ena zdravnica, ki naj bi po nekaterih informacijah za to študentom celo zaračunavala po 30 evrov. Izhajajoč iz odgovora ministrstva za zdravje, je bilo povsem jasno, da strokovni nadzor nad zdravniki, ki imajo licenco Zdravniške zbornice Slovenije in opravljajo zdravniško službo v Sloveniji, vrši Zdravniška zbornica Slovenije, na kar sem opozorila sredi decembra 2009, v javnem pismu predsednici omenjene zbornice Gordani Kalan Živčec.
Kdaj bo zbornica kot pristojna organizacija, ki naj bi v okviru javnega pooblastila izvajala strokovni nadzor nad zdravniki, s tem nadzorom začela ter kdaj bodo rezultati tega nadzora dostopni zainteresirani javnosti, sem spraševala Živčec Kalanovo ter s tem očitno premaknila zadevo z mrtve točke, saj je, sodeč po poročanju medijev, zbornica začela z zbiranjem informacij o izdajanju zdravniških potrdil. Zadevo pa raziskuje tudi Kosova komisija. Ob vsem tem pa se seveda zastavlja vprašanje smiselnosti obveznega članstva v Zdravniški zbornici, ki je postala lobistična združba ozkega kroga ljudi, ki uveljavlja lastne interese, zlasti materialne in finančne. Prav tako je ključnega pomena, da v nov zakon o zdravstveni dejavnosti vključimo spremenjeno razmišljanje glede podeljevanja javnih pooblastil in nadzora ter ta pooblastila v zakonu podelimo neodvisni strokovni instituciji.
Cveta Zalokar-Oražem, Zares
V SDS predlagamo tretji paket protikriznih ukrepov
Ob odsotnosti iniciative in velikih zamud na vladni strani smo v Strokovnem svetu SDS, katerega član sem tudi sam, predlagali tretji paket proti-kriznih ukrepov. Prvega je predlagala prejšnja vlada RS v odhajanju, jeseni 2008, drugega smo predlagali v prvi polovici lanskega leta. Vsega že povedanega ne ponavljamo, kar pa ne pomeni, da ni več aktualno. V SDS sedanje gospodarske krize ne vidimo kot potrditev starih ideoloških predsodkov o tržnem gospodarstvu, ampak kot cikličen dogodek, iz katerega se bodo ljudje, podjetja in države kaj naučile ali pa tudi ne. Kriza je čas, v katerem je mogoče narediti tudi velike korake naprej, čas, v katerem se prerazporejajo tržni deleži, pojavljajo nove tehnologije in še hitreje kot sicer prihaja do umiranja slabega in rasti perspektivnega. Kriza je čas za rojevanje idej, na katerih temeljijo naslednje konjunkture. Zato smo tolikokrat predlagali ukrepe, ki bi posebej pomagali razvojno in inovativno aktivnemu delu slovenskega gospodarstva in h krepitvi malih in srednjih podjetij. Zato že ves čas zavračamo pristope, ki so temelj slovenske vladne krizne gospodarske politike. To so: pasivno čakanje, kdaj se bodo vrnila naročila naših partnerjev iz tujine; osredotočenost politik in ukrepov na slaba podjetja in zanemarjanje dobrih; popolnoma netrajnostno prelaganje bremena krize na naslednje generacije z velikim povečevanjem zadolženosti in proračunskega primanjkljaja za te-
kočo potrošnjo države; nepovezanost ukrepov s podnebnimi spremembami in večinoma prezrt trajnostni razvoj; marksistično modrovanje o tem, da je kriza dokaz za zgrešenost tržnega gospodarstva in da tako itak ne more naprej.
Zahodna tržna gospodarstva so v času krize bistveno nižala stroške in večala produktivnost. V Sloveniji je produktivnost med tem celo močno padla. Po krizi ne bo tako, kot je bilo prej. Tuji kupci se bodo morda vrnili, morda ne. Prvega leta krize Slovenija ni izkoristila za spremembe. Natančneje, gospodarstvu nismo dali signalov, da naj se prilagaja, nismo prestrukturiranja lajšali, nasprotno, državne politike so bile usmerjene k ohranjanju status quo. Skrajni čas je, da se s tako prakso preneha.
V SDS smo prepričani, da:
Ključ do izhoda iz krize imajo podjetja in podjetniki. Podjetniki verjetno bolje od države vedo, kje so priložnosti, trgi in tržne niše in kako se morajo prestrukturirati. V prestrukturiranje jih morajo siliti lastniki, država pa ga mora stimulirati.
Največji izziv leta 2010 je obrniti trend na trgu dela iz naraščanja v padec brezposelnosti. Politike morajo stimulirati vse oblike ustvarjanja novih delovnih mest in to bolj intenzivno kot ohranjanje starih. Novo delovno mesto je namreč zagotovo perspektivnejše od povprečnega starega. Ogromne rezerve so v samozaposlovanju ter v malih
in srednjih podjetjih. Človek, ki ne dela, je za državo najdražji. Malo je držav v Evropi, kjer je finančni sektor v tako veliki meri pod lastniškim vplivom države kot v Sloveniji. Zato je nedopustno, da slovenski finančni sektor ne servisira ustrezno gospodarstva.
Država mora skozi davčno politiko pomagati razvojno in inovacijsko intenzivnim podjetjem, ne pa podjetjem, ki na trgu tekmujejo s slabo plačanimi delavci.
Javni sektor je prevelik, da (1) ne bi delil usode zasebnega sektorja pri plačah in zaposlovanju, in (2) prepo-memben, da ne bi bil profesionalno voden in učinkovit. Predlagani ukrepi so kratkoročne narave. Doslej najboljši in edini program dolgoročnejših ukrepov pa predstavlja Okvir gospodarskih in socialnih reform, ki je kljub krizi, ali pa zaradi nje, bolj aktualen kot kdajkoli in ki se ga vlada kot kaže v dobrem letu ni niti dotaknila. Ob tem, da bi težko našli boljši motiv za reforme, kot je kriza.
Robert Hrovat Poslanec SDS v Državnem zboru RS
www.roberthrovat.sds.si
OBČINA DOMŽALE SE PREDSTAVLJA NA SEJMU TURIZEM IN PROSTI ČAS
Dobrote duha so v SRCU doma
Na razstavnem prostoru SRCA SLOVENIJE, na sejmu TURIZEM IN PROSTI ČAS, ki bo od 21. do 24. januarja 2010, med 10. in 19. uro, v soboto, 24. januarja pa do 17. ure, na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, se bodo med številnimi razstavljavci, združenimi v okviru SRCA SLOVENIJE, predstavili tudi Domžalčani. Komisija za turizem Oddelka za finance in gospodarstvo Občine Domžale je organizator in usklajevalec nastopov.
Četrtek, 21. januar 2010: DEDIŠČINA
Šivanje slamnikov in nastop ljudskih pevk (Domžale)
Obisk grajskega oskrbnika in Ane Maksimiljane Valvazor iz gradu Bogenšperk, pletenje kit iz slame, predstavitev rokodelstva, rokovnjaška poroka in obisk rokovnjačev iz Črnega grabna.
Petek, 22. januar 2010: KULINA-RIKA IN LOKALNA SAMOOSKRBA
Nastop skupine Kontrabant in modna revija slamnikov (Domžale)
Degustacija dobrot blagovne znamke Črni graben in obisk zmajčka Jezerka, etnološka delavnica ustvarjanje iz slame, degustacija kulinaričnih posebnosti iz Dola pri Ljubljani.
Ob 17. uri: dogodek »Dobrote duha so v Srcu doma«.
Sobota, 23. januar 2010: ZDRAVJE IN REKREACIJA Nastop plesalcev in predstavitev kolesarskih poti v Občini Domžale in okolici (Domžale)
Predstavitev Zdravilnega gaja Tunji-ce in slikanje avre, obisk pastirjev z Velike planine in prihod starosvetnih smučarjev, obisk oglarjev iz Dol pri Litiji, kolesarjenje z ultramaraton-cem Hilarijem in predstavitev tradicionalnih prireditev v Tuhinjski dolini.
Nedelja, 24. januar 2010: UČNI PROGRAMI
Predstavitev zdravilnega gaja in slikanje avre, slikarski atelje, predstavitev učnih programov v Jablaniški dolini, nastop otroške folklorne skupine in delavnica rokodelstva ter izdelava predmetov iz keramike na vretenu.
Dobrodošli na razstavne prostoru SRCA SLOVENIJE - (marmorna dvorana - hala B).
Komisija za turizem
Srce Slovenije na sejmu Turizem in prosti čas v Ljubljani
Center za razvoj Litija bo tudi letos organiziral predstavitev na sejmu Turizem in prosti čas, na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani (21.-24. januar 2010). Pod skupno blagovno znamko Srce Slovenije se bo predstavilo kar 7 občin in več kot 30 podjetnikov, turističnih delavcev in društev. Dogajanje bo zares pestro, na razstavnem prostoru vas bo pričakala baronica Ana Maksimiljana, ple-tle se bodo slamnate kite, odvila se bo prava rokovnjaška poroka, zadišalo bo po svežem, tam pečenem pecivu, ogledali si boste lahko posnetke svoje avre, slikali z umetniki, poklepetali s pastirjem iz Velike planine in še in še. Za podrobnejši program dogajanja na razstavnem prostoru Srca Slovenije obiščite spletno stran www. razvoj.si. Vljudno vabljeni na razstavni prostor Srca Slovenije
na sejem Turizem in prosti čas v Ljubljano od 21. do 24. januarja! Da pa se bo zgodba o Srcu slišala še dlje, januarja odhajamo tudi na Finsko, v Helsinke. Tam bomo na enem od največjih evropskih turističnih sejmov Srce Slovenije promovirali kot nosilno predstavitev Slovenije. Naše kraje bodo
Srce Slovenije na sejmu TIP
obiskovalci sejma spoznali tudi skozi glasbo in sliko, saj bo priznani umetnik in glasbenik Lado Jakša pripravil prav posebne in-štrumentalne prezentacije podob Srca Slovenije v multiviziji.
Andreja Čop Center za razvoj Litija
Srečanje županov v Kamniku
V ponedeljek, 11. januarja 2010, so se v Mekinjah pri Kamniku v Pra-šnikarjevi graščini sestali predstavniki občin Razvojnega partnerstva središča Slovenije (RPSS) in občin območja Srca Slovenije. Razvojno partnerstvo je bilo ustanovljeno junija 2006, v njem pa se povezujejo občine Kamnik, Lukovica, Moravče, Litija, Šmartno pri Litiji, Dol pri Ljubljani, Zagorje in Radeče. Sejo v Kamniku je vodil predsednik Območnega sveta RPŠS, litijski župan Franci Rokavec. Rezultati in učinki razvojnega partnerstva, ki so bili predstavljeni na ponedeljkovem srečanju, zgovorno govorijo o pozitivnih rezultatih RPSS-ja in doseganju zastavljenih ciljev. Delovanje razvojnega partnerstva so predstavniki občin v preteklem obdobju
Na srečanju županov v Mekinjah pri Kamniku
ocenili kot zelo uspešno, strinjali pa so se tudi s ciljem, da se v letu 2010 nadaljuje izgradnja in utrjevanje identitete območja Srca Slovenije. Predstavniki občin so bili seznanjeni s ključnimi regijskimi projekti, ki jih Center za razvoj Litija izvaja v letu 2010: CO2-NeuTrAlp, Listen to the voice of villages, Lokalna samooskrba, LAS Srce Slovenije, Regionalno NVO stičišče Srca Slovenije, Promocija turističnega območja Srca Slovenije, Inovativna mreža mikro
TIC-ev in Ambasadorji Srca Slovenije.
Na podlagi pozitivnih rezultatov dosedanjega dela se že kažejo tudi predlogi za priključitev sosednjih občin k razvojnemu partnerstvu in blagovni znamki Srce Slovenije -predvidoma spomladi se bodo tudi uradno priključile občine Domžale, Trzin, Komenda in Mengeš.
Ana Savšek Center za razvoj Litija
OPTIKA BRIGITA
Nudimo kompletno oskrbo vida:
•	pregled oči
•	pestra izbira okvirjev
*	najnovejša generacija VARI LUX PH VSI O stek^.
*	steklu ANTI-rATIQUE osvežitev za vjseoei - sončno očala
Dolov ni cas od pon. do pot. od 10. do IS. ure.
Bukovčeva 30, Vir pri Domžalah, 01/7211-890
9MJJ
22. JANUAR 20I0
Domžale
13
VEDNO KAJ NOVEGA
Aktivnosti v Območni obrtno-podjetniški zbornici Domžale
Na O OZ Domžale se vedno nekaj dogaja, toda meseca november in december sta vendarle nekaj posebnega. Na zbornici smo se tudi ob koncu leta posvetili dejavnostim, ki so vedno aktualne. To sta zlasti področje izobraževanja in informiranja. Člani zbornice ju pričakujejo in temu primerna je tudi udeležba na raznih seminarjih, delavnicah in predavanjih. Tako so se frizerji tudi tokrat v večjem številu udeležili strokovnega seminarja GLEJ IN SE UČI, na katerem je priznani frizer DUCI prikazal tehnike striženja. Udeleženci so pridobljeno znanje preizkusili na modelih, ki so jih pripeljali s seboj. Tudi druga delavnica, namenjena spoznavanju nege obraza in ličenja, je poleg spoznavanja osnov vključevala praktični trening. Ker so novih znanj željni tudi gostinci, smo zanje izvedli izobraževanje OSNOVE HRANE IN PIJAČE, na katerem so bila predstavljena osnovna navodila ,
V sklop aktivnosti na področju izobraževanja sodi tudi PODJETNI-
časa. Skupina 21 dijakov je na začetku zbirala podjetniške ideje s ciljem, da izbere najboljšo, torej tisto za katero bi izdelali poslovni načrt. Skupina, ki si je nadela ime VIZI-ONARJI, se je odločila, da izdela poslovni načrt za wellness center. Na zaključni prireditvi, ki je bila v soboto 12. decembra, v veliki dvorani Smelt v Ljubljani, so mladi iz vse Slovenije predstavili svoje poslovne načrte in se pomerili v podjetniškem znanju. S posebnim veseljem in ponosom lahko napišemo, da je zmagala skupina mladih dijakov Srednje šole Domžale. Lahko si samo želimo več takšnih projektov, ki bodo usmerjeni k našim bodočim kadrom.
SKI KROŽEK ZA MLADE, ki je potekal v sodelovanju s Srednjo šolo Domžale. Naša zbornica se je vključila v pilotski projekt, ki ga je v letošnjem šolskem letu pričela izvajati Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije. Namen projekta je uvajanje podjetništva v redni šolski sistem, ki ga financirata Ministrstvo za gospodarstvo in Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije. S pomočjo verificiranih mentoric, sekretarke zbornice mag. Ljubice Gaber in Barbare Vrhovnik iz OZS, so dijaki Srednje šole Domžale spoznavali podjetniške veščine, »gene-riranje« idej in izdelavo poslovnega načrta. Vodilo je bilo spodbuditi podjetniško razmišljanje pri mladih, kajti to ni zgolj in samo stvar podjetnikov, temveč nujnost današnjega
Mesec december je tudi na naši zbornici slavnostno obarvan. Nekaj smo sicer še postorili za seznanitev članov z novostmi o DDV, ko je pred več kot 70 udeleženci novosti predstavil Iztok Mohorič iz OZS. Za svoje člane smo izvedli, zdaj že tradicionalni božično-novoletni koncert BIG BEN KVARTETA, v cerkvi Marijinega vnebovzetja v Domžalah, katerega se člani radi udeležijo. Tudi za otroke naših članov vsako leto izvedemo novoletno predstavo, na kateri jih obišče Božiček.
Predstavljene aktivnosti zadnjih dveh mesecev leta 2009 so za nami. Želimo le, da bo tudi v letu 2010 tako.
mag. Ljubica Gaber
STUDENTSKI KLUB DOMŽALE - DNEVI KULTURE OD 20. DO 24. JANUAR 2010
Tudi letos ni nič drugače ... ali pač?
Že sedem let zapored po decembrski noriji v januarju pripravljamo mini kulturni vsedomžalski festival Dnevi kulture. Tudi letos je tako. Brezplačno. S še posebej aktualnim kulturnim dogajanjem, ko se bomo lahko pogovarjali z avtorjem knjižne uspešnice Čefurji raus! Goranom Vojnovičem. Seveda ne bo manjkala niti horonsko smešna Improliga v KD Bernik, pa jazz večer v Galeriji Domžale.
Letos del organizacije prevzema MD KID in MC Kotlovnica, v sodelovanju s Studentskim klubom Kamnik, kjer bo letošnji DNK petek potekala Besedna kuhna mladih literatov s stand up-om, sledil pa jima bo Fusion Night Flight večer z mladimi glasbeniki. Velika novost, ki jo vsi podpiramo in bodrimo mlade organizatorje, ki so se pridružili že uigranim vrstam Študentskega kluba Domžale, je sobotni DNK, kjer bo skozi ves dan potekala dobrodelna prireditev Poglej okoli sebe!
Preostali program:
Petek, 22. januar 2010 Literarno glasbeni dogodek: Besedna kuhna, Stand up in Fusion Night Flight
MC Kotlovnica, ob 20. uri Organizacija: MD KID in MC Kotlovnica s Študentskim klubom Kamnik
Čaka nas zanimiv in dinamičen lite-rarno-glasbeni dogodek, kjer se bodo predstavili mladi, še neuveljavljeni literarni ustvarjalci in glasbeniki, ki
na svoj način raziskujejo čarobnost besed in njihovega pretanjenega pomena. Za popestritev si bomo ogledali še Stand up komedijo, večer pa se bo nadaljeval v sproščenih ritmih že ustaljenega Fusion night fligt muziciranja mladih glasbenikov.
Sobota - 23. januar 2010 Dobrodelni koncert: Poglej okoli sebe
Ploščad pred trgovino Tuš (nekdanji Vele), od 10. do 20. ure Sobotni DNK bo letos poseben in predvsem dobrodelen. Skozi ves dan bomo ob reparskih pripovedih uveljavljenih avtorjev in tistih, ki bodo to še postali, skupaj z žrtvami in povzročitelji prometnih nesreč, policisti in reševalci risali sliko grozot in tragedij, ki jim botruje alkohol v prometu. Bodite z nami tudi vi in skupaj bodimo zgled, vzor in pojem drug drugemu, kako se obnašati na cesti. Pustimo nespamet in neumnost zunaj jeklenega konjička!
Nedelja - 24. januar 2010 Impro liga - predstava Maestro in improvizatorji Impro lige iz KUD-a France Prešeren Trnovo Kulturni dom Franca Bernika v Domžalah, ob 20. uri Predstava Maestro je ravno pravšnja za nedeljske polikane srajce, začinjena s tekmovalnim večernim duhom za raztrgane hlače. Trije im-provizatorji se bodo za naše poglede in simpatije borili v različnih im-provizacijskih disciplinah. Vse, kar bo rečeno in storjeno, bo ustvarjeno instantno pred našimi očmi, brez vnaprej pripravljenih scenarijev in prišepetovalcev. Začimbe bomo dodajali sami. Odlična nedeljska popestritev in dobršna mera pristnega smeha.
Razstava energijskega pohištva na Ljubljanskem gradu
# _
Omara piramida
Na Ljubljanskem gradu je v peterokotnem stolpu do konca januarja na ogled razstava energijskega pohištva člana Podjetniško-obrtne zbornice Domžale, Mizarstva Urbanija iz Mengša. Nova linija energijskega pohištva je plod sodelovanja med izdelovalcem Mar-
kom Urbanijo, radiestezistom Igorjem Zierenfeldom in oblikovalko Branko Urbanija. Tako oblikovano pohištvo nudi energijsko zaščito iz okolja in zato ugodno vpliva na počutje v prostoru, kjer ga je potrebno postaviti in umeriti po zakonitostih vede Feng shui.
N. V. J.
Novoletni sejem
11. decembra se je ob 16. uri iz osnovne šole Rodica zaslišala božična melodija. Začel se je novoletni sejem Rodu Skalnih Taborov Domžale! Taborniki so si hitro porazdelili
mize, razstavili izdelke, ki so jih skupaj s svojim vodnikom izdelali sami,
krasno podala k vašim očem!« Da se suha grla niso izsušila, smo poskrbeli vodniki s čajem, vendar tudi lačni nismo bili. Nekateri vodi so domiselno, namesto izdelkov, spekli piškote, za tiste, še posebno lačne, pa so se na licu mesta pekli toasti! Mmmm, kako je dišalo ... Tako raznolikega sejma gotovo že dolgo ni bilo in ker je do naslednjega še veliko časa za nove ideje, bo le ta gotovo še boljši!
Urška Savič
in začela se je prodaja. Ugotovili smo, da prihodnost trgovine zagotovo ni ogrožena, kajti naši podmladki so nadarjeni za barantanje, akcije »kupiš eno, dobiš pet« in komentarje kot so: »Gospa, tale verižica bi se
ISKRENE ČESTITKE OB 90. ROJSTNEM DNEVU
Gospa Dana Stariha
Tik pred začetkom leta 2010 je župan Občine Domžale, Toni Dragar, obiskal gospo Dano Stariha na Cankarjevi ulici 6 v Domžalah, ji čestital ter zaželel veliko zdravja tudi po 90. rojstnem dnevu, ki ga je praznovala 14. decembra. Samo ime in priimek najbrž večini ne povesta veliko, pogled na fotografijo pa bo marsikoga, predvsem pa starejše obiskovalce Pošte Domžale, spomnil na prijazno poštno uslužbenko - gospo Dano Stariha.
Rojena je bila v daljnem letu 1919 v Beli Krajini, deželi belih brez in platna, v Črnomlju v številčni družini, kjer je bilo na manjši kmetiji pet deklet in dva fanta. Otroci so morali že kmalu pomagati staršem pri delu na kmetiji. Po končani osnovni šoli je šla v Ljubljano k teti, ki jo je vzpodbudila, da je opravila trimesečni tečaj, ki bi ji omogočil zaposlitev na pošti. Enak tečaj je opravila tudi ena od njenih sestra, ki pa se po poroki ni več vrnila na pošto. Vmes je posegla kruta vojna, med katero je gospa Dana doživela veliko gorja. Starše so odpeljali v Go-nars in na Rab, otroci pa so se skrili v zidanico v Kočevskih hribih in vso vojno pravzaprav prebežali, pretavali in se skrivali, saj so tudi njim grozili z internacijo. Vojna je zelo načela njeno zdravje in vse življenje je bila bolj bolehna. Strah pred vojno in spomini nanjo, ko so pred njenimi očmi ubili sošolca in so po tem, ko so odvedli starše v internacijo, ostali sami, ostaja, pa tudi spomin na prejokane dneve ter noči in velika želja, nikoli več vojne.
Konec vojne je prinesel lepše čase in selitev gospe Dane v Domžale in zaposlitev na pošti. V Domžalah ni poznala prav nikogar, pa se še danes rada spomni ljudi, ki so ji pomagali in bili prijazni z njo. Sprva je stanovala pri Tajčevih, nato pa na priporočilo pismonoša Jake prišla k Jenkovim na Cankarjevo ulico, k prijaznima gospe-ma Ivanki in Ani. Radi sta jo imeli, saj so si med seboj pomagale in tudi mo-
žnost, da se preseli v svoje stanovanje v bloku nekdanje Rače, kjer so jo zelo motile tudi stopnice, je prav na njuno prošnjo in lepe izkušnje pustila ter ostala pri njiju do njune smrti. »Zame sta bili zlati,« se spominja medsebojne pomoči in prijaznosti gospa Dana. Rada je delala na Pošti Domžale. Spominja se upravnikov gospoda Bizjaka, Vide Ušeničnik in nato dolgega skupnega dela z gospo Ružo Habjan. Opravljala je različna dela, sprejemala in oddajala pošto, pakete, vmes končala poštno šolo v Ljubljani, opravljala blagajniške posle in, vsaj sprva, vse, kar je bilo treba.
Ji je bilo kdaj žal, da je vso svojo delovno dobo preživela na pošti? »Ne, sploh mi ni bilo žal in bi bila še enkrat poštarica,« se smeji sicer resna gospa, ki mi pove, da je treba delati povsod, delo na pošti pa je imela rada in ga je opravljala z velikim veseljem. Živi sama in je hvaležna ljudem za pomoč. Posebej pohvali gospoda Fredija, ki ji pomaga pri vsakdanjih opravkih, in gospo Majdo, ki tudi opravi težja dela. Brat živi na domačiji v Črnomlju, gospa ima nečake in nečakinje, a kaj, ko se je vse spremenilo. Včasih je bil čas za pogovor, za obisk, za klepet o Beli Krajini, danes imajo mlajši in starejši vse preveč dela in premalo časa, da bi jo obiskovali. Čeprav je že nekaj desetletij v Domžalah in nima pripomb na svoje življenje, še vedno pogreša domačijo.
In kako dočakati 90. rojstni dan, so kakšni recepti, je bilo moje zadnje vprašanje. »Predvsem tako, da imaš okoli sebe dobre ljudi, ki so te in te imajo radi,« pove gospa Dana ter doda: »In ker sem bila zadovoljna v službi in sem rada hodila na pošto ter skušala ustreči ljudem, ki so prihajali.« To je torej recept, ki ga, žal, danes skoraj ne moremo upoštevati, ali pa ... Hvala, gospa Dana, za odstrt delček zgodovine naše pošte in veliko zdravja vam želim!
Vera Vojska
LUČ MIRU IZ BETLEHEMA 2009 PRI ŽUPANU
Kaj ti bo plamen, če srca ni zraven
Ena izmed tradicij, ki že vrsto let spremljajo praznični december, je tudi Luč miru iz Betlehema, ki je v decembru že 18. leto zapored prišla v Slovenijo, v našo občino pa so jo prinesli skavti in taborniki, ki so tudi leto 2009 opravili vrsto aktivnosti in z njimi popestrili življenja mladih in starejših.
Letošnje geslo akcije, ki sicer vedno nosi v sebi sporočilo miru, strpnosti in sodelovanja med ljudmi, Kaj ti bo plamen, če srca ni zraven, so organizatorji pospremili s čudovitim besedilom: »Letos nimamo zate nič novega. Kot vedno: eno svečo in en plamen, enega človeka in en nasmeh. Res nič posebnega. Človek in sveča, kakršnih srečaš na stotine, s plamenom in nasmehom, kot bi ju lahko imel vsak. Pa ju nima. Ta plamen ima
posebno moč. Ta plamen je luč od Boga. Zmore ti dati upanje, moč in pogum. Zmore ti vžgati srce. Kot ga je vžgal človeku z nasmehom. A ne, ker ga nosi; ker ti ga daje. Zdaj je res tvoj! Ko te je torej plamen vžgal, ga nesi nekomu. Nekomu, ki mu je ugasnilo srce. Zanj si ga našel, zanj gori v tebi. In ne boj se, če ti po poti ugasne plamen. Da ti le ne ugasne srce. Saj. Kaj ti bo plamen, če srca ni zraven? S tem sporočilom in voščilom za prijetne božične praznike ter srečno in uspešno novo leto sta Betlehemsko luč miru županu Toniju Dragarju prinesli tabornica Tamara Ivanjko in skavtinja Neža Repanšek ter ga na kratko seznanili tudi z delom obeh organizacij v letu 2009.
Vera
14
koledar prireditev
22. JANUAR 20I0
PETEK, 22. JANUAR 2010
KDAJ: Ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale
Vljudno vabljeni na predavanje in predstavitev knjige vrhunskega alpinista Vikija Grošlja: Everest - Sanje in resničnost. Vikija Grošlja povezujemo z največjimi dosežki alpinizma. Je človek, ki je v 70. letih s prvimi vzponi na osemtisočake slovenski alpinizem postavil v sam svetovni vrh. Everest - sanje in resničnost je vznemirljiva zgodba avtorjevega življenja, obenem pa tudi velik del najbolj epske dobe slovenskih himalajskih odprav. Odkriva nam Grošljevo preobrazbo iz mladega zagnanega plezalca, ki na začetku vidi le gore in svoje cilje na njih, sčasoma pa ga vse bolj začenjajo zanimati ljudje, ki jih srečuje na svoji poti. Gost bo avtor knjige, vstop pa je prost!
SOBOTA, 23. JANUAR 2010
KDAJ: ob 19. uri
KJE: Hala komunalnega centra Domžale
Pripravlja se veliki koncert ob 20-letnici Pustne sekcije Striček: Pust na Viru skozi čas. Ja, minilo je že 20 let od prvega karnevala na Viru. Leta 1990 so naredili prvo mobilno masko Metulj. In vse od takrat si številni člani in članice prizadevajo, da bi na karnevalu nastopilo več in več novih, aktualnih, etnografskih, predvsem pa domiselnih mask. Kot so zapisali na spletni strani Timske pustne muzike: »Pust na Viru velja za svojevrstni fenomen - malo poznan v širšem slovenskem prostoru, a zelo obiskan z okoli 100 skupinami in skoraj 20.000 obiskovalci.« Več si lahko ogledate in preberete na www.stricek.com.
PONEDELJEK, 25. JANUAR 2010
KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale
Vabimo vas na predstavitev družinskega izletniškega vodnika avtorice Irene Cerar: PRAVLJIČNE POTI V ZGODOVINO. Vodnik vsebuje 50 izletov po vsej Sloveniji, ki so tako pokrajinsko kakor tudi kulturnozgodovinsko izjemno raznoliki. Obiskali bomo gradove, gradišča, mestna obzidja, vojaške utrdbe, stare cerkvice in samostane, mline, rimskodobne spomenike in pradavna svetišča, domačije in rudnik. Predlagani izleti so različnih težavnostnih stopenj, od kratkih in nezahtevnih sprehodov do planinskih izletov v sredogorje, zato lahko v vodniku vsaka družina najde svojim izkušnjam in z željam primeren izletniški cilj. Z gostjo se bo pogovarjal gospod Borut Peršolja. Vstop prost! Prisrčno vabljeni!
TOREK, 26. JANUAR 2010
KDAJ: ob 9. uri KJE: Knjižnica Domžale
Predšolske otroke od 3. leta dalje in starše/skrbnike ter dedke/babice vseh starosti vabimo na IGRALNE URICE. Na igralnih uricah želimo predšolskim otrokom in staršem/skrbnikom, dedkom/babicam predstaviti zanimive in predvsem kakovostne didaktične igrače ter igralne knjige, ki so otrokom še posebej zanimive. Zaželena je predhodna prijava. Vabljeni!
ČETRTEK, 28. JANUAR 2010
KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale
Knjižnica Domžale Vas vabi na potopisno predavanje o deželi LAOS. Deželo bo z besedo in sliko predstavil svetovni popotnik Radovan Riedel. Predavatelj bo s podobami, ki jih je ujel skozi objektiv svojega fotoaparata, predstavil ljudi iz množice raznih plemen, skrivnostno planoto žar ali vrčev, prestolnico Vientiane ob praznovanju polne lune ob najsvetejšem templju That Luang, vasi hribovskih plemen z zanimivimi ljudmi in nenavadnimi dogodki in lepoto nekdanje kraljevske prestolnice Luang Prabang, ki je pod UNESCO-vo zaščito. Vstop prost! Vabljeni!
PETEK, 29. JANUAR 2010
KJE: Vir
Začetek programa pustnih prireditev pustne sekcije Striček na Viru: Okrasitev pustne dežele Vir.
SOBOTA, 30. JANUAR 2010
KDAJ: ob 10. uri KJE: Vir
Postavitev Strička s kurenti in mladinsko godbo na pihala Domžale, ob 10. uri, od gostišča Kovač do lekarne na Viru.
TOREK, 2. FEBRUAR 2010
KDAJ: ob 9. uri KJE: Knjižnica Domžale
Predšolske otroke od 3. leta dalje in starše/skrbnike ter dedke/babice vseh starosti vabimo na IGRALNE URICE. Na igralnih uricah želimo pred-
šolskim otrokom in staršem/skrbnikom, dedkom/babicam predstaviti zanimive in predvsem kakovostne didaktične igrače ter igralne knjige, ki so otrokom še posebej zanimive. Zaželena je predhodna prijava. Vabljeni!
TOREK, 9. FEBRUAR 2010
KDAJ: ob 9. uri KJE: Knjižnica Domžale
Predšolske otroke od 3. leta dalje in starše/skrbnike ter dedke/babice vseh starosti vabimo na IGRALNE URICE. Na igralnih uricah želimo predšolskim otrokom in staršem/skrbnikom, dedkom/babicam predstaviti zanimive in predvsem kakovostne didaktične igrače ter igralne knjige, ki so otrokom še posebej zanimive. Zaželena je predhodna prijava. Vabljeni!
KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale
Knjižnica Domžale vabi na ciklus predavanj z naslovom Kaj se je zgodilo z našimi sanjami je namenjen populariziranju sodobne znanosti, intelektualni samoobrambi in razmišljanju o svetu, v katerem živimo. V njem se zato prepletajo najnovejša spoznanja iz kvantne fizike in astrofizike, nevroznanosti, psihoanalize, filozofije in sociologije, podprta pa so z dokumentarnimi filmi in odlomki iz igranih filmov. Tokratna tema večera je Noli me tangere, predavatelj pa je dr. Dušan Rutar.
SREDA, 10. FEBRUAR 2010
KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale
V društvu Share Slovenija so pred kratkim izdali novo prevodno delo - knjigo Zakoni življenja (zbirka misli, naukov, uvidov in komentarjev velikega modreca in svetovnega učitelja Maitreje). Knjižnica Domžale pa vas vabi na predstavitev knjige, ki ga organizira društvo Share Slovenija. Kot so zapisali, malokdo lahko prebere to knjigo, ne da bi ga spremenila. Prepustite se ji tudi vi.
ČETRTEK, 11. FEBRUAR 2010
KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale
Vabimo vas na potopisno predavanje Camino de Santiago, ki ga pripravlja popotnica Frančiška Smešnjavec. Camino je romarska pot v severozahodnem delu Španije. Poimenovana je tudi kot Jakobova pot, po apostolu Jakobu, ki je odšel v Španijo po Jezusovem naročilu širiti Jezusove besede. V katedrali pod oltarjem so njegovi posmrtni ostanki, ki so bili pripeljani iz Jeruzalema, kjer je bil apostol Jakob usmrčen. Camino so že stoletja obiskovali in prehodili svetniki, kralji, vojskovodji in preprosti ljudje. Prav nekateri, ki so izgubili smisel in zaupanje v življenje, so ga našli na tej dolgi preprosti in zelo mistični romarski poti. Tu se dogaja nešteto čudežev, kot da se združi preteklost, sedanjost in prihodnost.
PETEK, 12. FEBRUAR 2010
KDAJ: ob 10. uri KJE: Knjižnica Domžale
Vsak drugi petek v mesecu vam bibliotekarja Gorazd Jesihar in Janez Dolinšek nudita brezplačno izobraževanje o uporabi informacijske tehnologije v knjižnici. Izobraževanje je namenjeno začetnikom na področju informacijske tehnologije in daje poudarek predvsem vsebinam, ki uporabnikom omogočajo bolj samostojno uporabo knjižnice, kot je npr. iskanje po katalogu COBISS in uporaba storitve Moja knjižnica. Naučite pa se lahko tudi osnovne uporabe spletnih iskalnikov, kot sta Najdi in Google, si ustvarite elektronski naslov ter osvojite osnove še kakšnih drugih uporabnih vsebin informacijske tehnologije. Informacije in prijave na tel.: 01/724-12-04.
SOBOTA, 13. FEBRUAR 2010
KDAJ: ob 20. uri
KJE: Šotor v športnem parku Vir
Vabimo vas na noro pustno rajanje z Okroglimi muzikanti in Fredijem Milerjem. Bogate nagrade za najlepše maske!
NEDELJA, 14. FEBRUAR 2010
KDAJ: ob 10. uri
KJE: Šotor v športnem parku Vir
Vabljeni na otroški ŽIV-ŽAV s čarovnikom na pustno nedeljo.
KDAJ: ob 14. uri in 20 sekund KJE: Vir
Vabljeni na tradicionalni in jubilejni pustni karneval na Viru, ki bo krenil točno ob 14. uri in 20 sekund. Sledi velika pustna zabava z ansamblom Mambo Kings pod velikim ogrevalnim šotorom, vse do 22. ure.
Naj ne mine dan brez knjige
Tokrat sezimo po knjigah Študentske založbe v Ljubljani. Marjan Rožanc, pisatelj, dramatik, prevajalec in esejist je športu namenil velik del svojega prostega časa ter dobršen del svoje literarne dejavnosti. Knjiga MAŠA DVAJSE-TEGASTOLETJA »prinaša izbor Rožančevih najboljših esejističnih besedil in daljših odlomkov iz romanov, posvečenih problematiki športa, in tako doslej najbolj celovito predstavi povezanost dveh področij delovanja, ki sta Rožancu pomenili največ: literature in nogometa.« O delu Dušana Jovanoviča RAZODETJA Tomaž Toporišič pravi: »Naše branje usmerja užitek, ki se hrani prav iz jovanovičevske zavesti, da umetnost lahko nastaja samo kot arhaično kljubovanje globalizirane-mu in poblagovljenemu sedanjiku ideološke nestrpnosti in ekonomskega liberalizma.« O delu Janija Virka LJUBEZEN V ZRAKU Milan Dekleva piše: »Protagonist je ločenec srednjih let,
samohranilec, učitelj glasbe, pristaš Santane in Marqueza, ujetnik svoje lastne razdvojenosti in v tej dvojnosti na usoden način utemeljen, ki mu edino neuničljivo sonce predstavlja hčerka Ula. Njegovi poskusi uresničevanja ljubezni, opotekanja od ene telesne združitve z žensko do druge, ki ga v zaključku ga pripeljejo v mehiško Tequilo, se izkazujejo za nekaj negotovega, izmuzljivega, tako kot ljubezen, ki je v zraku, kot slutnja, napoved.«
Mirt Komel v delu SARAJEVSKI DNEVNIK opisuje dogajanja v Sarajevu, kot ga je videl avtor leta 2008, ko je bil na študijski izmenjavi. To je dnevnik akademskega življenja na tamkajšnji fakulteti, kulinaričnih doživetij, večernih gledaliških izkušenj, popivanj, refleksij o kulturnih razlikah med BIH in Slovenijo, političnih razmišljanj o minuli vojni, problemih nasilja in politični situaciji, beremo v spremnem besedilu. »Pošteno priznam, da sem še vedno zasvojen z igranjem računalniških iger,» pravi Milan Kleč, ki v delu KING KONG govori o strastni zavezanosti igram.
Nejc Gazvoda je napisal roman V PETEK SO SPOROČILI, DA BO
V NEDELJO KONEC SVETA, ki je postavljen v sodobni čas. Pripoveduje o diplomirancu, morilcu, maničnem ljubitelju pajkov, strelcu gumijastih medvedkov, mladi prsati ženski ... »To je knjiga o ulici, kjer je na videz vse prav, ampakje hkrati vse narobe, zato hura! za konec sveta, to katastrofo je treba pošteno proslaviti,« beremo na zavihku knjige. Sergio Pitol, prejemnik Cervan-tesove nagrade, najpomembnejše v španskem govornem področju, v delu UMETNOST FUGE razmišlja o knjigah, premleva spomine, ponuja potopise, »orkestrira kontrapunkte svojega življenja, čarobne melodije, ki pridrejo do nas, bralcev ... » beremo o knjigi. Roberto Bolano v romanu NOČ V ČILU govori o odnosu med umetnikom in totalitarno oblastjo. Junak Sebastian je na strani zgodovine in je vedno poslušno izpolnjeval naloge Pinochetove oblasti in Opusa Dei, drugi junak je ostareli mladenič, ki razmišlja drugače.
Flamska pisateljica Monika van Pa-emel v romanu MARGUERITE »poetično, čustveno intenzivna in pretresljivo odkriva avtobiografsko pripoved o avtoričini izvirni in du-
(IZ)BR@NO
iz Knjižnice Domžale
KNJIGE ZA ODRASLE
Bernhard Schlink: KONEC TEDNA, Cankarjeva založba 2009
Po dvajsetih letih zapora, Jorga nekdanjega pripadnika Rdečih brigad, obtoženega štirih umorov, oprostijo. Ob tej priložnosti njegova starejša sestra Christina pripravi srečanje s starimi prijatelji, ki se ob koncu tedna zberejo v razpadajoči podeželski vili. Ponovno srečanje s človekom, s katerim so si nekoč delili revolucionarne ideale, povzroči pri povabljenih neizogibno soočenje z lastno preteklostjo. Ocenjevanje Jorgovih dejanj je nedeljivo s spraševanjem o stališčih, ki so jih zagovarjali nekoč, in kompromisih na katerih so zgradili, sedaj zgledne življenjske zgodbe srednjega sloja. Roman odpira razmišljanja o družbenem angažmaju posameznika, o idealizmu, zvestobi, minevanju ...
Irena Andrini: NAJBOUŠI RECEPTI ZA PRESNE JEDI, samozaložba, 2000
Avtorica knjige je bila prisiljena spoznavati bolj zdravo hrano pri 21 letih, ko je pri treh mesecih zbolel njen prvi otrok Janez. Do takrat je jedla samo zato, ker je bila hrana dobra in da je lahko živela. Pravi, da verjame zakonom narave in v svoj cilj. Je trmasta in odločna! Dolga leta se je trudila in sedaj, ko je kuhano hrano, ne je več do onemoglosti. Ko poje en obrok, se ustavi, posluša svoje telo in ne je zopet kar naprej. Leta 2000 je prešla na 100 % sadno presno hrano, z zelo malo zelenjave. Kuhano hrano pa je približno enkrat na mesec. Je večinoma mo-noobroke. To pomeni, da je obrok banan, obrok jabolk, obrok lešnikov in včasih zopet jabolka. Približno dvakrat tedensko si pripravi še solato, veliko se ukvarja s športom, še največ s karatejem. Sedaj je rodila še hčerkico Julio in jo namerava dojiti do treh let. Hčerkica pa je, kot pravi, presnojedi dojenček. Je krepka in dobiva prve zobke. Avtorica pa se počuti dobro, je polna načrtov
in srečna.
hoviti babici, ki je med drugo svetovno vojno reševala Jude. Ob spominskem soočenju z mrtvo babico pripovedovalka odkriva minljivost kot človeško usodo, ki ji ni moč ubežati.«
Dr. Janez Juhant v delu ETIKA I.; Na poti k vzajemni človeškosti, ponuja zanimiv vodnik skozi etično/ moralno snovanje človeštva nekoč in danes.
Remi Brague v zbirki esejev BOŽJI ZAKON opisuje različna pojmovanja odnosa med božjim in zakonom
v	predzgodovinskih religijah, judovskem, islamskem in krščanskem izročilu vse do sedanjosti ter jih osvetljuje v luči široke palete filozofskih, političnih in religijskih virov. Miroslav Akrapovič v knjigi esejev o vrhunskih protagonistih sodobne popularne glasbe KITARE NA PLESIŠČU govori o vrhunskih protagonistih sodobne popularne glasbe, ki jih je objavljal v Delo-
vi	prilogi Polet. To je pisanje, ki je daleč od MTV-jevske in promo-torsko-komercialne lahkotnosti in je pogosto kar zahtevno branje, ki zahteva tudi predznanje in zavzetost,« pravi Vidmar.
Tatjana Kokalj
Monika van Paemel: MARGUERITE, Študentska založba, 2009
Roman Monike van Paemel je podoba veličastne ženske, njene babice. Pripovedovalka to neustrašno žensko najprej uzira zunaj sebe, jo potem skozi spomine priklicuje iz notranjosti, da bi na koncu romana v muzeju v Arlesu onemela pred portretom gospe Marguerite Luchard, slikarja Clauda Juliena iz leta 1834, ki je babici osupljivo podobna, ter tako sklene krog, ki je bil razprt. Če ne bi bilo teh močnih, neomajnih žensk, ki so prekletstvo in zarja novega dne hkrati. Če ne bi bilo babic, kakršna je Marguerite, in vnukinj, vse te številne borbene ženske, ki hočejo (iz)vedeti, kdo so. In pri tem igrajo na vse svoje registre, ne le na tistega, ki ga dovoljuje moški svet in odobrava okoliška morala. Politika je laž, lastnina je kraja, je vzklikala ponosna Marguerite, brez stika s trpljenjem ljudi, brez sočutja in empatije. Brez - ljubezni. Marguerita je poetična, čustveno intenzivna in pretresljiva avtobiografska pripoved.
KNJIGE ZA OTROKE IN MLADINO
Marjolijn Hof: MAMA ŠTEVILKA NIČ, Založba Miš, 2009
Zgodbo beremo skozi oči dečka Fejza, ki srečno odrašča v mešani nizozemski posvojiteljski družini. V družini je poleg njega posvojena tudi njegova sestra, ki prihaja s Kitajske. Fejzo ve, da je njegova prava mama iz Bosne, vendar pa se s tem ne ukvarja preveč, vse dokler ne začne prijateljevati z Maud. Ta začne s svojimi vprašanji v njem prebujati radovednost, pa tudi strahove povezane s svojim poreklom. Odloči se, da poišče svojo pravo mamo in si odgovori vsaj na nekaj vprašanj. Kakšna je mama? Zakaj ga je zapustila? Poda se na vznemirljivo pot iskanja odgovorov, ob strani pa mu stoji tudi njegova družina.
Pavel Čech: ČUDEŽNI VRT, Sanje, 2009
Zelo tankočutno napisana pravljica, ki nas skozi zorni kot dečkovega pogleda popelje v svet domišljije, ki so jo zmožni le otroci. Težko bi se opredelila, kaj je pri tej slikanici bolj pomembno: besedilo ali ilustracija. Bilo bi bolje če rečem, da gre za prepletanje obeh in da bi eden brez drugega težko pričarala takšen občutek kot ga v kombinaciji. Skratka skozi oči dečka Oskarja se podamo na potovanje po starem mestu v katerem prebiva, vse do skrivnostnega s ključavnico zapečatenega zidu, ki obdaja zapuščeni vrt. Vrt, ki je v domišljiji natanko tak kot si ga tisti trenutek predstavljamo, vsak dan drugačen, vsak dan bolj nenavaden, vsak dan bolj živ. Je odsev duševnosti, je prispodoba našega notranjega očesa, ki z leti počasi tone v temo. Kakšna škoda, da odrasli več ne zmorejo videti sveta, kot so ga videli skozi otroške oči. Kajti le tako bi svet lahko ostajal čaroben. Čaroben na veke.
Nicholas Halliday: OSAMUENO DREVO, Alica, 2008
Nekega pomladnega jutra v gozdu začne rasti zimzeleno drevo. Spoprijatelji se s starim hrastom, ki mu pripoveduje zgodbe o življenju v gozdu. Postaneta najboljša prijatelja. Ko pride jesen, listi hrasta začenjajo spreminjati svoje barve. Ko z drevesa odpade zadnji želod, se hrast pripravi na zimsko spanje. Gozdna tla prekrije snežna odeja, zato malo drevo zebe. Zelo je osamljeno. Spomladi pa stari hrast še vedno spi. Umrl je, njegovo dolgo življenje je končano. Zimzelenemu drevesu na starega prijatelja ostanejo le spomini. Nekega dne pa na mestu, kamor je padel zadnji želod, začne rasti novo hrastovo drevo. Čudovito in ganljivo zgodbo dopolnjujejo zanimive ilustracije.
MEDIOTEKA
Iztok Mlakar: ROMANCE BREZ KRJANCE - CD, ZKP, 2008
Iztok Mlakar je vsem dobro znani kantavtor in igralec, ki je leta 1993 prejel Ježkovo nagrado. Decembra 2008 je po albumih Štorije in baladorje, Balade in štroncade, Rimarije iz oštarije po sedmih letih luč sveta ugledal novi album z naslovom Romance brez krjance. Je avtor domiselnih in hudomušnih šansonov, v katerih poje o večnih temah kot so ljubezen, minevanje in smrt, boj malega človeka za pravičnost in tudi o bolj šaljivih življenjskih radostih, ki zajemajo veselje ob vinu, družbi in dobri domači hrani. Njegove pesmi so pete v goriškem, nekaj pa tudi v cerkljanskem narečju. Se pa v njegovih pesmih dobro zrcali splošni slovenski značaj. Da pa je fama okoli Iztoka Mlakarja še večja, je poskrbel kar sam, saj ne mara oglaševati in nastopati pred velikimi množicami in tako njegovi
koncerti ostajajo privilegij redkih ...
Uredil in izbral: Janez Dolinšek
SNG DRAMA LJUBLJANA
Iz moči navade napraviti umetnino
Thomas Bernhard: Moč navade
(Die Macht der Gewonhnheit. Komödie)
Režija: Janusz Kica Recenzija predstave z gostovanja v Kulturnem domu Franca Bernika, torek, 24. novembra 2009
Eno izmed ključnih vprašanj, ki je prisotno v tistem delu Bernhardo-vega opusa, kjer za posameznika umetnost predstavlja ne le ideal temveč tudi življenjski smoter, je: ali je umetnost presežna in človeku nedosegljiva? To vprašanje je pri Bern-hardu nekakšen postulat psihološke karakterizacije glavne vloge, kjer celoten potek drame nadzoruje oseba z določeno fascinacijo, ki jo prenaša na ostale protagoniste. Kot pri vseh Bernhardovih igrah je
tudi tokrat vsebinska oz. dramska kompozicija zgolj v funkciji katalizatorja, ki sproži monološki izbruh retorične virtuoznosti, preko katere posameznik obračuna sprva s svojo okolico in nato še svetom. Moč navade je, kot jo označuje Bernhard, komedija, kjer je izstopajoči posameznik direktor cirkusa Caribaldi, njegov umetnostni ideal pa predstavlja glasba oz. natančneje Schu-bertov Postrvji kvintet. Caribaldi s svojo avtoriteto bolj ali manj (pri)sili svoje cirkuške artiste v skupno muzi-ciranje, ki v več kot dvajsetih letih ni uspelo obroditi niti ene zadovoljive izvedbe Postrvjinega kvinteta, razlog za večletno vztrajanje pa lahko najdemo v Caribaldijevi predpostavki: »Življenja ne maramo, a ga moramo živeti. Postrvji kvintet sovražimo, a
ga moramo igrati.« Njegova obsedenost s popolno izvedbo in vajami postane del vsakdanjika, moč navade in osebna tragedija s pomembnim determinantivnim načelom - trajanjem stanja. To trajanje se navezuje na ponavljajoče se vaje, ki se nikoli ne iztečejo po Caribaldijevih načrtih. Takšen osebni konflikt je vse, kar Bernhard potrebuje, da se njegov razlagalec sveta spusti v monološki konflikt, kateri se razreši šele v vnovični ponovitvi stanja oz. v ponovnem poizkusu izvedbe Postrvjinega kvinteta. Element komedije je v Moči navade prisoten tako v retorični kot vsebinski virtuoznosti, ki temelji na besednih paradoksih, parafrazah, briljan-tnih aludacijah na klasično glasbo in različnih besednih hiazmih. Sam koncept uprizoritve Bernhardovega besedila se ob dramaturški asistenci Mojce Kranjc, sicer tudi prevajalki dramskega besedila, v režiji Januszu Kici dotika skrajnega realizma. Tako je scenografija Slavice Radovič realističen prikaz notranjosti Caribal-dijeve bivalne prikolice. S tem je že na vizualni ravni postavljen odnos do besedila, pri čemer je očitno, da v monomaničen tok besedila ne bo večjih posegov.
Občutek za gledališko sliko in mi-zansceno prihaja v režiji Kice najbolj do izraza. Igralsko zagotovo izstopa Ivo Ban v tipični bernahardovsko-monodramsko zasnovani vlogi, v kateri navdušuje predvsem z natančno odmerjenimi retoričnimi figurami, izredno disciplinirano držo in vseskozi prepričljivim izrazom. V izoblikovanju likov se komičnosti najbolj približa Andrej Nahtigal, ki se v vlogi Burkeža odlično poigrava z minimalističnimi idejami, kot je padanje klobuka z glave ali pa z rahlo odsotnim pogledom. Nekoliko manj izstopajo Rok Kunaver kot Krotilec, Alida Bevk kot Vnukinja in Branko Šturbej kot Žongler, ki pa vendarle uspe na začetku izpostaviti bistvene značilnosti tako svojega kot tudi Caribaldijevega lika. Kakršnokoli spoznavanje z umetnostjo zahteva od človeka določeno mejo vztrajnosti in Bernhradova besedila, v katerih človek ni primeren za višje cilje, s svojo apatičnostjo in monotonostjo zahtevajo od bralca določeno mero potrpljenja, ki je poplačana z izrednim, samosvojim ter proniclji-vim pogledom v tisto, kar imenujemo človeško.
Matjaž Marinič
KIPARSKA RAZSTAVA V GALERIJI DOMŽALE
Roman Makše: Arhiskulptostrukcije
Galerija Domžale, ki deluje pod okriljem Kulturnega doma Franca Bernika, je v lanskem decembru
pripravila razstavo del akademskega kiparja Romana Makšeta, ki se v svojevrstni prostorski postavitvi ukvarja z odnosom med kipom, prostorom in gledalcem kot temeljnim izhodiščem njegovega ustvarjanja.
Kipar Roman Makše je domžalski publiki prvič predstavil eno izmed zadnjih prostorskih instalacij, ki jih je poimenoval arhiskulpto-strukcije, kot sestavljenko besed iz pojmov arhitektura, skulptura in konstrukcija. Makše ponavadi prostorski sestav gradi s kombiniranjem treh osnovnih elementov - s skeletnimi prostorskimi konstrukcijami in podstavki iz predelanih materialov (talne obloge) ter z dodanimi manjšimi fragmenti kiparskih modelov iz mavca, te-rakote, železa, tekstilij - in z njimi označuje funkcijo, značaj in atmosfero prostora. Tudi tokrat je v razstavljenem delu z jeklenimi profili, ki jih je zvaril v enako velike pravokotnike, ločil zunanji prostor gledalca in notranji prostor skulpture. K poudarjeni razmejitvi zunanjega in notranjega prostora je dodal tudi žaluzijo, vpeto med zvarjene okvirje, ki ima
tu dvojno funkcijo - je konstrukcijski element in hkrati simbolični element intimnega (domačega) interierja oz. interpretacija sodobnega prostora bivališča. Tudi naziv dela »Igrače za Gala« podaja vpogled v avtorjev intimni svet ter hkrati dopušča gledalcu, da lahko v razstavljeno delo vnaša svoje lastne interpretacije. Že na prvi pogled opazimo, da avtorja odlikuje skrbnost, specifičen pogled na stvari in svet, ki ga obdaja. To je svet natančnosti, skrbno izdelanih detajlov, minimalno obdelanih delov, združenih v pripovedno celoto. Skulpturo določa minimalistična likovna logika v redukciji uporabe konstrukcijskih sredstev, omejenost le na nekaj prostorskih premic, ki definirajo prostor skulpture in omejijo gledalčev pogled na izključno likovne značilnosti konstrukcije. Gre za stvaritev, ki se ne kaže le kot odsev epičnih in liričnih izrazov, temveč tudi kot hladna analiza struktur, ki se skrivajo v njej. Tudi uporaba vsakodnevnih predmetov sporoča svojo zgodbo v pričajoči prostorski instalacij, saj je Makše večinoma uporabljenih predmetov priskrbel iz trgovin z gradbenim materialom. Zvaril je jeklene profile in jih z žaluzijami
Roman Makše je študiral kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, diplomiral 1989 in 1994 končal podiplomski študij. Dela kot izredni profesor za kiparstvo na Pedagoški fakulteti, Univerza v Ljubljani.
zastrl, s prijemalkami spel posamezne jeklene okvirje, s tapiserijo podložil tla itd. Uporaba teh vsakdanjih predmetov na »ready-madevski« način potrjuje, da želi Makše na alegoričen način komentirati kulturo bivanja sodobne družbe in umetnika samega.
Katarina Rus Krušelj
Oihjc/fto tin/p/vo
ffiamim
-	-l'.iitjr žin»kth nil I, it i I |M iiiiti
-	p*pruiiU
■ i 'lll-lil L II II |.| I HIM IML kih.
[mrord i Ii hl »frrntih «Urit
-	iil.llljr |rli".|lilh
III ytnl.iličili Im-HriHni
fciirilM-H Itl'l'ÜHUl
IhiFriiLfAi iilir j 2 l. 11 pri r I........ I.lI >
n %~vnjiHniiin"i* iljhtvo-fctnpifnffun
Tel.: 01/7210 580 iiSW 0:i1/f>5ft717
KULTURNO DRUŠTVO VIR
Novoletna predstava, ki bi jo pogrešali, če je ne bi bilo
Ena izmed prazničnih tradicij meseca decembra, ki se je že trdno usidrala v koledarju prazničnih prireditev je tudi novoletna predstava, ki jo krajanom in kra-jankam, pa tudi vsem drugim, ki radi pridejo v Kulturni dom Vir, poklonita Kulturno Društvo Vir pri Domžalah ter Krajevna skupnost Toma Brejca Vir. Letos sta na Vir povabila Borisa Kobala z odlično monokomedijo Kdo vam je pa to delu, številne prisotne pa je z odlično Avsenikovo glasbo razveselil Ansambel Saša Avseni-ka, za katerega jubilant - stari oče Slavko - pravi, da je najboljši nadaljevalec njegove tradicije. Joško Duša, najboljši filozof med vodoinštalaterji in najboljši vodo-inštalater med filozofi je tudi tokrat poskrbel, da smo se gledalci nasmejali skoraj do solz in da je predstava nemoteno pritekla do konca. S svojimi duhovitimi pripovedmi o tem, kako je reševal na področju vodoinštalaterstva tudi znamenite slovenske politike, ki so v njegovih očeh samo ljudje, ki želijo, da jim Joško Duša popra-
vi vodovodno napeljavo, hvaležni pa so mu tudi za čisto navadne strokovne nasvete, saj so nazadnje samo ljudje.
Glasba ansambla Saše Avsenika je še enkrat več potrdila, da glasbeniki in pevca v sebi nosijo poseben dar in ga skozi glasbo znamenitega deda poklanjajo vsem, ki imajo tovrstno glasbo radi.
Prisrčna voščila in najboljše želje vsem obiskovalcem, ki so do zadnjega napolnili dvorano, sta izrekla predsednik Sveta KS Toma Brejca Vir, mag. Lovro Lončar, ki se je na kratko dotaknil tudi starega in novega leta, ter predsednica Kulturnega društva Vir pri Domžalah, Saša Lavrič, ki je vsem zaželela, da bi se čim večkrat srečali in razveseljevali na podobnih kulturnih prireditvah. Čudovit prednovoletni večer je bil to, ki je najbrž kar večini pomenil najlepši skok v novo leto, v katerem si podobnih prireditev še želimo, organizatorjem in izvajalcem pa še enkrat iskrena hvala.
Vera Vojska
JANUAR/FEBRUAR
Kulturni dom Franca Bernika Domžale
sobota, 23. januar 10h Sobotna otroška matineja Lutkovno gledališče Koruzno zrno POHORSKA LEGENDA
lutkovna predstava
Pohorska legenda je predstava, naslonjena na starodavno pripoved o Vodovni-ku, ki je na slovensko-bistriškem Pohorju še vedno živa. Čeprav se zdi, da skuša sodobni čas legende izriniti kot nekaj nerazumljivega in oddaljenega, je dejstvo, da praizročila nosimo v kolektivnem nezavednem, saj so legende še vedno del nas. V ospredju predstave je zgodba fantiča, ki gospodarja tekočih in stoječih voda z lastno bistrostjo, odprtim srcem in človekovim najboljšim prijateljem užene, vendar tokrat ne v kozji rog, ampak v Črno jezero.
sobota, 23. januar 20 h MESTNI KINO DOMŽALE ZADNJI UDAREC (Match Point) angleško-ameriška kriminalna drama
režija: Woody Allen; Igrajo: Jonathan Rhys Meyers, Scarlett Johansson, Emily Mortimer, Brian Cox, Matthew Goode, Paul Kaye, Alexander Armstrong
Glavni protagonist filma je nekdanji profesionalni igralec tenisa, ki se poizkuša povzpeti po lestvici angleške družbe. Svoj cilj doseže, ko spozna Toma in njegovo sestro Chloe, s katero se poroči in s tem postane del elite. Njegovo novo pridobljeno žvljenjsko ugodje ogrozi ameriška igralka Nola, s katero se spusti v ljubezensko razmerje. Kmalu je Chris ujet v ljubezenski trikotnik, zato se odloči za drzen načrt, ki ga vodi v skrajno nepredvidljive situacije, kjer je vse odvisno od sreče.
nedelja, 24. januar 20h
DNK 2010 - Dnevi kulture: IMPRO LIGA -
PREDSTAVA MAESTRO
Vas žena nenehno sili s kravato v opero? So vaši večeri podrejeni moževemu vpitju ob spremljanju evropskega prvenstva v košarki? Ste za kompromis? Predstava Maestro v izvedbi Impro lige je ravno to: improvizacijsko gledališče za polikane srajce, začinjeno s tekmovalnim duhom za raztrgane hlače. Trije improvizatorji se bodo za vaše poglede in simpatije borili v različnih improvizacijskih disciplinah. Vstop prost.
četrtek, 4. februar - GALERIJA DOMŽALE KLAVDIJ TUTTA
Klavdij Tutta, rojen leta 1958 v Postojni, je študiral slikarstvo na ALU v Ljubljani, kjer je leta 1982 diplomiralin nato zaključil še podiplomski študij grafike. Ukvarja se s slikarstvom, grafiko in skulpturo. Živ' in ustvarja v Kranju. Na tokratni razstavi bo predstavil izbor del iz svojega najnovejšega ciklusa, za katerega je značilna težnja k abstrakciji v izrazu, obenem pa kot protipol tej težnji nastopa kolaž izrezkov iz različnih publikacij, ki v slike vrača podobo in s tem tudi izgubljeno naracijo. Razstava bo odprta do 19. februarja 2010. Vstop prost.
sobota, 6. februar 10h
Lutkovno gledališče Ljubljana Fran Levstik:
KDO JE NAPRAVIL VIDKU SRAJČICO
lutkovna predstava
Neko poletje si Videk strga svojo edino oblekico in ker so doma revni, je to velik problem. Žalosten je in še nagec po vrhu. Tedaj pa mu na pomoč pridejo živali, do katerih se Videk vedno obnaša lepo. Ovčka da volno, pajek stke blago, rak blago razreže, ptiček pa ga sešije. Videk ima kmalu prekrasno novo srajčko in ves vesel se teče domov pokazat.
ponedeljek, 8. februar 20h OSREDNJA OBČINSKA PROSLAVA OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU
nastopajo učenci Srednje šole Domžale s komedijo Tartiffe
9. in 10. februar 20h
SMG / SNG Nova Gorica Neda Rusjan Bric: EDA gledališko-filmska uprizoritev
režja: Neda R. Bric; igrajo: Ivan Peternelj, Robert Prebil, Daša Doberšek, Jožca Av-belj, Ivo Barišič
Skorajda vsakdo, rojen v nekdanji Jugoslaviji, pozna našega prvega letalca Edvarda Rusjana, ki je s petindvajsetimi leti strmoglavil in postal prva slovenska žrtev letenja. Malokdo pa ve, da je bil za njegov uspeh zaslužen tudi njegov starejši brat Josip, ki je celo pobudnik in konstruktor njunih letal, a si nikoli ni upal leteti. V predstavi sledimo zgodbi bratov Rusjan ter mladi filmski režiserki Edi, ki za svoje diplomsko delo snema film in raziskuje zgodovino Rusjanov, skozi katero se ji razprejo tudi vprašanja o lastnem žvljenju.
četrtek, 11. februar 20h GALERIJA DOMŽALE JAZZ v galeriji: UROŠ RAKOVEC TRIO
Uroš Rakovec (klasična kitara, mandolina, mandola), Žiga Golob (kontrabas), Kruno Levačič (bobni)
Trojica glasbenikov pod vodstvom Uroša Rakovca se je po obilici izkušenj v klasiki, jazzu, rocku in improvizirani glasbi, pa tudi pri filmu, gledališču in scenski glasbi, odločila še za samostojno glasbeno pot. Skupaj so sicer že muzicirali s Tamaro Obrovac in njenimi Trans Histria Ensemble ter hrvaško skupino Mildreds, tokrat pa preigravajo avtorsko glasbo Uroša Rakovca. Lansko leto je pri založbi Jazz & Blues izšel tudi njihov albumski prvenec z naslovom Po-ganjki/Seedlings.
Kulturni dom Franca Bernika Domžale Ljubljanska 61 Informacije in rezervacije: t. 722 50 50, www.kd-domzale.si
Q
16
kultura
BOŽIČNI KONCERT GLASBENE SOLE PARNAS
Veseli december v domžalskem KD Franca Bernika tudi z najmlajšimi
Kako bogata je lahko samo glasbena ponudba v času t.i. veselega decembra, so konec lanskega leta pokazali tudi v domžalskem osrednjem kulturnem hramu, ko so le tri dni pred
božičem, na velikem odru Tomčeve dvorane, gostili komaj nekajmesečno (po)ustvarjalno bero šolskega leta
2009/10 zasebne osnovne glasbene šole Parnas, ki jo s še tremi učitelji vodi Zdenka Kristl Marinič. Pedagoginja in umetnica je sicer najbolj znana po svojih violončelskih dosežkih, ker pa je seveda v stroki že dolgo znana krilatica, da je potrebno začeti razvijati morebitni otrokov glasbeni
razvoj že zelo zgodaj, so bili tudi tokrat prikazani vsi mogoči in uporabljeni didaktični in metodični načini tovrstne skrbi.
Tako smo v več kot uri dolgem nastopu, ki ga je »agens spiritus« šole Z. Kristl Marinič tudi sama vodila v živo, v njem nastopala in vseskozi organizirala scenarij celotnega nastopa, poslušali številne mlade in nadebudne s kljunastimi in prečnimi flavtami, na klavirju, violini in violončelu, sintetizatorju, na koncu pa so mladi gojenci še zapeli. Čisto na koncu smo doživeli še nastop vseh štirih učiteljev na klavirju: osemročno. Tako smo slišali nastop čez 50 izvajalcev, kar je zagotovo lahko tudi tovrstni rekord. Ni čudno, saj so njihov začetek učenja glasbe t.i. glasbene urice, ki se jim potem zelo kmalu (morda tudi izven uradnih šolskih predpisov začetka individualnega pouka posamičnih glasbil) pridružijo že tudi glasbila. Tudi taka, ki so za začetek in nadaljnji otrokov razvoj posebej prirejena za to (npr. kljunaste flavte, manjše violine in violončela). Ker pa v zasebni osnovni glasbeni šoli Parnas skrbijo zlasti za individualno šolanje glasbil, so bila seveda tu ta v ospredju: zelo malokrat sama, največkrat v ansam-belskih združbah, komorni glasbi in podprta s klavirjem: največkrat prirejena glasba je tako zazvenela prav iz inštrumentov, ki so sicer v prednosti pri glasbenih uricah mladih glasbenikov v tej šoli: violončela, klavirja, violine in flavte. Ker pa so v omenjeni šoli tudi sami že izdali kar nekaj (notnih) publikacij, prepotrebnih prav za tak način šolanja, jim je tudi
pri oblikovanju omenjenih lastnih glasbenih produkcij veliko lažje. Seveda je šlo v tistem adventnem in predbožičnem času za obilico hvaležne glasbene literature, ki je hkrati obarvala aktualni zimski čas. Kljub temu, da omenjeni glasbeni dogodek ni imel velikih ambicij nastopajočih, pa je vendarle tudi s takim nastopom nekako sklenjen (re)produkcijski krog, ki je seveda še kako dobrodošel vsem nadaljnjim dosežkom v umetnosti in še posebej v glasbi. Ker je bilo veliko preveč vseh nastopajočih, učencev in učiteljev, gostov in spremljevalcev, ki prihajajo v osnovno glasbeno šolo Parnas z vseh koncev in ne le z domžalskega. Zato pa je bilo tudi tole druženje z glasbo in njenimi najmlajšimi izvajalci več kot zgolj občinsko: medobčinsko ali skoraj državno. Ker je tudi na tem nastopu briljirala vodja šole Parnas Z. Kristl Marinič, ki seveda v timskem delu ne more brez številnih kolegov in kolegic, se je prav njej zahvaliti, da je tudi ta vsakoletni božični koncert uspel kot še en praznik glasbe in veselja, ki ga mladi vseskozi delijo s svojimi mamicami, očki, babicami, dedki in vsemi tistimi, ki jih imajo radi. Seveda je tudi tukaj veljal pogum in zaupanje vodstva KD Franca Bernika, ki je omogočil spet enega svojih vrednih terminov najmlajšim: sledili so vodilu in ciljem glasbenega izobraževanja mladih, ki bodo tako kot njih predhodniki nekoč njihovi zvesti obiskovalci ali/in morda celo izvajalci.
Franc Križnar
PEVKA NIKA VIPOTNIK IN PIANIST BLAŽ JURJEVČIC S SPOREDOM BILLIE HOLIDAY - LADY SINGS THE BLUES
Ali se v Domžalah, v dvorani nekdanje trgovine Metalka, rojeva nov koncertni, jazzovski prostor?
Z napovedjo in umestitvijo koncerta iz cikla Jazz v galeriji, ki so ga z nastopom vokalno-inštrumentalnega dua - pevske solistke Nike Vipotnik in pianista Blaža Jurjevčiča - prestavili iz ustaljenega domžalskega prostora Galerije v dvorano nekdanje trgovine Metalka, na Ljubljanski c. 63, se morda pod okriljem Kulturnega doma Franca Bernika rojeva nov, klubski, jazzovski prireditveni prostor. Vsaj tako je bilo zaslutiti iz nagovora direktorja kulturnega doma, Milana Mariniča, ki je spregovoril šele na koncu sporeda Billie Holiday - Lady Sings the Blues/Dama poje blues«. Pa še to samo zato, ker je med samim nastopom odpovedalo ozvočenje in je moral za to nekdo odgovarjati. To niti ni bilo potrebno, kajti samo ozvočenje je bilo na začetku dovolj decidno, zato ga potem do konca nastopa pevsko-klavirskega dua niti nismo preveč pogrešali. Če
pa tega nastopa ne bi bilo, bi bila lahko aktualna in vedno dovolj vabljiva ter raznolika domžalska kulturna, in še posebej glasbena, scena bolj osiromašena kot ne.
Na tem koncertu vokalno-inštru-mentalnega jazza z bluesi se je naša pevska solistka Nika Vipotnik poklonila veliki ameriški jazzovski pevki Billie Holiday (1915-1959), ki je še dandanes znana kot »pevka z veliko izrazno močjo v obdobju swinga«. Zaslovela je z izvedbami skladb The Man I Love/Človek, ki ga ljubim, Some Other Spring/Neka druga pomlad, Summertime/Poletni čas, Strange Fruit/Nenavadno sadje idr., katerih dele smo slišali tudi v izvedbi naše jazzovske pevske prvakinje na omenjenem domžalskem glasbenem odru, zametku novega jazzovskega kluba: v izvirni angleščini, pa tudi v delnih slovenskih pasusih! Če je Bil-lie Holiday legenda med ameriškimi
MESTNE LEKARNE
LEKARNA DOMŽAL! Ljubi jB«ks75, IS jO hmüh-1 c Itn r n o d o m i ol c © mcitntlrIt« m r. li	01 72443 80
LEKARNA KAMNIK-šutita 1, 1740 Katniik le kar nn.s irtnn^m b ifneleknr ne.si	01 A3« 70 37
LEKARNA HClVI TRG ■ Navilrg 26, 1240 Kamnik lFkornii.iiwilrg@inHtiiclFkiine.il	Ol S39 70 40
LEKARNA MENGE Warnitina 3, 1?34 Mengeš lEkamn.ritngfiS'rneüTiElelarne.ii	01 7 2 3 74 «6
LEKARNA RADOMLJE - (Mg borerv So, 1T3J Radomlje \t kur n o.r ado ml[c @ tncstn tItltfl rut. jI	01 724 07 20
LEKARNA MORAVČE ■ Trg svobode 2,1231 Morovčf le komo-morom Smesln e lekarne.»	01 723 27 80
LEKARNA NOVA LITIJA - Pprliumb pol S, 1?70 Lilijo lokorito.litijvid^meiindokoriie.ii	01 B99 50 37
LEKARNA LITIJA Trg »obode 1,1170 Litijo 1e korio.liri jn@mesln e lekarne.il	01 m 50 4)
Dežurni lekarni od Ol.Ol.2010 do 31.12.2010:
LEKARNA DOMŽALE soboto, nedeljo ih praznili! od 17,00 do 20 00 LEKARNA KAMNIK (Šutnci) nedeljo in prazniki od 09.00 do 12.00 w w w,in e stnel e ka rn e. $ i
NA KONCERTU ČRNSKE DUHOVNE GLASBE NASTOPILA SLOVITA AMERIČANKA
Robin Brown z vokalno (spremljevalno) skupino The Triumphant Delegation
Domžalska Tomčeva dvorana Kulturnega doma Franca Bernika je 16. decembra 2009 za svoj glasbenoscen-ski abonma gostila slovito ameriško pevsko solistko in pianistko Robin Brown in njen petčlanski (spremljevalni) mešani vokalni kvintet The Triumphant Delegation/Radostno odposlanstvo z dvema ženskima in tremi moškimi glasovi. Na sporedu so bili izključno gospli in črnska duhovna glasba. Pri gosplu gre za angleški izraz, ki pomeni evangelij, v glasbi pa predstavlja moderno obliko spiritualov (tj. v 18. stol. oznaka za himne in duhovne pesmi belih naseljencev v Severni Ameriki, zdaj pa so to vse duhovne pesmi severnoameriških črncev, tj. negrospirituals ali posodobljena oblika gosplov), na katere je vplival jazz. Ena najpomembnejših ameriških izvajalk gospla je bila zagotovo Mahalia Jackson, pa tudi tokratna domžalska gostja ni bila daleč od nje. Še več: v adventnem času smo tako poslušali skoraj izključno cerkvene gosple, tj. prav tiste, ki so tudi sicer najprej zazveneli po ameriških cerkvah: enoglasni melodiji so dodani še napevi in harmonije protestantskih nabožnih pesmi. Brownowa je bila seveda tudi v Domžalah povsem v ospredju, saj je vseskozi (na pamet) igrala klavir, pela zdaj solistično zdaj pevsko ansambelsko in oboje skupaj. V vsem tem pa so se kot enakovredni bralci, še več: povsem enakovredni interpreti njenega petja, kosali
tudi vsi preostali pevke in pevci, saj so najmanj po enkrat nastopili tudi povsem solistično, seveda ob klavirski spremljavi Brownove. Tudi zato jih vendarle moramo vsaj navesti: pevki solistki-sopranistki Loisjuanita Craft in Lillie Nelson ter trije moški solisti-tenoristi: Heather Denson, Cotrell Qualls in Otis Davis. Ob minimalni mikrofonski ojačitvi inštrumenta - klavirja in vseh šestih glasov, ob asketsko, pa vendarle - z lučnimi efekti scenski odrski postavitvi - in sprotnim komentarjem Brownove, smo v dobri uri in pol zdržema lahko slišali tudi take gosple kot so npr. Hallelujah, Happy Day, Jesus What a Wonderful Child, His Eye is on The Sparrow, Oh When the Saints Go Marchening, prispeli v dveh dodatkih tudi do neke vrste gospel različice popularne katoliške božič-nice Sveta noč. Zagotovo je bilo tole že drugo srečanje domžalskega občinstva z eno od legend današnjega ameriškega gospla, z Robin Browno-vo in njenim vokalnim kvintetom več kot zgolj »mašilo« veselega decembra: šlo je obenem za pogled na ameriško celino z obilico folklorne in zabavne glasbe, hkrati pa tudi, ob nenehnem spogledovanju z (prepotrebno) zabavo, za predvsem umetniški akt ene od slogovnih vej aktualnega, današnjega (vokalnega in vokalno inštrumental-nega) jazza.
Franc Križnar
KIPARKA POLONA DEMŠAR NA SKUPINSKI TEMATSKI RAZSTAVI
Skulptura je ženskega spola
jazzovskimi pevkami, je pri nas to zagotovo operna pevka, šansonjerka in pedagoginja Nika Vipotnik. Po številnih drugih in tematsko zaokroženih glasbenih predstavah je bil zdaj na vrsti ameriški vokalni jazz, blues, ki mu je tudi več kot spremljevalni pianist, odlični solist Blaž Jurjevčič, s številnimi pred-, med- in poigrami pa je tudi sam, tako kot solistka in celoten duet, doživel številne ovacije na odprti sceni, saj je bil omenjeni prireditveni prostor poln hvaležnega občinstva; pa četudi šele prvič! Kljub temu, da smo imeli pred seboj (šolano) pevsko solistko, se je umetnica popolnoma vživela v odpeti repertoar (skupaj šestnajst del, vključno z zadnjim dodatkom) in ga podala z deloma hrapavim glasom, ker je vsekakor avtentika omenjenega repertoarja, ali (pričakovani) stil. Četudi za oba umetnika omenjeni prostor ni bil najbolj optimalen, pa se je vendar veliko razločil od običajnega odra »ex cathedra«, kar nas bi morda lahko tokrat dočakalo na odru Tomčeve dvorane domžalskega Kulturnega doma Franca Bernika. In tako lahko zaključim, da smo bili na prvem na novo odkritem domžalskem prireditvenem prostoru, z dvema našima odličnima jazzistoma, ki sta glede na ustaljeno domžalsko jazzovsko sceno in s hvaležno publiko dala še eno jazzovsko lekcijo celotnemu slovenskemu prostoru. Ta je zagotovo, vsaj kar se tiče solističnega in komornega jazza, precej zapostavljena scena nasploh. Razen seveda v Domžalah.
Franc Križnar
Pred kratkim so umetnice Polona Demšar, Taja Lojk, Polona Maher, Urša Toman ter kustosinja Monika Ivančič Fajfar, v Stergulčevi hiši v Bovcu, pripravile razstavo z naslovom Skulptura je ženskega spola, ki je drugi del večletnega razstavnega projekta Umetnost je ženskega spola, katerega cilj je raziskati in predstaviti delo izbranih slovenskih ustvarjalk na področju t.i. klasičnih likovnih zvrsti.
Prvi del z naslovom Slika je ženskega spola je bil posvečen slikarstvu in
je bil v letu 2008 prikazan v Galeriji Rika Debenjaka v Kanalu ter v Kulturnem domu Bovec. V prihodnjih letih se načrtuje nadaljevanje projekta s predstavitvijo ustvarjalk na področju drugih likovnih zvrsti, kot so: fotografija, grafika, keramika, ilustracija itd.
Tokrat so se predstavile štiri kiparke: Polona Demšar, ki ima svoj atelje na Sveti Trojici, Taja Lojk, Polona Ma-her in Urša Toman. Kot smo lahko prebrali v spremljajoči publikaciji, so si kiparke s svojo vsebinsko bogato, estetsko dovršeno in ambiciozno zasnovano ustvarjalnostjo že pridobile pozornost in naklonjenost likovnega občinstva. Seveda vsaka od njih znotraj izbranega izraznega medija išče lastne ustvarjalne poti. To heterogenost je poudarila tudi zasnova razstave. Kiparke so se predstavile z deli, ki so za njihov opus značilna. Na ta način se znotraj skupinske razstave ustvarja več samostojnih enot, ki pa med sabo uravnoteženo stopajo v dialog, se prepletajo, dopolnjujejo in prebujajo samosvoja razpoloženja. Poleg vsebinske raznovrstnosti je razstava prikazala raznolike kiparske
pristope. Avtorice posegajo po različnih kiparskih materialih, kot so: glina, les, kamen, žica, steklo, poli-propilen ali tekstil in se poslužujejo raznolikih načinov oblikovanja - od modeliranja in vlivanja do šivanja, računalniško krmiljenega strojnega izrezovanja ali unikatne instalacije v prostoru. Prav tako iščejo izhodišča za svoja kiparska dela tudi v risbi, sliki in tipografiji ter se sproščeno spogledujejo z grafiko in fotografijo. Razstava je gledalcu omogočila, da je začutil neizmerne možnosti izraza znotraj tradicionalnega okvira kiparskega medija.
Naslov razstave Skulptura je ženskega spola je bilo mogoče razumeti na več načinov, tudi provokativno. Vendar je bil namen razstave predstaviti ženske kiparke izven konteksta ideologije feministične teorije, zato je razstava gledalcu puščala odprto pot za svobodno doživljanje umetnosti.
Vera
9MJJ
22. JANUAR 20I0
kultura
17
PRVI FNF - FESTIVAL NEODVISNEGA FILMA DOMŽALE
Filmi so me presenetili v pozitivnem smislu s svojim raznolikim pristopom, drznostjo ...
Tako je zapisal znani režiser in še marsikaj drugega, povezanega s filmom, Karpo Godina, kot član žirije prvega Festivala neodvisnega filma Domžale, ter nadaljeval, da je to področje filma, ki ga osebno zelo ceni, saj v živo išče svoj lasten filmski izraz. Veliko pozitivnih tem in ugotovitev, da so nekateri filmi narejeni tako, da od gledalca zahtevajo dešifriranje ali uganjevanje. Hočejo razum in ne omogočajo vživetja, pa tudi, da je najtežje s filmi, ki te ne prepričajo, v katere se ne moreš vživeti, ki se te emotivno ne dotaknejo, je v drobno publikacijo, ki je izšla ob festivalu zapisal drugi član žirije Miha Peče, medtem ko je tretji član Gorazd Trušnovec menil: »In med filmi, ki so prišli skozi selektorsko sito 1. Festivala neodvisnega filma v Domžalah, sem videl kar nekaj del in avtorjev z velikim potencialom, torej del, ki ustrezajo prej omenjenim merilom »neodvisnosti« - filmov, ki so osupnili, očarali, navdušili.«
Vse te besede in celovita predstavitev festivala članov žirije so bili osnova za 1. Festival neodvisnega filma, ki se je v začetku decembra 2009 zgodil v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale in Domžalskem domu. Festival se je konceptualno in vsebinsko navezoval na istoimenski festival, ki ga je v Ljubljani deset let organiziralo Kulturno umetniško društvo Ci-neast in je pred kratkim ugasnil. Prvi festival neodvisnega filma sta v sodelovanju z Javnim skladom za kulturne dejavnosti, Izpostavo Domžale, organizirali in izvedli kulturni društvi MILF, za katerega vemo, da že vrsto let na tem področju, ob že uveljavljenem Foto kino in video klubu Mavrica Radomlje, orje ledino, ter CUTI. Selektorja festivala sta bila Darko Štante in Žiga Čamernik, gledalci in gledalke pa so si lahko skupaj ogledali kar 50 filmov, razdeljenih v »božansko sekcijo« (tekmovalni program) ter »ubitačno sekcijo« (pregledni program), žirija pa je ob koncu najboljšim ustvarjalcem podelila tudi priznanja in nagrade. »Če se pri ustvarjanju filma ne zabavaš, potem ne delaj filmov,« je zapisal znani režiser David Lynch in videti je bilo, da se je kar precej filmskih ustvarjalcev zgledovalo po njegovem priporočilu, saj se je pri večini izbranih filmov videla sproščenost, ki je bila prisotna tudi pri produkciji. Organizatorji so ob tem izdali publikacijo, v kateri smo med drugim, poleg obširnega programa, lahko prebrali, da so znotraj festiva-
la prikazani tudi filmi, ki so nastali brez neposredne pomoči Filmskega sklada in nacionalne televizije. To na kratko pomeni neodvisni filmi, ki bi po mnenju organizatorjev z malo finančno injekcijo s svojo drznostjo in svežim duhom lah-
ko temeljito prevetrili slovensko filmsko apatijo. Prikazani filmi so namreč oblikovno in vsebinsko odstopali od običajnih praks izražanja v slovenskem filmu ter z novimi izraznimi sredstvi za problematizi-ranje vsebin prijetno presenetili žal
maloštevilne gledalce, pri čemer pa moramo upoštevati, da je bil to prvi Festival neodvisnega filma Domžale in da ga bodo gledalci, če bo le postal tradicionalni, vzljubili in ob novem Mestnem kinu pomagali, da bo film v našem mestu našel svoje pozitivne odmeve. Pohvalimo lahko vse ustvarjalce in ustvarjalke, ki so zanimive in pestre zgodbe ter nezgodbe ohranili na filmski trak, najbolj pa so se s svojo ustvarjalnostjo izkazali: Amir Mu-ratovič, ki je dobil prvo nagrado za eksperimentalni film Impresije velemesta; Marko Brecelj in Matevž Pucer sta v kategoriji dokumentarnega filma za film Slive so zrele prejela drugo nagrado, enako kot Peter Bizjak za igrani film Bititsh; Diego Menendes je za igrano-eks-perimentalni film Retard zombie or Who the Fuck Am I prejel posebno priznanje, ki ga je za svoj film V daljavi drevo (igrani film) prejela tudi Sara Kern. Nagrade za prva tri mesta - avtorske kipe, je izdelal Domžalčan Žiga Vojska, prejemniki priznanj pa so prejeli posebne listine.
Prvi festival neodvisnega filma v Domžalah je bil še eden od kulturnih dogodkov, ki jih v letu 2009 v Domžalah ni manjkalo. Organizatorjem iskrene čestitke, vsem pa, ki si tokratnega festivala niso udeležili, povabilo, da (najbrž) pridejo na drugi festival neodvisnega filma ali celo zanj prispevajo kakšen film.
Vera Vojska
FESTIVAL NEODVISNEGA FILMA DOMŽALE:
Zmaga mladostne energije
Kaj reči o prvem Festivalu neodvisnega filma Domžale (v nadaljevanju ga bomo imenovali kar FNF)? FNF je v preteklosti že obstajal in se po nekajletnem premoru znova obudil od mrtvih, pri tem pa je potrebno ugotoviti, da je bodoče poslanstvo tovrstnega festivala nekaj, kar kronično podhranjena in simptomatično enoznačna filmska Slovenija krvavo potrebuje. Zakaj? Razlogov je, kot ponavadi, več. Ker ne želimo izzveneti pikolovsko birokratski in se spuščati v (ne)smiselnost obstoja institucije, kot je denimo Filmski sklad RS in tudi čedalje bolj vprašljive vloge RTV Slovenija, ki naj bi že po logiki svojega ustroja bdela nad slovensko filmsko (odvisno in neodvisno) produkcijo, se bomo raje omejili na strogo vsebinske, to je kreativne teme. Začnemo pa lahko kar z direktnim vprašanjem: kaj je Sloveniji ponudila institucionalna filmska scena, od osamosvojitve pa do danes? Bi lahko rekli, da smo (ne) upravičeno ponosni na slovenski film? Če poskušamo na zastavljeni vprašanji tudi odgovoriti, ne moremo mimo FNF-ja in njegovega pomena za mlaj-
še, še neuveljavljene filmske ustvarjalce. Domžalski FNF je bil relativno slabo obiskan. Z grobo oceno bi lahko rekli, da je bilo na projekcijah tekmovalnega sporeda v dvorani v povprečju med 20 in 30 gledalcev, kar je vsekakor (pre) malo. Že res, da je za razmeroma bori obisk nekoliko zaslužna tudi ne preveč odmevna promocijska pokritost, ki pa je že sama po sebi v teh »norih časih« problematična, saj se v primeru, če ni na razpolago bajeslovnih vsot za slednji namen, zasedenosti dvorane prav gotovo ne more garantirati. Omeniti je potrebno tudi, da so v medijski poplavi raznoraznih dogodkov, danes tudi potencialni gledalci bolj ali manj prepuščeni sami sebi in prisiljeni v (ne) naključno selekcijo dogodkov, ki naj bi jih obiskali. Orientacije pa od nikoder. Z veliko verjetnostjo lahko ugotovimo tudi, da tisti, ki so na takšen ali drugačen način povezani sfilmsko umetnostjo, za dogodek kot je FNF, prav gotovo (iz)vedo. Med nekatere druge razloge pa seveda spada odgovor na vprašanje, zakaj jih tam praktično ni bilo. Če gremo z analizo še nekoliko globje, moramo
ugotoviti, da celo famozni Festival slovenskega filma (FSF), ne premore prav veliko gledalcev, če seveda izvzamemo obiske avtorjev filma samih in njihovih množičnih snemalnih ekip, ki zavzamejo kar 3A dvorane. Slovenski film enostavno (še) ne vleče. Sem in tja se seveda pojavi fenomen Petelinji zajtrk, vendar pa je to v glavnem tudi vse. Kaj pa filmi na FNF-ju? Večino filmov, ki so se prijavili na razpis, je krasila tiste vrste avtorska drznost in inovativnost, ki je pri kinematografskih slovenskih filmih tako kronično pogrešamo. Ne glede na njihovo tehnično (ne)dovr-šenost, prav gotovo pa z obilico avtorske in vsebinske svežine, lahko z veseljem ugotovimo, da so nekateri nagrajeni neodvisni avtorji rosno mladi (štejejo malo čez 20pomladi) in - morda ravno zaradi tega - dosledno zvesti sami sebi, kar sicer pove že pridevnik: neodvisni. Po ogledu filmov se nekako lahko slutijo tudi možnosti, da slovenski film zato nikakor ni (in tudi ne more biti) vsebinsko in značajsko izpeta zgodba. Vse, kar neodvisni avtorji potrebujejo, je tako le formalna možnost, da tekmujejo z »velikimi« in uveljavljenimi, vse prepogosto pa žal tudi odvisnimi od interesov kapitala in, morda nekoliko ironično, tudi od lastnih lobističnih mrež. Vendar v Sloveniji se o tem raje (še) ne g
Žiga Čamernik
HVALA VSEM, KI STE SODELOVALI PRI ENI NAJVEČJIH KULTURNIH PRIREDITEV V LETU 2009
Zadnje dejanje 36. srečanja lovskih pevskih zborov in rogistov
Najbrž se mnogi bralci in bralke Slamnika spominjate, da je bil 13. junij 2009 nekaj posebnega za Občino Domžale, pa tudi sosednje občine Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin, ki so pod pokroviteljstvom Lovske zveze Slovenije in Zveze lovskih družin Ljubljana ter ob pomoči vseh navedenih občin uspešno izvedle 36. srečanje slovenskih lovskih pevskih zborov in rogistov, ki so s svojim nastopom še enkrat več poudarili, da so lovski pevski zbori in rogisti pomemben del slovenske kulture. Skoraj 500 pevcev in rogistov iz 17 lovskih pevskih zborov in 24 skupin rogistov iz domovine in tujine se je predstavilo na petih prizoriščih, kjer so bili deležni navdušenih poslušalcev. Osrednji zaključni koncert je bil v Hali komunalnega centra Domžale, kjer se je pevcem in rogistom pridružila Godba Domžale. Predsednik Organizacijskega odbora za izvedbo omenjenega srečanja, Gregor Otmar Rettinger, tudi predsednik Kulturnega društva Domžalski ro-gisti, ki so bili gostitelji srečanja, je
pred zaključkom leta 2009 pripravil prijetno srečanje, ki so se ga udeležili člani organizacijskega odbora pa tudi predstavniki organizatorjev - vodstva občin, Lovske zveze Slo-
venije in Zveze lovskih družin Ljubljana. Ob tej priložnosti je dr. Franc Habe pripravil fotografski pregled srečanja, navzoče pa razveselil tudi z nekaterimi svojimi fotografijami
iz planinskega sveta. Srečanje je bilo hkrati tudi priložnost, da so bila nekaterim sodelujočim podeljena priznanja. Prijetno srečanje je minilo v izmenjavi mnenj o prireditvi, tudi njeni kritični presoji, predvsem pa v pogovoru, kako srečanja v prihodnje pripravljati še uspešneje. Prav vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri uspešni organizaciji in izvedbi 36. srečanja lovskih pevskih zborov in rogistov, se Gregor Otmar Rettinger, ki je tudi prejel priznanje za opravljeno delo, v imenu organizacijskega odbora in KD Domžalski rogisti še enkrat iskreno zahvaljuje.
Vera
FOTOGRAFSKA RAZSTAVA LILI IN MILANA JAZBECA
Naš svet se pa vrti
Foto, kino in video klub Mavrica Radomlje je 14. decembra pripravil fotografsko razstavo z naslovom Naš svet se pa vrti. Bogat nabor podob je zapolnil stene obeh razstavišč Kulturnega doma Radomlje: Kodrove dvorane in galerije Dom. V kulturnem programu je nastopila pevka Ajda Stina Turek. Občudovalci dobre fotografije in prijatelji Milana in Lili Jazbec so napolnili Kodrovo dvorano. Z izvrstnim petjem se je predstavila Ajda Stina Turek. Prepričala je poslušalce, da ima še bogato prihodnost, saj so gromko zaploskali tako njenima Naš svet se pa vrti in Za vedno tvoja ter slovenskima in mednarodni uspešnici Ne čakaj na maj, Med iskrenimi ljudmi in I will always love you iz filma Telesni stražar. Komaj 15-letna pa ima Ajda tudi bogato preteklost: nastopala je s pevskim zborom Glasbene šole Domžale, Domžalčki, na razvedrilnih oddajah RTV Slovenija, festivalih Fens, Hitomanija, Zlate Pike in Glas Gorenjske, televizijskih oddajah Umko in Dobro jutro, na otroških karaokah je postala super-finalistka in si prislužila posebno priznanje mojstra Mojmirja Sepeta. Poleg tega že deseto leto igra violino in nastopa v godalnem orkestru. Lili in Milan Jazbec sta v zrelih letih spoznala, da je fotografija lahko še kaj več, kot zgolj dokument; je umetniška izpoved. Živahna in dinamična, kot sta, sta motive za fotografije na razstavi nalovila na vseh poldnevnikih in vzporednikih. Zato so barvite in motivno pestre. Večina jih prikazuje življenjski utrip in iz njih veje optimizem. Lili je profesorica socialne pedagogike, terapevtka in družinska me-diatorka ter vodja Centra za mlade Domžale. V FKVK Mavrica je tajnica. S fotografijo se je spogledovala že v najstniških letih, intenzivneje pa pritiska na sprožilec zadnja tri leta po včlanitvi v klub. Vrednost njenega dela v centru in klubu se odraža prav skrbi za mlade, ki so tudi zaradi njenih prizadevanj v zadnjih dveh letih dosegli več mednarodnih fotografskih priznanj in nagrad. Fotografija ji pomeni zabavo, izpolnitev, sprostitev, izziv, pa tudi osebno zrcalo. Pomeni ji sredstvo za ustvarjalno izražanje in vir navdiha za ostale stvari v življenju. Teži predvsem k sporočilnosti. Všeč so ji posnetki z zgodbo, manj pozornosti pa zaenkrat namenja fotografskim zakonitostim. Zaradi uspehov na razstavah doma in v tujini ji je Fotografska zveza Slovenije podelila naziv fotografinja prvega razreda FZS. Imela je že tri samostojne in trinajst skupinskih razstav. Milan je univerzitetni diplomirani inženir strojništva. Zanimiv in vsestransko aktiven človek, poln življenjskega optimizma, vedno odprt za nove izzive, planinec in »raziskovalec nekoristnega sveta«, vodnik Planinske zveze Slovenije, inštruktor alpinizma in učitelj mladega rodu alpinistov in ljubiteljev narave, dolgoletni član Planinskega društva Domžale, organizator poučnih in zanimivih izletov v gore, zeliščar in
Lili in Milan Jazbec sta se na razstavi predstavila kot zrela fotografa in prijetna sogovornika.
popotnik. Motive, za katerimi hlepi njegovo srce in fotografsko oko, najpogosteje išče v domačih hribih, na katere se vzpenja ne glede na vreme in letni čas. Od nekdaj ga je privlači narava in odmaknjenost od civilizacije. Njegove fotografije nastajajo spontano: da ohrani vtise. Predstavlja jih tudi na potopisnih predavanjih. Tudi Milan ima naziv Fotograf prvega razreda FZS. Imel je že dve samostojni in deset skupinskih razstav.
Ob odprtju razstave sta avtorja odgovorila tudi na nekaj vprašanj. V zanimivih odgovorih so obiskovalci izvedeli, zakaj pod slike nista napisala, čigava je katera, kdo je komu hujši kritik, kako se fotografija prepleta z njunim zakonskim življenjem, kdo je bolj sistematičen pri fotografiranju, iz katerih držav so fotografije, spoznali so njunega sina in njuni mami, Milan pa je spregovoril tudi o svojem otroštvu na Hudem. V lično vabilo na odprtje je selektor razstave, Peter Pokorn, odlič-nik Mednarodne fotografske zveze (EFIAP), med drugim zapisal: »Lili in Milan s prefinjeno radovednostjo dojemata vse podrobnosti in jih poizkušata iztrgati pozabi in spreminjanju. Slikarji in grafiki lahko preskopo opazovanje dopolnijo z domišljijo, zapisovalci vtisov s fotografskim medijem pa imajo na razpolago manj možnosti. Zato globlje dojemajo svet okoli sebe in sploh v tujem prostoru in ga poizkušajo po-bliže spoznati in razumeti. Lili in Milan večplastno zaznavata veliko podrobnosti in iščeta njihov globlji pomen in razlage. Ker pa je veliko vtisov trenutnih, motive spretno shranjata na fotografski medij, da posamezno doživetje lahko ponovno oživi in se ga premišljeno podoživlja ter posreduje tudi drugim. Svet je pravzaprav majhen še posebno za tiste, ki ga znajo približati tako, da ga v polnosti tudi drugi lahko dojamejo in postanejo njegov del brez fizičnih dimenzij, ampak miselno intimno. Avtorja tokratne razstave vse to znata in zmoreta in vprašanje - zakaj je tako, je odveč.
Pri razstavi ni težko najti povezave med avtorjema in obiskovalci. Veliko je tako prepričljivega, da razlage niso potrebne, kar pa je skritega, se še bolj vtisne v podzavest in pusti vsakemu možnost, da počasi še sam išče odgovore in tako vse dobi še trajnejšo razsežnost.«
Igor Lipovšek Foto: Blaž Jazbec
SLIKARSKE POTI
Likovno društvo Petra Lobode
Domžalsko Likovno društvo jadra že v 37. leto trdnega obstoja, ustvarjanja in izobraževanja. Z največjim ljubiteljskim veseljem se predajamo barvnim lepotam razkošnih motivov naše lepe Slovenije. Prevzame nas Primorska s svojimi ostrimi kamni kot pero, ki zareže v papir, barvna Gorenjska z barvno pahljačo zelenih barv gozdov in pašnikov, v gorah pa čutimo svetlobo in prelivanje barv od skale na skalo, s svojimi divjimi in temno vijoličastimi prepadi, veter nas pohladi med brajdami grozdja na Štajerskem, čuti se veselje in sproščenost ljudi, v Pre-kmurju nam pogled v daljave ravnin posvetli barvno paleto, horizont se zniža in nebo in zemlja se zbližata. Zato narava vse članice in člane
tako zbliža, da nam je vsem skupni cilj iskanje lepote in resnice. Veselimo se z vsakim članom društva, ko prejme javno priznanje ali pohvalo za svoje delo. Prepričan sem, da so vse te napisane besede pravi porok za naš obstoj društva in za toliko let iskrenega članstva v društvu.
Ne gre se nam za prestiž, kdo je boljši med člani ali med drugimi sorodnimi društvi. Veže nas prijateljstvo z barvami in slikati želimo čim kvalitetnejše.
Vseskozi imamo študijski pristop slikanja in zelo mirno gledamo in iščemo slikarske poti za naprej.
Danijel Lovro Fugger, mentor
Akademski slikar - specialist
18
kultura
DECEMBRSKO VZDUŠJE
V Domžalah Zimska vas
V Občini Domžale je bila v Športnem parku Domžale v soboto, 26. decembra, zgrajena Zimska vas. Decembrsko vzdušje je poleg drsališča v neposredni bližini pričarala izredna okrasitev in 13 stojnic s praznično ponudbo. Andreja Pogačnik Jarc, podžupanja Občine Domžale, je povedala: »Zimska vas je bila v Občini Domžale tokrat prvič. Veliko obiskovalcev je pokazalo nujnost praznične ponudbe na »novoletni« lokaciji, lokaciji silvestrovanja na prostem. Ponudba je bila pestra, domžalska, humanitarno usmerjena. Dogajanje v Zimski vasi pa je razveseljevalo tudi otroke in jim pričaralo pravo praznično vzdušje.«
Zimska vas je bila postavljena v soboto, 26. decembra. Neverjetna okrasitev in 13 stojnic, tako s humanitarno kot komercialno ponudbo, je zaključevalo praznično mesto v Domžalah. Praznično je bilo dogajanje na stojnicah, kjer je v komercialnem delu Društvo podeželskih žena Domžale ponujalo kruh in pecivo, Čebelarsko društvo Domžale se je predstavilo s svojimi izdelki, Turistično društvo Rača je poleg novoletnega peciva ponujalo tudi izdelke iz gline, Turistično društvo Radomlje pa potice, pecivo, kruh. Na voljo je bilo kuhano vino, čaj, sladkorna pena, pa tudi nekaj darilnega
programa. Podjetje Arabica je ponujalo zakladnico orientalskih okusov. Del stojnic pa je bil namenjen humanitarni ponudbi, kjer so članice Lipe, Univerze za tretje življenjsko obdobje ponujale po vsej Sloveniji prepoznavne Unicefove punčke - Domžalske Špelce. Svoje izdelke so ponujali še člani Mladega foruma, Center za mlade pa na stojnici »Bolšjaka« igrače, ki so jih mladi člani CZM podarili v humanitarne namene. Praznično je bilo tudi dogajanje v Zimski vasi, ko je od 16. do 18. ure otroke zabaval Navijaški klub Sovi-ce, ki je predstavil del svojih aktivnosti. Nastopila sta harmonikar Jure Svetlin in baritonist Matjaž Ogrinc, podmladek kulturnega društva iz Trzina pa je pripravil lutkovno igrico Medvedek Pu. Dogodke na odru je duhovito povezovala prava Pika Nogavička, ki se je prav za to priložnost iz Velenja začasno preselila v domžalsko Zimsko vas. Zimska vas je s stojnicami in dogajanjem v njej ponovno zaživela v nedeljo, ob 15. uri. Vrata vasi je s svojim odhodom zaprl dedek Mraz in svoje spremstvo odpeljal naprej. Del pra-vljičnosti pa je ostalo v Domžalah, v srcih in očeh najmlajših.
Tina Drolc
DOMZALCANKI V LETU 2010 OSVAJATA EMO
'V
17-letna Martina Šraj s pesmijo Dovolj ljubezni
Martina Šraj je z avtorsko pesmijo Dovolj ljubezni pri 17 letih najmlajša udeleženka slovenske Eme 2010. Strokovno komisijo, ki so jo sestavljali Mojca Menart, Urška Čop, Andrea Flego, Miha Vardjan in Drago Mi-selj-Mef, je očarala z svojim glasom, glasbenim talentom in izbrano glasbeno zvrstjo, r'nb'. Aranžma in glasbo je napisal Simon Skalar. Martina Šraj je simpatično 17-letno dekle, rojeno 21. septembra 1992 v Ljubljani, z izrednim talentom in veliko ljubeznijo do petja. Peti je začela že zelo zgodaj, sama pravi, da jo petje spremlja že vse od rojstva. Obiskuje 3. letnik jezikovne smeri ŠCRM v Kamniku, kjer sodeluje v šolskih produk-
cijah tujejezičnih muzikalov. Martina je tudi članica slovenske delegacije na Mladinskem parlamentu Alpske konvencije (YPAC).
Obiskovala je dva različna pevska zbora, se udeležila raznih pevskih tekmovanj in se z učenjem klavirja izpopolnjuje tudi na glasbenem področju. Nadarjena je tudi za ples, ki ga že devet let trenira na Akademiji plesa v Domžalah. Veliko časa pa posveča tudi igri na odru, nastopala je že v mnogih šolskih igrah in muzikalih, npr. Mama Mia! v produkciji Osnovne šole Pre-serje pri Radomljah. Trenutno se na radijskih postajah vrti njena prva pesem »Jst hočem tebe met«, za katero je besedilo napisa-
la sama. S to pesmijo je na Festivalu Radiotelevizije Slovenije MMC št. 2, med 88 prijavljenimi skladbami, zasedla prvo mesto. Glavna nagrada je bil videospot, ki se bo v kratkem začel predvajati na javni televiziji. Martina ima že 13 avtorskih pesmi, ki so nastale v sodelovanju z odličnim pianistom in producentom Simonom Skalarjem. Skupaj pripravljata album z naslovom Pravljica, ki bo na slovensko glasbeno sceno zagotovljeno prinesla neko novost in svežino. Njunih pesmi se ne da umestiti v točno določeno glasbeno zvrst, so mešanice jaz-za, popa, r'n'b-ja, tudi rocka. V njih se lahko najdejo prav vsi, od najmlajših do najstarejših, ki bodo z njimi obujali spomine na mladost in ljubezen. Njena uvrstitev na Emo ni presenečenje, saj s svojim glasom, talentom, hkrati pa skromnostjo in prikupnostjo, očara vse okoli sebe. Slovenska glasbena scena potrebuje kvaliteten izvajalce, zato Martini želimo veliko uspeha na Emi 2010.
Anastazijo Juvan bomo predstavili v naslednji številki
Tina Drolc
SIMFONIČNI ORKESTER DOMŽALE-KAMNIK
39. novoletni koncert - očarljiv prehod v novo leto
V prazničnem času si vzemite čas tudi zase in pozabite na vsakdanje hitenje, skrbi in težave, s katerimi se soočate. Prepustite se čarobnim zvokom Simfoničnega orkestra Dom-žale-Kamnik na 39. novoletnem koncertu, so v prijazno povabili zapisali člani in članice Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik, kateremu smo po odličnih koncertih v Kamniku in Mengšu, 27. decembra prisluhnili tudi v Domžalah. Večer iskrivih in čarobnih melodij neumornih ustvarjalcev - glasbenikov Simfoničnega orkestra Domža-le-Kamnik se je začel z znamenito uverturo G. Bizeta k operi Carmen, še prej pa smo prisluhnili Andreji Pogačnik Jarc, podžupanji Občine Domžale, ki se je spomnila številnih kulturnih prireditev v naši občini v letu 2009 ter za novoletni koncert poudarila, da je kot jagoda na torti občinske kulture v letu, ki odhaja. Pohvalila je množičnost in kvaliteto v kulturi, kjer so prisotni tako ustvarjanje, kot predajanje in prejemanje, se kritično ozrla na sedanjost in posledice globalne krize, ki jih moramo po njenem mnenju sprejeti predvsem kot priložnost za boljši jutri, v katerem moramo najti svoje mesto tudi tradicionalne pozitivne vrednote. Čestitala je simfonikom za ogromno opravljeno delo, za številne vaje in kvalitetne nastope ter spomnila na modrost in vizionarstvo ustanoviteljev orkestra, na delo ustvarjalcev, dirigentov, predsednikov in vseh glasbenikov, ki po njenem mnenju uresničujejo znano reklo, da je skrivnost sreče to, da ti je všeč, kar delaš. Vsem je zaželela v novem letu obilo drobnih srečnih trenutkov. Ob prijetni povezovalki Marti Star-bek Potočan smo po uverturi ostali pri Bizetovi Carmen, saj sta se v najbolj znanih operah predstavila velikokrat nagrajena sopranistka Urška Arlič Gololičič ter Aljež Farasin, tenor, spoznali pa smo tudi novega dirigenta, ki se tudi lahko pohvali z vrsto priznanj, Simona Krečiča. Oba solista sta navdušila, tudi v duetu iz Carmen, ki mu je sledila iskriva in čudovita Bellinijeva Uvertura k operi Norma, nato pa sta se nam v Pucci-nijevi operi La Boheme, še enkrat vsak zase in oba skupaj, predstavila
oba solista in poslušalci jima kar nismo mogli nehati ploskati, tako sta nas očarala.
Po krajšem premoru je bil na programu J. Straus, z znamenito Uverturo k opereti Netopir ter valčkom Po-
mladni glasovi. Sledilo je potovanje z Leharjevo Veselo vdovo, odrsko uspešnico vseh časov, v kateri smo spet prisluhnili solistoma, vsakemu posebej in skupaj. Bila sta pravi zvezdi operete, ki bi ju, ob zelo kvalite-
dent
d.o.o.
ZASEBNA ZOBNA ORDINACIJA ZOBOTEHNIČNI LABORATORIJ
Krašnja 57a, 1225 Lukovica Tel.: 01/723 45 22, 031/684 212
popolna zobozdravstvena oskrba in svetovanje zobna protetika z uporabo sodobnih materialov zdravju prijazna brezkovinska keramika beljenje zob
tnem orkestru, poslušali še in še. Po pozdravu Pavleta Pevca, ki je Simfoničnemu orkestru, dirigentu in obema solistoma čestital za prijeten glasbeni večer, vsem skupaj pa srečo voščil kar s prigodnico, smo si najprej priploskali najbolj znani marš, si skupaj s solistoma in dirigentom nazdravili z najbolj znano napitnico, nato pa ob zvokih J. Straussa zapuščali Halo komunalnega centra navdušeni nad nepozabnim glasbenim darilom.
Vsi obiskovalci in obiskovalke, ki smo prisluhnili 39. novoletnemu koncertu, smo torej dobili očarljivo glasbeno darilo. Ob tem pa verjamem, da so bili glasni aplavzi in iskreno veselje ter navdušenje nad kvalitetnim in pestrim programom najlepše darilo Simfoničnemu orkestru Domžale-Kamnik, ki jim čestitam za res praznični novoletni večer. Nasvidenje na jubilejnem 40. koncertu, spoštovani simfoniki, in srečno!
Vera Vojska
IZOGNITE SE
ČAKAJO VAS POSEBNI POPUST IN 4 ZIMSKE PNEVMATIKE.
Ponudba velja za omejeno in izbrano količino vozil iz zaloge. Popusti in ponudbe se med seboj izključujejo.
DRIVE THE CHANGE
AVTO SET d.o.o.

DragomeU 26,1230 Domžale
Prodaja vozil: 01/56 27 111, 041/648 166, Servis: 01/56 27 333, 031/648 166 Nadomestni deli: 01/56 27 222, Avtovleka: 041 648 1 66 E-mail: info@avtoset.si, Internet: www.avtoset.si
DELOVNI CAS: SALON: od 8. do 18. ure, SERVIS: od 8. do 17. ure
Slavko Zarnik st. tradicionalno izdelal in postavil jaslice
Slavko Zarnik st., z Vira pri Domžalah, je ob minulem božiču tradicionalno postavil na ogled ročno izdelane jaslice. Izdelal pa ni samo jaslic, pač pa tudi samo mestece Betlehem, z zanimivi maketami gradov, vodnjakov, mlinskega kolesa in luči, ki zvečer naredijo mestece Betlehem še bolj čarobno.
Prve je postavil pred petimi leti, od takrat pa so vsako leto večje in bogatejše za nove figurice. Celotne jaslice in mestece Betlehem je naredil sam, saj ga izdelovanje jaslic veseli, navdih za kreativno preživljanje prostega časa pa v sebi nosi že od malega, saj mu je polno izkoriščanje svojih ročnih spretnosti
v veliko veselje, da pa je bilo tudi tokrat »vse na svojem mestu«, je za izdelavo in postavitev porabil dva meseca.
Vse figurice in makete so narejene iz mavca, lesa in še nekaterih drugih umetnih materialov ter ročno pobarvane, sam je naredil tudi modele za njihovo izdelavo. Jaslice in mestece Betlehem so dolge 4 m in široke 2 m, vsebujejo več kot 30 figuric in maket. Do sedaj si jih je ogledalo veliko sorodnikov, sosedov in krajanov, na ogled pa bodo vse do Svečnice, na Gubčevi 8, Vir pri Domžalah.
Gregor Horvatič
ZA ŠE LEPŠI IN PRIJETNEJŠI DAN ŽENA VAS
citrarka TANJA ZAJC ZUPAN
vabi na koncert v SOBOTO, 6. marca, ob 19. uri, v Halo komunalnega centra Domžale.
Posebej za vas bodo ob TANJI nastopili naslednji gostje:
Norina Radovan, Tanja Žagar, Eva Černe, Ivo Mojzer, Marjan Zgonc, Rok Kosmač, Štefka Drolc, Klapa Mali grad, Matija Jan, Roman Končar, Ana in Domen Zupan.
PRODAJA VSTOPNIC: Trafika Vele Office 1 Superstore Domžale, Prodajna mesta Eventim, Petrol, Big bang in na tel.: 041/250-480.
Pisma bralcev
Objavljamo prispevke avtorjev, katerih identiteta je poznana uredništvu in so njihovi prispevki krajši od 3000 znakov s presledki. Hkrati obveščamo bralce, da stališča zapisana v Pismih bralcev, niso stališča uredništva
Ali policija ne zna, ne more, noče ali ne sme?
Vsa ta vprašanja se zastavljajo kar sama po sebi, ko naključni sprehajalci opazujejo uničene koše za smeti (razstreljene), polomljene prometne znake, prevrnjene in poškodovane zabojnike za ločene odpadke, zabojnike, odvržene v Kamniško Bistrico, obžgane klopi in mize ob sprehajalni poti. Vse to ne le ob letošnjih decembrskih prazničnih dneh, ampak se to dogaja kar pogosto, največkrat ob praznikih ali pa ob koncu tedna. Natančno statistiko povzročene škode gotovo ima vzdrževalec, ki mora nadomestiti poškodovane ali celo popolnoma uničene koše in prometne znake. Verjetno je vse to znano tudi naši policiji v Domžalah, pa vendar ni opaziti, da bi bila kaj uspešna pri iskanju vandalov. Dejanja se namreč ponavljajo. Uničevanje je, kot kaže, postalo priljubljena oblika izživljanja nevzgoje-nih, predrznih in nesramnih mladcev, ki verjetno, v opitem stanju, izkazujejo svojo „ustvarjalno" žilico za uničevanje.
Če že starši niso sposobni vzgojiti svoje otroke in obrzdati njihovo obnašanje, pa je dolžnost policije, da uničevalce javnih dobrin poišče
in jih v okviru svojih pristojnosti oglobi ali pa preda v postopek pri sodniku za prekrške. Ker se, kot rečeno, stvari ponavljajo, bi bilo zanimivo slišati tudi razlago policije, zakaj ne more ali ne sme ukrepati. Težko bi verjel, da tega ne zna ali celo noče narediti. Morda pa ji bo to uspelo v novem letu 2010. Zaželimo ji pri tem mnogo uspeha. Občani in občanke -davkoplačevalci jim bomo hvaležni, če bodo končno stopili na prste takšnim neobrzdanim, prepotentnim nepridipravom. Pa še skupnost bo prihranila kakšen evro, ker ji ne bo treba nadomeščati uničenih predmetov.
Občan Vira
Naj bel galeb ponese mojo zahvalo dežurni ekipi ZD Domžale, ki mi je tako lepo in brez bolečin oskrbelo mojo ureznino na desni podlakti. Predvsem in posebno zahvalo namenjam dr. Tomažu Mušiču, ker tako lepo skrbi za vse nas paciente. Tudi jaz se še štejem mednje, kajti nikoli ne vem, kdaj bom potrebovala še kakšno njegovo pomoč. Sicer pa gre zasluga za lepo oskrbovano ranico prav njemu in njegovi ekipi.
Vsem zaposlenim v ZD Domžale pa želim veliko rešenih življenj in veliko srečnih dni v novem mladem letu.
Lepo vas pozdravlja in se zahvaljuje
Ivi Bohorč
Nagrajuje Honda Ambrož
Nagrajenci nagradne križanke številka 15 v glasilu Slamnik so: Anica Loboda, Domžale, Franc Petkovšek, Planina, Marta Jakšič, Domžale. Vsi nagrajenci prejmejo po dve vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu Franca Bernika v sezoni 2009/2010. Čestitamo!
Srečnim reševalcem današnje križanke pa bo nagrade zagotovilo podjetje Honda Ambrož in sicer bodo prejeli: vikend najem vozila Honda Civic, plastična ročka 4 l olja Cstrol SLX, plastična roka 4 l olja Castrol GTX ter preventivni pregled vozila z meritvami.
Pravilne odgovore pričakujemo do četrtka, 4. februarja 2010. Do takrat pa lep pozdrav in veliko sreče!
Kapelica v Zgornjih Jaršah žrtev petard
V	veselem pričakovanju novega leta 2010 smo bili deležni vandalizma skrajnežev, ki so se spravili nad kapelico v Zgornjih Jaršah. V kapelici so ta čas postavljene jaslice in nekatere očitno to zelo moti, zato so se je lotili v zgodnjih jutranjih urah novega leta, s petardami. Da je bilo res, so bili vidni ostanki petard. Ob tem primitivnem dejanju so se razbila stekla na stranskih oknih, kip žalostne matere božje in jaslice pa so po čudežu le delno poškodovane. Kapelica je bila postavljena leta 1999, na pobudo Kulturnega društva Groblje. Zgradili so jo krajani Zgornjih Jarš, v sodelovanju z Župnijo Jarše in Gregorjem Gregor-cem, ki je brezplačno izdelal načrt. Vhodna vrata, stranska okna, strešni stolpič in kip žalostne matere božje so iz prvotne Majdičeve kapelice, ki je bila podrta leta 1952. Vsi ti predmeti so se po zaslugi družine Krivec (Čelendrovih) ohranili, da je bila kapelica ponovno postavljena v dokaj prvotni obliki.
V	juliju 1999 jo je blagoslovil takratni ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode. Ob tej priložnosti pa je bila izdana tudi spominska razglednica. Kapelica je vedno lepo urejena, za kar skrbi pet družin iz Zgornjih Jarš.
Storilci so s svojim dejanjem pokazali vso svojo kulturo, nestrpnost in primitivnost.
Anton Košenina
TRGOVINA x AVTODELI
• potroini material
- z^uar*
- sklopke -filtri - amortizerji - metlice, brisalci
RADOMLJE
trgovina 01/722 72 33 do lavni c a 01/722 7 S 94
Spoštovani,
tako zgleda ločevanje odpadkov v Homcu. Kaj potem pomaga ločeno zbiranje odpadkov, če se jih nekateri rešijo kar s kurjenjem. Pošiljam slike kurjenja plastike, na dvorišču kmetije Lojzeta Repnika v Homcu. Tako kurjenje povzroča neznosen smrad, najbolj pa škoduje ravno tistemu ki to kuri, vendar očitno zaradi svoje nerazgledanosti in pomanjkanja temeljne osnovnošolske izobrazbe se tega ne zaveda. Sicer je nadvse čudno že to, da ima tako velika kmetija samo navaden zabojnik za odpadke, kam pa gre z vso balirno plastiko, v katero ima zavito silažo?
Take vrste kurjenj so v Homcu vedno pogostejše, ni pa ta kmet osamljen primer, na žalost tak način ravnanja z odpadki prakticira tudi nekaj drugih krajanov v Homcu. Ta primer je bil na zunaj opazen, vendar pa nekateri ljudje tudi v svojih zaprtih privatnih kuriščih kurijo vso mogočo svinjarijo, predvsem tisti Homčani, ki prakticirajo kakšno obrtno dejavnost (mizarstva, avto-servisne delavnice itd.). Seveda je njihova ekološka zavest in nasploh splošna izobrazba »pod nulo«, rezultat tega pa je zelo slab zrak, predvsem v zimskih mesecih. Posledica tega je vedno več obolelih za različnimi boleznimi, potem se pa ljudje sprašujejo, kako to, da so zboleli. Predvsem apeliram na uredništvo Vaščana, naj objavi kdaj tudi kakšno tako »bodečo nežo«, ne pa da stalno piše osladne sestavke, v katerih samo hvali in opeva stalno iste ljudi in dosežke. Iz tega zornega kota je Vaščan popolnoma zgrešeno glasilo, saj ne odseva realnega stanja v tem kraju. Enako velja za vodstvo KS Homec-Nožice, ki se takih »bodečih než« vztrajno izogiba in jim ne posveča nikakršne pozornosti. Še najbolj objektivno v tem pogledu deluje glasilo Slamnik, ki upam, da bo morda tudi te fotografije objavilo kot šolski primer neekološkega ravnanja.
Lep pozdrav,
Trije krajani Homca
uredništvo
GOVORICA PREPROSTIH STVARI
Marija v krščanski umetnosti (2)
19
Zadnjič smo spoznali, kako na krščanskem Vzhodu slikajo Božjo mater Marijo v vzvišeni, slovesni drži. Drugi tip upodabljanja bi lahko imenovali »Marija v drži nežnosti«. Bizantinska umetnost kaže pretežno resne, dostojanstvene, vzvišene like, vendar je ustvarila tudi zelo človeški tip nežne, mlade matere, ki jo danes srečujemo na ikonostasih in v muzejih. Semkaj spada najprej »doječa mati Božja« (ital. Madonna del latte). Nekaj posebnega je tudi »nežno poljubljajoča mati Božja«: pri tem je sicer Marija resna, vsa nežnost pa izhaja iz otroka —Jezusa. Močno je razširjena v Rusiji (npr. Vladimirska in Donska mati Božja). Prav tam pogosto srečujemo tudi »trpečo mater Božjo« (Panagija Strastnaja); njen pogled razodeva, da v duhu že razločno vidi prihodnje trpljenje svojega Sina. Krščanska umetnost rada slika Marijo v drži priprošnjice in varuhinje (zaščitnice). Na Vzhodu jo vidimo skupaj Janezom Krstnikom ob nogah Kristusa sodnika, ko skupaj prosita za ljudi. Pri Rusih je priljubljena slika z zaščitno kopreno ali pregrinjalom (rus. Pokrov), ki ga razprostira nad ljudmi Marija sama ali pa ga nad njeno glavo držita dva angela. Iz te osnove se je na Zahodu razvil tip »Marije s plaščem« (nem. Schutzmantelmadonna); pri nas je najbolj znan takšen relief na Ptujski gori. V zahodni umetnosti Marijo radi slikajo kot devico. Dobro moramo razlikovati njeno devištvo od »brezmadežnega spočetja«. Devištvo se nanaša na dejstvo, da je Jezusa spočela od Svetega Duha, brez sodelovanja moža. Nekaj drugega je dejstvo, da je bila Marija od prvega trenutka bivanja (odspočetja) obvarovana madeža izvirnega greha. Ker je bila izbrana za mater Božjega Sina, je bila vnaprej obvarovana vsake grešnosti in od vsega začetka polna milosti. Le tako je mogla biti kot mati primerno prebivališče za Boga, ki je »trikrat Sveti Bog«. Resnica o njenem brezmadežnem spočetju se je počasi oblikovala
Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 12. februarja 2010. Rok za oddajo je četrtek, 4. februarja 2010, do 12. ure. Prispevke oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, na Ljubljanski c. 61 v Domžalah - v času uradnih ur, v nabiralnik na stavbi ali na e-naslov: slamnik.ure-dnica@gmail.com.
v zavesti Cerkve in je bila kot verska resnica razglašena šele 1854. Potrditev je našla v prikazovanjih v Lurdu, kjer se Marija Bernardki predstavi z besedami: »Jaz sem brezmadežno spočetje«.
V srednjem veku začnejo slikati prihod brezmadežne Device na zemljo: stoji na luninem krajcu, okoli njene glave je venec iz zvezd, roke pa ima prekrižane na prsih ali pa dvignjene v molitvi. Okoli nje so naslikali simbole iz lavretanskih litanij. Vzeti so iz prispodob v Visoki pesmi (npr. morska zvezda, vrata nebeška, stolp Davidov). Nekateri so vzeti iz knjige Razodetja (sonce, luna, venec iz 12 zvezd). Italijanski renesančni slikarji so nasproti Mariji postavljali Evo, nasproti njenemu brezmadežnemu spočetju pa prizor prvega greha v raju. V dobi baroka želijo umetniki poudariti Marijino zmago nad izvirnim in osebnim grehom in hudobnim duhom: Marija z nogo stre glavo kači, ki ovija zemljo. Marijino deviško materinstvo nakazujejo umetniki z več simboli. Omenimo nekatere: goreči grm (2 Mz 3,1sl.), ki gori in ne zgori; suha Aronova palica (4 Mz 17,8: ko jo položijo na skrinjo zaveze, vzcveti in obrodi sad); Gedeonovo runo (Sod 6,36sl.: nanj pade rosa, medtem ko je vse naokoli suho); zaprta vrata svetišča, ki jih sme odpreti samo Kralj kraljev (Ezk 44,2); trije mladeniči v ognjeni peči (Dan 3), ki jim ogenj ne more do živega. Iz Visoke pesmi so povzeli še nekaj drugih simbolov devištva, kot sta zaprti vrt in zapečateni vrelec.
Bogdan Dolenc
Ljubljanska 87
Domžale 01/721-40-06
Delovni čas: pori. - petek: 8- 12 in 16-18 sobota: 9-12
»A5TLIHJ f. irrj jWH
»AU ihiUi	KAHPrtHl
'rJK?	mu v um n
UflUCl»U11	Lttji I , riT± u
l[Ut>d<m*4 «IŠJSU MUttTTj
vn-jr. j »rib'n nUhniHi nr;i
GLAVliA S11TA-WKA IlrfPUH
mr
luEAj
HW.IH* «4tHI «VKA

Jim
ILJfdHit
V1H
CI>VE »ti« KditT. Miri
IVE BvFh
CDU CIAlHf
h±tiun
"AT1H
5HBINA
m*
HDUHIk-SOllft
DZHAtlUE
ini
"lik
MTUsfCr
mu via»
vDMJi KUMJ
REHA V M«. I.IIV.V
imuCfl
nn
TURNER
HP[«A MA UUIHV PAK«
SKIK IOJIU
I7UETAL In i M JI
PRI i'utm
nuj
JhHSHI PREMKIt RF RL J UMI
Will
6WU*
fPlHif» rujtT
(HM IKK
EHMf*J VLIUDU
llUfKl
tttlul
J(H ■■ mrai
tLii-tm	ul
uril«	fcjXTr-
Krmi	min
piiugt	;ivjh|
"UUHl
MUITRHT
MIP
vv
UMI«
munch i	PLMNÜ
VUUH PRH	„J luHunul run Htu If	HEIHAhKA llUl'jil
JHji ^RHJ	"I"""1 MI.HL ...L II UMI	KHK]
«*A AMV
mu
umu ■tu
IPAH4I
m'J
(ULJ
pHimn IHlIlllI HtFL
VlrfUH OIHtflA
iHUMI-l *
OtE
HHPH1THA TEKMA
L'CVETM
«VtLV
MHITEKT
HI *
LPAI
PREVLEKA U H4HVL
ggwiM Ml
nnnm *
Klinu IR «EU1
Nun
B P TI S-" CI
StvERMH UÜHU KJUU.lf,
1WUHI
nüvICA
PEVKA JiCKUK
hut
»11U
japfluSHt "isroi
4ICA
"(«M"
«tiaiu IMAjua
if» "UITJI
»tSHH C MIHI
HEUtKl F II DJ^P l&EORtl
MDATEK 1E5TU IA VTKAjJUcr IfJUUU. luHv
«EPfll-JETEH OKult(
■ [UVILN (HN
tlllrft. Utkrn. »m
|UC
um ha
"t TIP-jovhki MJNPU-i«E IERE
ll*J
LAHU® hDRUSlt
UEfHl iflKKHC ULETEt*
BREI BSihlK
IHDUM HRALP
ERHA r.'U^ER
PÜMOt. Al M E-ilraliar!htl<! p am Ik Ctuil-t, AL tC BBA.de I itiiliirtiilikf, C ARDA-krirti^ iu til m* rti a pMHHhlk krajih, D BOHE I Aft.moijrhi Irl I it od, KLÜRÜPL ftST-pl.ulid, ki Motnji klim M, LOK ALKA.IokJlnii navita, DSC A D A-gank* vlliirgrllil mil nI« g I ji
20
vrtci in šole
Iz naših vrtcev ... Veseli december v vrtcu Racman
December je mesec, zapolnjen z različnimi praznovanji, običaji in drugimi veselimi dogodki. Tako je bilo tudi v vrtcu Racman, kjer so se v mesecu decembra odvijale mnoge dejavnosti, ki so obogatile življenje v vrtcu. Da je bilo v vrtcu zares praznično vzdušje, smo poskrbeli z okrasitvijo prostorov, v garderobi pa smo postavili in okrasili novoletno jelko.
Otroci vrtca so se družili ob različnih priložnostih -imeli smo skupni novoletni ples, igralni dan, veliko smo likovno ustvarjali, prepevali, prisluhnili pravljicam, vzgojiteljice pa smo z nekaj "treme" otrokom zaigrale čisto pravo gledališko predstavo - Zverjasec. Tudi letos smo praznovali lucijino, tako kot ga praznujejo otroci na Švedskem. Obiskal nas je Božiček in nas razveselil s toplimi besedami in s polnim košem daril. Čeprav se v vrtcu celo leto odvijajo različne zanimive dejavnosti, je bilo v decembru poskrbljeno, da so otroci začutili pravo praznično vzdušje.
Vanda Prepadnik Vrtec Domžale, enota Racman
BELI SNEG
Končno je zapadel sneg in pobelil naš je breg. Brž se toplo smo oblekli in pred vrtec vsi smo tekli.
O, kako smo se smejali, ko smo kepali se in se v sneg metali. Skupaj smo se potrudili in snežaka naredili.
Vsi v en glas smo še zapeli, da smo res zelo veseli, ker je končno padel sneg in pobelil naš je breg.
Prijateljski obisk
•	y»| v I
... in naših sol
Pevska urica narodnih in otroških pesmi z babico Silvo
Učenci in učiteljice OŠ Dob smo na obisk povabili gospo Silvo Kosec, da bi nam predstavila narodne in otroške slovenske pesmi. Nestrpno smo čakali njen prihod. Dočakali smo jo v tednu pred prazniki. V razred je s kitaro v roki vstopila nasmejana gospa. Učenci iz 1. a in 1. b razreda smo se posedli v polkrog. Najprej se je predstavila in nas lepo pozdravila. Dečke je pozdravila s Pesmijo za dečke, deklicam pa je zapela Pesem za deklice. Tudi učiteljice je pozdravila s pesmijo. Nekatere narodne in otroške pesmi smo prepevali skupaj z njo, ona pa nas je spremljala s kitaro. Učili smo se pesmi Dekle je po vodo šlo in Ena ptička priletela. Pripo-
Novoletna prireditev na OŠ Roje
Uspešno in dogodivščin polno leto 2009 smo na OŠ Roje zaključili s prireditvijo, ki so jo pripravili otroci, skupaj z učitelji in varuhi. Otroci so že na vajah z navdušenjem sodelovali z ustvarjalnimi idejami in tako je prireditev potekala v prijaznem otroškem duhu. Poleg pevsko-instrumentalnega nastopa pevskega zbora OŠ Roje so predstavo popestrili še oddelki vzgoje in izobraževanja z dramsko uprizoritvijo Rdeča kapica. K praznično-zim-skemu vzdušju je prispevala tudi čudovita scena zimske idile, na kateri si lahko našel vse od snežaka, snežink in snežnih kep do sani in lepo okrašenih smrečic. Ravnateljica Marjanca Bogataj je vsem skupaj zaželela veliko dobrih uspehov in čim več čarobnih trenutkov v prihajajočem letu. Prireditev se je zaključila s prihodom Božička, ki je otroke razveselil z darili in lepimi željami. Zdravo, umirjeno in ustvarjalno leto v katerega smo pravkar vstopili, pa v imenu našega kolektiva želim tudi vsem bralcem. Naj bo leto 2010 zares vredno desetice!
M. Krt
Božični obisk kina učencev Osnovne šole Roje
Tudi to leto so učenci nestrpno pričakovali zadnje decembrske dni, ko jih obiščejo »dobri možje« in jim nosijo darila.
Še posebno so se razveseli darila, ki so jim ga darovali člani cluba Lions, in jim tako vsaj enkrat letno omogočili obisk pravega Koloseja in pravega filma.
Proti Ljubljani smo se odpravili zadnji šolski dan v lanskem letu. V kinu je bilo že vse pripravljeno, da zavrtijo film Ledena doba 3. Ker je bil film sin-hroniziran v slovenski jezik, so v njem uživali prav vsi učenci. Vendar se čarobnost ob koncu filma še ni končala. Učenci so jo dopolnili še z obiskom stojnic in praznično okrašenega BTC-ja.
Majhno dejanje, velik nasmeh
Pa je spet tukaj veseli december, ki ga vedno težko pričakujemo. Čudovit mesec obdarovanja in praznovanj, mesec, ko si vzamemo čas za bližnje, družino in prijatelje ... Vendar pa ni vsem tako lepo in lahko v tem času leta. Večina se nas seveda zaveda, da je najpomembnejše imeti ob sebi nekoga, ki ga imamo radi, vendar pa tudi vemo, kakšno je veselje otrok, ko jih pod okrašeno smrečico na božično jutro ali novo leto pričakajo darila. Zato smo se učenci 3. f razreda Gimnazije Domžale odločili, da bomo pomagali narisati nasmeh na otroškem obrazu. Vsako leto se na SŠ Domžale odvija novoletni sejem, kjer učenci prodajamo izdelke, ki smo jih ustvarili, in dobrote, ki smo jih spekli. Tokrat pa smo učenci 3. f razreda naredili korak več. Odločili smo se, da bomo denar, pridobljen od prodaje, in zbrane igračke podarili družini z majhnimi otroki. Vsi smo si razdelili delo. Nekateri so po pouku ustvarjali novoletne voščilnice, drugi poskrbeli za slikanje dogodkov, tretji pa so uživali v peki različnih božičnih dobrot, od piškotov, mafinov do različnih biskvitov, ali pa so za to rajši prosili svoje mame ali babice s kakšnim dobrim priliznjenim izgovorom: »Joj, babi, če pa ti tako slastno pečeš!«
Predpripravam je sledila prodaja. Učenci, ki so prodajali, so stvar vzeli zelo resno. Pri tem so seveda uporabili svoje veliiike govorniške sposobnosti in humor. Npr.: Samo je za nekaj uric zapustil vlogo učenca, se vživel v vlogo prodajalca in bil pri tem zelo podjeten. Skoraj bi prodal še prt, ki ni bil namenjen prodaji. Njegova »velika«
usta so bila tako končno dobrodošla in v kratkem času so bili izdelki prodani in miza izpraznjena, denar pa že en korak bližje družini. Vsekakor pa ni šlo brez pomoči nežnejšega spola, ki je pri prodaji uporabil svoj ženski šarm.
Denar je bil tako kmalu zbran, prav tako pa tudi naše igračke, ki so nekoč nam pričarale nasmeh, sedaj pa ga bomo mi podarili drugim. Nismo naredili ravno veliko, vendar pa je ravno v majhnih stvareh tista prava čarobnost. Tako bomo z majhnimi dejanji podarili velik nasmeh. Ne pozabite, da ga lahko tudi vi.
Sabina Dizdarevič, 3. f
Žogice z Marto in Sonjo Vrtec Urša, Domžale
V mesecu decembru so v našem vrtcu potekale različne dejavnosti, s katerimi smo razveseljevali naše malčke. Ena izmed njih je bila tudi skupno druženje pobratenih skupin. V okviru te dejavnosti smo se vzgojiteljice iz skupin Veverice in Zajčki odločile, da bomo skupaj preživeli dopoldan. Druženje je potekalo v zajčkovi igralnici, kjer so starejši otroci mlajšim zaigrali dramatizacijo Pod medvedovim dežnikom, nato pa smo skupaj še zaplesali, zapeli in se malo poigrali. Otroci so uživali v medsebojnem druženju, zanimivo pa nam je bilo tudi to, kako lepo in prisrčno so starejši otroci skrbeli za naše najmlajše in na ta način razvijali sposobnosti za uživanje v prijateljskih odnosih.
Vzgojiteljici Tanja Cerar in Nuša Rožič Vrtec Urša
Zastave sodelujočih držav
DEBATNI KLUB OŠ RODICA V FINALU
Marko, Živa in Matic v polfinalu
Izjemen dosežek
na mednarodnem debatnem turnirju
vedovala nam je tudi o svoji mladosti in o tem, kako je že kot otrok razveseljevala ljudi okrog sebe s petjem pesmi. Ura je kar prehitro minila in morali smo se posloviti. V spomin na naše druženje nam je podarila zgoščenko s svojimi pesmimi.
Gospe Silvi se še enkrat zahvaljujemo, da nam je na tako zanimiv način približala domače slovenske pesmi in nam s svojim obiskom polepšala decembrsko praznovanje. Babica Silva naroča vsem otrokom, mamicam, očetom, babicam in dedkom - POJMO SKUPAJ.
Veronika Lebar in Maja Lamberšek
Ekipa naših debaterjev se je uvrstila v zadnji krog - finale mednarodnega debatnega turnirja v Zagrebu in dosegla odlično drugo ekipno mesto. V petek, 18. decembra, se je v hrvaškem velemestu Zagreb zbralo okoli 60 debaterjev srednješolcev, malo manj pa osnovnošolcev, iz šestih držav: Slovenije, Moldavije, Romunije, Bosne in Hercegovine, Črne gore ter gostiteljice Hrvaške. Debatirali so v angleškem jeziku, in sicer na trditev: ''Multikulturnost je grožnja kulturni identiteti" oziroma ''Mul-ticulturalism is a threat for cultural identity''.
Debatnega turnirja sta se udeležili dve naši ekipi. Ekipa Rodica-A (Marko Narat, Živa Stare in Matic Martinec) je po nizu treh zaporednih zmag (proti dvema ekipama iz Zagreba ter eni iz Reke) zbrala dovolj točk za uvrstitev v polfinale. Tam se je nato pomerila z ekipo srednješolcev iz Romunije, jih premagala, v odločilnem finalu pa so bili na žalost boljši zagrebški srednješolci. Medtem pa se je dobro držala tudi ekipa Rodica-B (Timotej Jerman, Ana Fatur in Teja Dečman), ki ji je uspelo v prvem dvoboju premagati dobro govoreče
nasprotnike iz Moldavije, potem pa so bili, kljub trudu, poraženi v debati z debaterji iz Reke na Hrvaškem in iz Bosne. Gostitelji, debatni klub iz Osnovne šole Jure Kaštelana, so poskrbeli za prijeten sprejem prišlekov ter prav tako nadaljnje prijetno počutje debaterjev, njihovih mentorjev in vseh ostalih gostov ter skrbeli za pogostitev. Prav tako pa so v programu na začetku in na koncu turnirja pokazali še mnogo svojih plesnih in glasbenih talentov.
Timotej Jerman
DIJAKI NA SREDNJI ŠOLI DOMŽALE
Odlično razmišljajo podjetniško
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je skupaj z nekaterimi svojimi območnimi zbornicami, podjetniškimi in drugimi centri letos na srednjih poklicnih šolah projekt prvič izvajala, katerega slogan je bil Razmišljajmo podjetniško. Njegov namen je bil ustvarjanje podjetniškega razmišljanja med mladimi. Podjetniško razmišljanje ni samo stvar podjetnikov, ampak nujnost današnjega časa. Tako je Območna obrtno-podjetniška zbornica Domžale v mesecu decembru izvedla takšno 25-urno usposabljanje za dijake 3-letnih programov TRGOVINE in STROJNIŠTVA na SŠ Domžale. Dijaki so se spoznavali s podjetniškimi veščinami, z generiranjem idej in izdelavo poslovnega načrta.
Poslovni načrt so dijaki predstavili na Podjetniškem dnevu, ki je bil v soboto, 12. decembra 2009, ob 10. uri, v Smeltovi dvorani v Ljubljani. Na njem so skupine dijakov iz slovenskih srednjih šol predstavile svoje podjetniške ideje, poslovne načrte in izdelke.
Na zaključni prireditvi so dijaki poleg predstavitve svojih poslovnih idej, načrtov in izdelkov sodelovali tudi v kvizu Lepo je biti podjetnik.
Z njim so preverili pridobljeno podjetniško znanje in komunikacijske sposobnosti. Med šestimi sodelujočimi slovenskimi srednjimi šolami so dijaki SŠ Domžale zasedli odlično 1. mesto.
Dijakom Juretu Cerarju, Simonu
Koželju, Ambrožu Drčarju, Juretu Smrkolju, Jerneju Burji, Juretu Sve-telju, Marku Trobevšku, Matjažu Ogrincu, Manci Krašovec, Špeli Černivec, Martini Karo, Blažu Fišer-ju, Klavdiji Pervinšek, Aljažu Štepcu, Blažu Mišljenoviču, Janu Repniku, Aniti Resnik, Mateji Alibabič, Asji Belovič, Ines Zenkovič, Tiani Zajc in Saški Kolenko iskreno čestitamo. Enake čestitke zaslužita tudi mentorici iz OZ Domžale mag. Ljubica Gaber in Barbara Vrhovnik. Za nagrado so prejeli zlati čevelj, ki simbolizira prvi korak v podjetništvu, in plačano ekskurzijo v spomladanskem času.
Marjan Ravnikar
Polni prazničnih vtisov so na poti domov drug drugemu hiteli pripovedovati svoje zadovoljstvo in bilo je slišati: »Komaj čakam, da bomo drugo leto spet obiskali film v Koloseju!« Za uresničitev sanj naših učencev imajo največjo zaslugo prijazni člani cluba Lions iz Domžal, ki so nam krili vse finančne stroške — tako stroške vstopnic, kot tudi prevoza.
V imenu učencev in učiteljev prisrčna hvala vsem članom cluba Lions iz Domžal.
Nada Grčar Učiteljica OŠ Roje
Dijaki SŠ Domžale na Projektnem dnevu v Smeltovi dvorani v Ljubljani
ATLETSKI KLUB DOMŽALE
OS PRESERJE PRI RADOMLJAH
Noro za konec 2009
Večina nas se strinja s trditvijo, da je december najbolj nor mesec v letu. Temu lahko pritrdijo tudi učenci in učitelji OŠ Preserje pri Radomljah, saj so poskrbeli za pestro paleto dogodkov, ki so razveselili, navdušili ali pa zgolj spremenili običajni vsakdan. Osrednje mesto zasedata dve prireditvi, kjer se je na veliko »jezikalo« in plesalo. Leto 2009 je bilo posvečeno velikemu znanstveniku Darwinu, zato so učenci in učitelji sklepni del praznovanja dneva jezikov, ki se je odvil 16. decembra, poimenovali Zverinice zrcalo nam drže. Poučen in šegav večjezični program je pripravilo več kot 70 učencev s svojimi mentorji: Tanjo Kastelic, Natašo Žlindra, Jasmino Pogačnik, Blanko Čad, Natašo Cotman, Boštjanom Domjaničem, Karmen Logar in nepogrešljivo koordinatorico, ki vsako leto bdi in skrbi, da je prireditev ob dnevu jezikov nepozabna, enkratna in nepogrešljiva, Alenko Koncili-ja. Preplet slovenščine, nemščine, angleščine in španščine je zaživel v basnih, ki so svojimi nauki opozarjale, učile in pokazale na zmote človeka 21. stoletja. Že dva dneva kasneje, 18. decembra, so učenci dokazali, da ne znajo samo izvrstno »jezikati«, temveč tudi dobro plesati. Plesni venček so tokrat s koordinatorico Tanjo Kastelic vpletli v prireditev, katere rdeča nit je bila predstavitev plesa skozi zgodovino: od začetkov do najsodobnejših plesov. Snežinka Minka oz. Klara Sajevic se je odlično znašla v voditeljski vlogi.
ezultati redne vadbe
so:
sposobnost, da
vseh življenjskih okoliščinah; izboljšanje zdravja in počutja; • povečana sposobnost koncentracije; • samozavest in spokojnost; • osvoboditev nezaželenih navad
samospoznanje.
Joga v $ vsakdanjem & AT** 1 življenju Domžale
vabi k vpisu od 18. januarja do 1. februarja
Domžale:
v prostorih društva, stara OS Venclja Perka, Ljubljanska 58, ob ponedeljkih in sredah, od 18. do 19. ure,
Kamnfk:
OS 27.julija, Tomšičeva 9, ob ponedeljkih in sredah, od 19. do 20. ure,
Radomlje;
OS Preserje pri Radomljah, Pelechova 83, ob ponedeljkih, od 19. do 20. ure,
Informacije:
na telefonu 031 231 440, od ponedeljka do petka, od 12. do 14. ure in na www.jwz.org/domzale
Joga v vsakdanjem življenju je neprofitna, humanitarna in nevladna organizacija.
Dvaintrideseteset krat smo skočili na slovenske stopničke!
Prazgodovino je zaznamoval jamski ples, ki so ga učenci uprizorili pod mentorstvom učiteljic Saše Kosten Zabret ter Marte Nar-din. V renesanso so nas učenci pod mentorstvom Tanje Kastelic popeljali s pravimi renesančnimi plesi in kostumi. Učiteljici Marjana Borovnica in Katja Saksida sta s petošolci prikazali utrip ljudskih plesov, ki se še dandanes plešejo po Sloveniji. Osrednjo točko večera so predstavljali sodobni plesi, ki so se jih naši devetošolci naučili pod vodstvom plesnega učitelja Plesne šole Miki. Dokazali so, da jim gredo angleški valček, cha cha, hip hop in še nekateri drugi zelo dobro od nog. Navdušenje med obiskovalci in gledalci je bilo dovolj zgovorno, saj so priznali, da so namesto dolgočasnega tekmovanja dobili pravo plesno poslastico. Tako so učenci in njihovi mentorji znova dokazali, da se vsak dan znova trudijo združiti prijetno s koristnim. Za konec leta in prijeten vstop v novo leto je poskrbela še Gledališka skupina OŠ Preserje pri Radomljah, ki je 22. decembra polepšala dan predšolskim otrokom vrtcev Kekec in Mlinček ter učencem razredne stopnje. Z zimsko pravljico Gozdni možic Fric išče snežno lilijo jih je popeljala v pravljični svet, v katerega radi vstopamo tudi starejši. Žareče oči mladih nadobudnežev ob koncu predstave so bile dovolj velika spodbuda, da jim bodo kaj podobnega še pripravili. Žar v očeh pa se je lesketal tudi pri upokojenih delavcih šole, ki so se prepustili spominom na šolska in pravljična leta, prav tako 22. decembra popoldne. Leto 2009 je za nami. Po čem se ga bomo spomnili? Najbrž po veliko stvareh in dogodkih. Učenci, njihovi starši, učitelji in vodstvo šole pa zagotovo po nepozabnih prireditvah, proslavah in skupnih druženjih, ki bogatijo naša življenja in nas napolnjujejo s spomini, ki nam bodo prav prišli v dolgih, mrzlih, zimskih dneh.
Mag. Jasmina Pogačnik
Skladno z decembrom, mesecem obdarovanj in zaključkov, se je svojim atletom, trenerjem in simpati-zerjem zahvalil tudi Atletski klub Domžale. Na srečanju so se iz ust predsednika Romana Lazarja vile besede hvale, podatki o zavidanja vrednih domačih in mednarodnih nastopih, nastopih na velikih tekmovanjih, postavljenih državnih rekordih, zagnanih trenerjih, ekipnem duhu in predanosti, brez katere klub ne bi dosegel pomembnega ekipnega uspeha: ekipne zmage na krosu občinskih reprezentanc Slovenije. V vsaki številki Slamnika ste lahko brali o dosežkih vsaj enega izmed kar 32 atletov in atletinj, ki so si pritekli, priskakali in primetali medalje na pokalnih ali prvenstvih Slovenije. Zato naj tukaj strnemo sezono 2009, naštejemo vse prejemnike državnih odličij in napišemo nekaj več o šesterici, ki je dosegla najvidnejše rezultate in uvrstitve. Na stopničke je na državni ravni stopilo 21 atletinj: Manca Šlibar, Tina Vaupot, Eva Aljančič, Tamara Cerar, Cita Cvirn, Klara Hribar, Gabrijela Kumek, Bernarda Le-tnar, Eva Mrše, Petra Pavlič, Maja Pirc, Erika Pirnat, Tea Podbev-šek, Zala Šenet, Nina Pavlič Hren, Neža Hren, Tjaša Rajh, Ajda Sitar, .Alja Sitar, Jana Strahinič in Mateja Šimic. V moški konkurenci je bilo najboljšimi tremi v Sloveniji 11 domžalskih atletov: Gregor Cotman, Anže Farkaš, Peter Kastelic, Denis Kumek, Rok Kveder, Jože Pirnat, Luka Razpotnik, Mark Selan, Lovro Šlibar, Jaka Vodnjov in Domen Zupan. Eva Aljančič, Alja Sitar in Jana Strahinič so najboljše atletinje pretekle sezone, med fanti so sezono 2009 najbolj zaznamovali Anže
Farkaš, Jaka Vodnjov in Peter Ka-stelic.
Vse tri so tekačice, pionirka Eva in članica Jana dolgoprogašici, mladinka Alja šprinterka. Eva je ob naslovu državne prvakinje na 2000 m v svoji kategoriji zabeležila še zavidanja vredna rezultat in uvrstitev v teku na 3000 m na prvenstvu Slovenije v krožnih tekih, kjer si je v konkurenci mladink (do kar 5 let starejših) pritekla zmago. Jana je odličen sloves dolgoprogašice gradila celo sezono in ga z dvema zmagama na Balkanskih igrah za veterane le še potrdila. Za Aljo je bila sezona 2009 sezona velikih tekmovanj, nastopila je na svetovnem prvenstvu za mlajše mladinke in evropskih olimpijskih dnevih mladih, kjer je bila med stometrašicami v finalnem teku sedma. Anže tekmuje med najmlajšimi pionirji U-12 (do pod 12 let) in je v različnih disciplinah na prvenstvih Slovenije na najvišjo stopničko stopil štirikrat, dvakrat je bil najboljši še na atletskem pokalu Slovenije. Peter je ubranil naslov najboljšega v teku na 1500 m tako na prvenstvu Slovenije za člane kot na finalu atletskega pokala Slovenije, kot reprezentant je na 1500 in 3000 m nastopil na ekipnem prvenstvu Evrope, na Uni-verzijadi je bil v teku na 1500 m v svetovni študentski konkurenci 34. Jaka je bil na prvenstvu Slovenije za mlajše mladince dvakrat tretji, in sicer v teku na 3000 m ter v teku na 2000 m z zaprekami. Čestitke prejemnikom priznanj, ki so s svojimi nastopi v letu 2009 konkurenci dali vedeti, da je Atletski klub Domžale vesela in motivirana sredina ter da bodo »oranžni dresi« vedno dali vse od sebe! Čestitke vsem vaditeljem in trener-
jem ter končno tudi vodstvu kluba, ki je letos člane obdaril s koledarjem v znamenju AK Domžale in ki
vsako leto tudi z zaključnim srečanjem poskrbi za dobro počutje vseh članov in članic!
Utrinek z zaključnega srečanja AK Domžale (od leve proti desni): predsednik Roman Lazar, trener Lojze Pungerčič, atlet Peter Kastelic, Tomaž Jarc
3, 2, 1 ... start!
Sezona 2010 se je začela! Najbolj motivirani in tekmovalni so s svojimi nastopi lahko začeli že decembra na novoletnih mitingih v Celju in Novi Gorici, pred prvimi prvenstvi Slovenije pa bomo pisali še o rezultatih skakalcev, ki se bodo pomerili 15. januarja v Celju, vse dicipline se bodo odvile 16. januarja v Ljubljani, Murska Sobota pa bo 17. januarja prizorišče mednarodnega zimskega krosa.
Prve medalje s prvenstev Slovenije v AK Domžale pričakujemo 23. in 30. januarja, ko se bodo pomerili pionirji in pionirke, mlajše mladinske rekorde bomo lahko popravljali po 6. februarju, starejše mladinske pa 13. februarja. Člani in članice bodo
na svoj račun prišli 4. februarja, ko bodo skupaj z mladinci nastopili na prvenstvu v krožnih tekih v avstrijskem Linzu, na 60 m, 60 m z ovirami, v daljino, višino, troskoku in skoku s palico se bodo za naslove državnih prvakov pomerili 20. februarja v Ljubljani. Na podlagi lanskoletne sezone državnih rekordov Domžalčani lahko upamo, da se bodo med najboljše dvoranske mnogobojce atleti Domžal uvrščali tudi letos, na svojem prvenstvu se bodo 21. februarja pomerili najmočnejši in najbolj eksplozivni v suvanju krogle, na svoj račun pa bodo tudi februarja prišli tekači čez drn in strn. Zimska sezona se je že začela in bo ... živahna! Prve rezultate si lahko preberete že v naslednji številki!
Bojana
TEŽKOATLETSKI KLUB DOMŽALE
Novoletni turnir Domžal
Klub težkoatletov Domžale je v petek, 18. decembra 2009, organiziral I. novoletni turnir Domžal. Tekmovalci iz ekip Slovenije so se v letu 2009 zadnjikrat srečali in se prijateljsko pomerili v dviganju uteži. Tekmovanje se je odvijalo v športnem in zelo tekmovalnem duhu, kar se je pokazalo po odličnih rezultatih, ki so jih dosegli.
mesto Boštjan Peterca, TAK Domžale (poteg 110 kg, sunek 140 kg, biatlon 250 kg -273 točk mesto Štefan Dominko TAK Dom-
žale (poteg 100 kg, sunek 131 kg, biatlon 231 kg - 270 točk mesto Matej Šulinc BODY FIT CELJE (poteg 104 kg, sunek 128 kg, biatlon 232 kg - 264 točk Piko na i sta za publiko postavila Blaž Kuhar in Boštjan Peterca (oba TAK DOMŽALE), ki sta s svojo usklajenostjo in v tandemu dvignila kar 200 kg sunka.
Težkoatleti iz Domžal so, lahko rečemo, sezono 2009 zaključili več kot uspešno, saj so odnesli večina prva mesta po posameznih kategorijah na
državnem prvenstvu, osvojili so tudi prvo mesto v pokalni tekmi in naslov ekipnega državnega prvaka Slovenije.
Ne smemo pozabiti, da je slovenske barve na evropskem prvenstvu v Romuniji zastopal dolgoletni član tež-koatletskega kluba Domžale Boštjan Peterca, ki je osvojil zadovoljivo 15. mesto.
Močni fantje iz Domžal so si svoje cilje v letu 2010 zapisali kar na oglasno tablo, kjer so zastavljeni zelo izzivalni rezultati. S svojo željo in vztrajnostjo, ki jo fantje imajo, pa se vodstvo in trener Roman Dimc sploh ne bojijo, da na zastavljene cilje ne bi mogli poseči. Če je zastavljen cilj in disciplina, so potem tudi dobri rezultati. Člani težkoatletskega kluba Domžal želijo vsem bralkam in bralcem Slamnika veliko lepih trenutkov, uspeha in zadovoljstva v letu 2010.
T. P.
Druženje s starši programa Atletske urice
TVD
Parizan Domžale
V sredo, 23. decembra, smo na našo vadbo otrok v društvu TVD Partizan Domžale povabili Božička. Za prijetno športno vzdušje smo poskrbeli s smučarsko vadbo in smučanjem kar v telovadnici OŠ Domžale, saj nam je odjuga pobrala ves sneg. K vadbi, in kasneje tudi na smučanje, smo povabili tudi starše naših otrok, ki so se na vadbi in v smučarskih disciplinah odlično izkazali. Pripravili smo tudi tekmovanje v paralelnem smuku na izredni ravnini. Tekma je bila izredno napeta in zaradi izredne ravnine izjemno atraktivna. Po tekmi smo podelili nagrado za najhujši padec na izjemni ravnini,
nagrado za najmlajšo smučarko, in seveda nagrado za najhitrejšega smukača. Nagrade nam je prijazno doniral ERDANI SPORT in se mu prav lepo zahvaljujemo. Prav tako se PIGMENTU d.o.o. zahvaljujemo za njihovo celoletno pomoč pri naših športnih prireditvah.
Ob izrednem športnem vzdušju smo pričakali Božička, ki je od naših mladih telovadcev prejel veliko pisem, v katerih so opisali njihova doživetja na vadbi. Nekaj jih je prebral na vadbi, za ostala pa si bo vzel čas med njegovim dopustom. Vsem otrokom je razdelil darila in obljubil, da se prihodnje leto zagotovo vrne med mlade športnike! Več utrinkov si lahko ogledate na naši spletni strani: http://www.tv-drustvo-partizandomzale.si.
V Atletskem klubu Domžale ra-stemo z najmlajšimi. In ker je to naša prihodnost, navezujemo trdnejše vezi tudi s starši. To vez smo utrdili v decembru, ko smo starše vadečih povabili na skupni Zabavni trening. Skupine Hitri atleti, Tekači, Šprinterji, Mišice in Tigri so ponosno pokazali, kaj vse so se naučili, kaj vse zmorejo, kako hitri, spretni in močni so.
Skupno ritmično ogrevanje je sledilo v aerobno razgibavanje, nato pa smo po izrisanih načrtih sestavili poligon, ki je vseboval veliko plezanja, skakanja, teka, koordinacije, vlečenja itd. Atletska udejstvovanja so pozitivna za razvoj gibalnih spretnosti otroka in tudi odraslega in to starši programa Atletske urice natanko vedo. Čeprav so otroci še mladi (letnik 2005 do 2002), zmorejo več, kot si odrasli sploh lahko predstavljamo in tudi to je razlog naših srečanj.
Na koncu našega srečanja je vsak otrok programa prejel majico svoje skupine, ki jih je z zanimivimi ilustracijami potiskal gospod Ur-banija, ki smo mu iskreno hvaležni.
Veseli nas, da rastete z nami, da ste strpni, pogumni, vztrajni. Ker le tako lahko vzgojite otroke, ki bodo sledili vašim vzgledom.
V pričakovanju skupnega pohoda vas atletsko pozdravljamo.
Vaditelji Programa Atletske urice: Mojca, Erika, Nejc, Špela in Teja
22
šport
Smučarski sejem
Kot vsako leto do sedaj, je tudi letos v začetku decembra potekal smučarski sejem nove in rabljene smučarske opreme, ki ga je organiziralo Smučarsko društvo Domžale. S pomočjo strokovno usposobljenih organizatorjev in delavcev iz Smučarskega društva Domžale je vsakdo lahko zase našel celotno smučarsko opremo, od smuči, smučarske deske do konfekcije. Vsi, ki se nad smučanjem še niso navdušili, so lahko poiskali drsalke. Poleg omenjenega so se lahko obiskovalci sejma spoznali z učitelji in trenerji alpske in tekmovalne sekcije, svoje otročičke vpisali v štiridnevni tečaj, ki bo potekal v času zimskih šolskih počitnic konec februarja ali v enodnevne tečaje na Pustovki. Rečemo lahko, da je sejem uspel, da smo se imeli odlično, za naslednje leto, ko se zopet vidimo, pa smo že naročili nekaj več snežink na smučiščih.
Tina Centrih
PRIDRUŽITE SE NAM!
Telovadba 100 gibov v Dobu se začenja ob 8. uri.
Naš dom - Društvo upokojencev Dob obvešča, da se še vedno lahko pridružite projektu ŠOLA ZDRAVJA -TELOVADBA 100 GIBOV - vaje za sklepe. Zbirališče je vsako jutro (razen ob nedeljah), ob 8. uri, v Športnem parku Dob - ob vsakem vremenu.
Prostovoljci vas vabijo, da se jim pridružite ter na prijazen in neboleč način poskrbite za svoje zdravje.
Dobrodošli!
Članarina Planinskega društva Domžale za leto 2010
Člani Planinskega društva Domžale imajo možnost izbirati med naslednjimi vrstami članarine:
A-članarina (50 €) in B-članarina (20 €) sta namenjeni odraslim. B1-članarina (15 €) je namenjena članom nad 65. letom. Š-članarina (13 €) je namenjena študentom do 26. leta starosti (aktivni status dokazujejo z veljavno študentsko izkaznico) in mladim, ki so brez lastnih dohodkov. S-članarina (13 €) je namenjena srednješolcem. O-članarina (5 €) je namenjena osnovnošolcem, P-članarina (5 €) pa predšolskim otrokom. Članarino lahko poravnate v društveni pisarni, vsako sredo, od 19. do 20. ure, in na prodajnem mestu Loterije Slovenije v Domžalah (Utrinek Vida Kleinlercher s. p., Ljubljanska cesta 72, Domžale), od ponedeljka do petka, od 8. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. Izven tega časa je članarino mogoče poravnati pri Janezu Vodlanu, Šolska ulica 10, Rodica (tel.: 724 84 47, 041/754-973;.
Preglednica: Cena posamezne vrste članarine v evrih.
A - rdeča	B - modra	B1 - modra	S + Š - zelena	S + Šd - zelena	O - rumena	Od - rumena	P - rumena	Pd - rumena
50	20	15	13	0	5	0	5	0
KK HELIOS
100-odstotni izkupiček domačih tekem
Košarkarji Heliosa, ki so s štirimi zmagami in dvanajstimi porazi trenutno na 13., predzadnjem mestu v ligi NLB, v domačem prvenstvu pa z 11 zmagami in štirimi porazi na 1. mestu, so v zadnjem mesecu dni odigrali 9 srečanj v domačem prvenstvu in mednarodni, jadranski ligi. Če najprej pogledamo izkupiček v jadranski ligi NLB ugotovimo, da so domžalski košarkarji na zadnjih štirih tekmah zabeležili eno zmago in tri poraze. Neuspešna so bila gostovanja, ki so jih košarkarji Heliosa v tem času imeli kar trikrat. Najprej so bili neuspešni proti Radničkim, ki je zmagal z rezultatom 69:66. Cedevita je v gostovanju Heliosa iztržila zmago z 11 točkami prednosti (92:81), Partizan pa je bil boljši od Heliosa sredi Beograda za 8 točk (74:66). Za razliko od gostovanj so bili košarkarji Heliosa uspešnejši doma. Na srečanju proti ekipi Široki HT Eronet, ki je bilo polno preobratov, je bilo splošno mišljenje ob koncu tretje četrtine, da si košarkarji Heliosa tokrat zmage ne morejo več priigrati. A preobrat, ki je sledil, je srečanje naredil zanimivejše, v zadnji četrtini pa je košarkarjem Heliosa uspel pravi met in zmaga je ostala doma. Helios je slavil z rezultatom 72:64.
100-odstotni izkupiček domačega prvenstva
V domačem prvenstvu pa si Helios ni dovolil spodrsljaja in vseh pet odigranih srečanj v zadnjem mesecu dni je bilo uspešnih za domžalsko moštvo. Najprej so sredi decembra v domači dvorani premagali HKC Elektro Esotech, z rezultatom 85:78. Sledi-
la je še ena domača tekma, tokrat so bili žrtve košarkarji TCG Mercator-ja, ki ga je Helios premagal z 79:73. Prvo letošnje gostovanje v Laškem se je končalo v prid Heliosa, rezultat je bil 63:67. Tudi prva letošnja domača tekma se je končala v prid domžalskih košarkarjev, zmaga nad Šentjurjem je bila visoka, saj je Helios zmagal s kar 45 točkami prednosti - 97:52. In za konec še gostovanje v Ljubljani pri Parkljih, kjer je bil Helios boljši za 4 točke (80:84).
Že jutri se bodo košarkarji Heliosa podali na gostovanje. Tokrat se bodo srečali z ekipo FMP v 18. krogu lige NLB. 27. januarja bodo v Kopru odigrali srečanje proti Luki Koper, 30. januarja pa sledi še gostovanje pri He-ofarm Stadi. Helios bo naslednje srečanje pred domačo publiko ponovno odigral 2. februarja, ko v ligi Telemach v goste prihaja Krka, 6. februarja pa v ligi NLB gostuje v Hali komunalnega centra še Zadar.
(mak)
Gorniški programček
V letu 2006 smo prvič izdali Gor-niški programček s pregledom društvenih aktivnosti. Programček je izšel tudi letos, v 1.200 izvodih, in ponuja preko 90 različnih akcij alpinističnega, gospodarskega, mar-kacijskega, mladinskega, športno-plezalnega in vodniškega odseka ter društva v celoti. Brezplačno ga bodo v drugi polovici januarja prejeli vsi društveni člani, dosegljiv pa bo tudi v društveni pisarni, občasno pa še v Knjižnici Domžale in Centru za mlade. Gorniški programček najdete tudi na spletnem mestu www.pdd. si (http://www.pdd.si/upload/info/ PROGRAM%202010.pdf).
Košarka
KK Helios Domžale, ŽKK Domžale in KK Lastovka - uvrstitve ekip po polovici prvenstva in konec za pionirke in pionirje - premor izkoriščajo z igranjem v zimskih ligah
KK Lastovka Člani:
12. mesto po 12 krogih - 1 zmaga,
11 porazov v 2. SKL
Mladinci:
4.	mesto po 10 krogih - 5 zmag in 5 porazov v 2. SKL
Kadeti:
5.	mesto po 10 krogih - 6 zmag in 4 porazi v 2. SKL
Pionirji U-14:
3. mesto v 1. SKL - 6 zmag in 12 porazov na koncu
Nova liga:
5. mesto - 3 zmage in 3 porazi
ŽKK Domžale Članice:
9. mesto po 12 krogih - 1 zmaga in 11 porazov
V PLESALNICI PLESNE SOLE MIKI
Brezplačen plesni pustni dan
vabi na
54. občni zbor
članic in članov ter društvenih prijateljic in prijateljev.
Zbor, ki je letos volilni, bo v petek, 19. februarja 2010, ob 18. uri,
v veliki sejni sobi Doma športnih organizacij, Kopališka cesta 4, v Domžalah.
Na občnem zboru bo mogoče poravnati društveno članarino
za leto 2010, sklenili pa ga bomo s srečanjem članic in članov ob tradicionalni pogostitvi.
Vabimo k številčni in aktivni udeležbi.
Borut Peršolja,
predsednik
V	času zimski počitnic bomo skupaj pustovali. V našo družbo vabimo otroke med 6. in 11. letom! Potrebne so predhodne prijave na e-pošto: info@mikiples.com, do 12. februarja 2010.
V	času zimskih počitnic zopet pripravljamo presenečenje. Na pustni torek, 16. februarja 2010, pripravljamo pravo poslastico. V prostorih Plesne šole Miki, v Plesalnici na Kamniški cesti 24a v Radomljah, se bo zopet odvijal brezplačni plesni dan. Ta dan bo namenjen vsem, ki imajo radi ples in druženje. Vabimo seveda
tudi tiste, ki nas še ne poznate. Ker bo to pustni dan, seveda pričakujemo udeležence v pustni opremi, s polnimi žepi radostnega smeha. Spoznali se bomo, našli nove prijatelje in se naplesali. Število otrok je omejeno, zato pohitite s prijavami. Prijave zbiramo na našo e-pošto info@ mikiples.com do 12. februarja 2010 oziroma do zasedbe mest. Na prijavo napišite priimek, ime in starost otroka ter telefon enega od staršev. Vabljeni vsi tisti otroci, ki imate radi pust ali ne veste, kaj početi med počitnicami. Preživite dan pustno nor-
Foto: Peter Koprivnikar
NK DOMŽALE
Aktivni v času zimskih priprav
Foto: Peter Koprivnikar
Kadetinje:
5. mesto po 8 krogih - 3 zmage in 5 porazov Pionirke U-14 :
mesto - 13 zmag in 3 porazi - skupina vzhod Ml. pionirke U-12:
mesto - 3 zmage in 3 porazi
KK Helios Domžale Mladinci:
liga, 6. mesto - 3 zmage in 9 porazov
Kadeti:
liga, 7. mesto - 11 porazov Pionirji U-14:
A-ekipa:
liga A2 - 2. mesto
B-ekipa:
mesto 2. SKL - brez tekem v svoji skupini v drugem delu
Ml. pionirji U-12:
mesto - 11 zmag in 3 porazi
Nova liga:
A-ekipa: 1 zmaga in 3 porazi B-ekipa: 4 porazi
Urban Žnidaršič
Čeprav so bili nogometaši Domžal na mesec dni trajajočem zimskem počitku pred pričetkom priprav na spomladanski del, ki so ga začeli 11. januarja, pa se je v tem času kljub temu marsikaj dogajalo. Če se zapisa lotimo kronološko, velja najprej omeniti dogodke izpred novega leta. Mednje spada žreb četrtfinalnih parkov pokala Hervis, ki je Heliosu namenil za nasprotnika Hit Gorico. Ostali pari, ki se bodo srečali v četrtini finala, so še Maribor : Triglav Gorenjska, Interblock : Nafta in Rudar : CM Celje. Prve tekme bodo na sporedu že 17. marca, povratna srečanja pa teden dni kasneje. Domžalčani bodo prvo tekmo odigrali doma, drugo pa v gosteh.
Odlično 2. mesto na All star turnirju 2010
Domžalski nogometaši so iz lanskega leta branili naslov zmagovalca zimskega All star turnirja, ki je bil tokrat v Velenju, Domžalčani pa so tudi tretjič zapored igrali v finalu. Če so pred dvema letoma izgubili proti Kopru, lani premagali Maribor, pa so morali to pot zmago v zadnji tekmi predati Celju, ki je bilo boljše s 7:2. Mlada ekipa domžalskih nogometašev, ki se je predstavila na tokratnem turnirju, pa se je na koncu okitila tudi z naslovom najboljšega vratarja turnirja, ki ga je prejel Franci Biček. Fantom za odlične predstave seveda čestitamo!
Okrepitev strokovnega štaba
Nogometni klub Domžale je po prevzemu vodenja prve ekipe
s strani Darja Birjukova dobil tudi okrepitev strokovnega štaba. Poleg Filipa Filipovskega, ki ostaja v prvi ekipi, sta se trenerju pridružila še povratnik, in sicer odličen kondicijski trener Martin Magister, ki je domžalske nogometaše krepil že v času Slaviše Stojanoviča. Zanimiv pa je tudi prihod Ermina Šiljaka, nekdanjega reprezentanta, ki s prihodom v Domžale začenja svojo trenersko pot. Nov kapetan prve ekipe pa je zaradi odhoda Luke Elsnerja postal Rok Hanžič.
Prihodi/Odhodi
Luka Elsner se najverjetneje seli v Avstrijo. domžalsko moštvo pa je zapustil tudi Džengis Čavuše-vič, ki se je preselil k švicarskemu drugoligašu Wil 1900. Na drugi strani pa lahko govorimo tudi o okrepitvah, med katerimi je prvi zagotovo Željko Filipovč, 21-le-tni vezni igralec, ki je bil pretekla leta član mlajših kategorij v Domžalah (kadeti in mladinci), po dveh letih in pol pa se vrača v domžalsko ekipo. Medtem je branil barve na Bonifiki in v Olimpiji, zadnje pol leta torej v 1. SNL. Na treningih se je prvi ekipi pridružil tudi mladi nogometaš iz domače šole, Matic Saferovič, ki se je do sedaj krepil v članski ekipi Radomelj.
Še več o spremembah v ekipi in začetku spomladanskega dela prvenstva pa že v naslednji številki.
(mak)
Nogomet
čavo in plesno - pridite nas pogledat v Plesalnico in se pustite presenetiti!
V	Plesni šoli Miki tudi drugače ne mirujemo. Nasmehnilo se nam je novo leto, obrnilo nov list, mi pa smo že pripravljeni za nove izzive. Naša naloga in želja je, da bi v prvi vrsti otrokom in mladostnikom, kasneje pa tudi starejšim, prikazali del plesne kulture, ki jo tudi z njihovo pomojčjo znova in znova odkrivamo. Želimo si, da bi se že v najzgodnejšem obdobju znali posvečati pozitivni samopodobi, odkrivanju velikih sposobnosti naših teles, pa seveda tudi k aktivnemu preživljanju prostega časa. Tudi to, da se zavedamo, da je ples ena od preventivnih dejavnosti, ki na prijeten način uči o gibanju ob glasbi in bolj zdravemu načinu življenja.
In kaj se pripravlja v začetku leta 2010?
V	soboto, 9. januarja, smo pripravili pravi plesni dan, ki je bil namenjen našim predšolskim plesalcem. Vesele nasmehe in bučne aplavze smo čarali v pravi čarovniški šoli dobre volje. Sledili so šolski plesalci, ki so svojo samozavest pokazali na pravem odru - v Kulturnem domu Franca Bernika smo se v torek, 12., in v sredo, 13. januarja, posvečali plesnim zgodbam in radostnim Eskimom.
Damjana Berčič
Plesna šola Miki
NK Domžale (MNC Domžlae), NK Roltek Dob, NK Kalcer Vo-doterm Radomlje, NK Ihan in NK Vir - uvrstitve ekip po koncu jesenskega dela prvenstva
NK Domžale
Mladinci U-18:
liga - 3.mesto
Pokal MNZ Ljubljane - uvrstitev v nadaljnje tekmovanje - po zmagi v 3. krogu Kadeti U-16:
liga - 4. mesto
Skupno kadeti U-16 in mladinci
U_18: 4. mesto
Selekcija U-14:
liga - 5. mesto
St. dečki MNZ Ljubljane:
liga - 1.mesto
Ml. dečki MNZ Ljubljane:
1.	liga - 5. mesto
2.	mesto Ihan-Domžale Cicibani U-10: Skupina A - 5. mesto Cicibani U-9: Skupina 1 - 1. mesto Cicibani U-8: Skupina 5 - 1. mesto
NK ROLTEK DOB
Člani - 3. liga zahod - 2. mesto Pokal MNZ Ljubljane - uvrstitev v nadaljnje tekmovanje - po zmagi v 3. krogu Mladinci:
Pokal MNZ Ljubljane - v 2. krogu poraz in izpad iz nadaljnjega tekmovanja
St. dečki MNZ Ljubljane:
liga - 4. mesto
Ml. dečki MNZ Ljubljane:
liga - 12. mesto
Cicibani U-10:
Skupina D - 4. mesto
Cicibani U-8:
Skupina 7 - 5. mesto
NK KALCER VODOTERM
Radomlje
Člani - 3. liga zahod - 6. mesto Pokal MNZ Ljubljane - poraz v 3. krogu in izpad iz nadaljnjega tekmovanja
Mladinci MNZ Ljubljane:
liga - 7. mesto
Pokal MNZ Ljubljane - poraz v 2. krogu in izpad iz nadaljnjega tekmovanja
Kadeti MNZ Ljubljane:
liga - 3. mesto
Skupno mladinci in kadeti: 4. mesto
St. dečki MNZ Ljubljane:
liga - 6. mesto
Ml. dečki MNZ Ljubljane:
liga - 5. mesto
Cicibani U-10: Skupina D - 1. mesto Cicibani U-9: Skupina 1 - 2. mesto Cicibani U-8:
Skupina 4 - 2. mesto - Kalcer B Skupina 7 - 2. mesto - Kalcer A
NK IHAN: Člani MNZ Liga:
11. mesto
Pokal MNZ Ljubljane - poraz v 1. krogu
Kadeti MNZ Liga:
2. liga - 9. mesto
Cicibani U-10: Skupina D - 9. mesto Cicibani U-8:
Skupina 7 - 3. mesto
NK VIR: Člani MNZ Liga:
7. mesto
Pokal MNZ Ljubljane: poraz v 1. krogu
Cicibani U-10 :
Skupina D - 7. mesto Cicibani U-9:
Skupina 1 - 4. mesto
ZIMSKA LIGA MNZ LJUBLJANE - ekipe, ki nastopajo v tem tekmovanju po različnih skupinah:
U-12 - Domžale, Kalcer, Ihan Domžale
U-9 - Domžale A, B, Kalcer U-10 - Domžale A, B, Roltek, Ihan, Vir
U-8 - Domžale A, B , Kalcer, Vir, Ihan
Urban Žnidaršič
a
KLUB BORILNIH VESCIN DOMŽALE
Za še uspešnejše leto 2010
SMUČARSKI KLUB IHAN
Teja in Klemen -biatlonca prihodnosti
No, pa smo ga končno dočakali tudi v dolini. Sneg je na veliko veselje pobelil tudi naše, nižje ležeče kraje. Sneg, ki je za nekatere, vsaj po izjavah v različnih medijih, velika nadloga in nič kaj priljubljena belina. Za nas, ihanske smučarje tekače in biatlonce, pa je seveda to nujni proizvod narave za obstoj tega prelepega in zanimivega športa. Proizvoda prve kvalitete sta nedvomno Teja Gregorin in Klemen Bauer, ki sta trenutno najboljša slovenska bia-tlonca. Glede na dosežene rezultate preteklih sezon in rezultatov letošnje zimske sezone, ju upravičeno lahko postavimo v žarišče. Začnimo kar s Tejo, ki je na domačem prizorišču na Pokljuki v mesecu decembru dosegla eno najboljših uvrstitev v svetovnem pokalu. S 5. mestom je dokazala, da sodi med vodilne slovenske zimske športnice. Teja je tudi leto 2010, začela odlično, saj je dosegla kopico točk svetovnega pokala, ki jo v skupnem seštevku uvršča med 15 najboljših biatlonk na svetu. V žarišče svetovne moške biatlonske scene pa nezadržno prodira Klemen, ki nam je na Pokljuki, s 7. in 13. mestom, pokazal svoje kvalitete. V nemškem Oberhofu se je z 12. in 15. mestom, že povsem približal vrelišču. Torej Teja in Klemen sta nedvomno naložba prihodnosti slovenskega biatlona, v katero sodi tudi Peter Dokl, ki je s slovensko moško štafeto v Oberhofu zasedel 13. mesto. Trojna ihanska naložba, ki se bliža XXI. zimskim olimpijskim igram v Vancouvru in ki bo številčno, skupaj z vodjo servisa Boštjanom Lekanom, podrla absoluten rekord.
V zadnjem vikendu starega leta in v prvem vikendu novega, so se najboljši slovenski biatlonci merili za državne naslove. No, mi imamo v Ihanu že dolgoletni naslov, ki je zelo prepoznaven že več kot 50 let. A vsakega novega naslova smo veseli, saj nam v biatlonsko zbirko prinaša iz generacije v generacijo nove »znam-
Vsak petek in soboto od 17.oo do 20.00 Možen najem sani. Povratek v dolino ob 20.00 in 21.00.
Velika planina d.o.o., Kamniška Bistrica 2, 1242 Stahovica
www.velikaplanina.si, info@velikaplanina.si
V tretjem kolu lige prvakov so se najboljši boksarji, med njimi tudi Klub borilnih veščin Domžale, konec leta pomerili na Ptuju. Najuspešnejši so bili res domači boksarji, vendar smo med 22 boksarji iz šestih klubov lahko zaploskali tudi borbenosti članov iz drugih klubov, ki so ob tem pokazali dobro tehniko in taktiko v boksu. Borbeni so bili tudi domžalski tekmovalci, ki na lestvici najuspešnejših boksarskih klubov s šestimi zmagami, devetimi porazi in štirimi neodločenimi borbami zasedajo tretje mesto, pred njimi sta BK RING Ptuj ter BK
Slovenska Bistrica. Še rezultati domžalskih boksarjev Do 69 kg: Milošič (Ring) - Dolinar (Domžale) 1 : 1, do 75 kg: Nedeljko (Ring) - Lipovšek (Domžale) 1 : 1, do 91 kg: Močnik (Domžale) - Jurič (Kranj) 0 : 2
Klub borilnih veščin Domžale je ob koncu leta uspešno opravil tudi 6. občni zbor, v prostorih Krajevne skupnosti Dob, kjer so pregledali opravljeno delo v letu 2009 ter sprejeli delovni program za leto 2010. Vsi člani Kluba borilnih veščin Domžale so navijali za boksarja Dejana
Zavca, ki je postal svetovni boksarski prvak, Janu Kresniku pa se je uresničila želja čestitati našemu profesionalnemu boksarju Dejanu Zavcu za naslov svetovnega prvaka v boksu. Z največjim
veseljem si je namreč, skupaj s svojo mamico Klavdijo, na letališču Jožeta Pučnika na Brniku ogledal prihod našega najboljšega profesionalnega slovenskega boksarja Dejana Zavca ter se ob čestitki z njim tudi fotografiral. Slika bo Janu ostala v prijetnem spominu in bo zanj zanesljivo pozitivna motivacija za nastope v kickboxing športu, saj bo že kmalu star dovolj, da bo lahko tekmoval v tej zanimivi borbeni disciplini. Za borbe v boksu pa je še premlad, saj je v tem športu potrebna starost 15 let. Predsednik kluba, Marjan Bolhar, je prepričan, da je Jan zelo perspektiven športnik, zato mu vsi želimo veliko dobrih treningov, ki mu bodo omogočili, da se bo kar najbolje pripravil za tekmovanja v letu 2010.
Vera
ke«. Te so bile na Pokljuki obarvane zelo različno, a zlata je bila še posebej lepljiva. Teja in Klemen sta bila razred zase, pridružil se jima je Aleš Gregorin, ki vse bolj stopa na pota slave svoje sestre, kar je zopet pravi obet za prihodnost. Prihodnost pa predstavljajo tudi Primož Pan-čur, tudi državni prvak na Pokljuki, Anže Povirk in Vid Zabret ter Greta Tomšič, ki so osvojili medalje državnega prvenstva v skupinskem štartu.
A prava naložba je sestavljena tudi iz malih »delničarjev«, čeprav so ti ponavadi v senci velikih. A štart jim je vsekakor omogočen, v zadnjem času je ta na veliko veselje, skupinski. Za veliko skupino mladih tekmovalcev in tistih, ki se šele spoznavajo s tekom na smučeh, skrbita Janez Gregorin in Aleš Gregorič. Prvi kot dolgoletni športni delavec, trener in v letošnji zimski sezoni tudi predsednik tekmovalne komisije za biatlon, in drugi, kot dolgoletni vrhunski tekmovalec, tvorita team, ki že daje rezultate. Tiste najboljše dosega Maša Bahovec, zmaga na Pokalu RS v biatlonu na Pokljuki, 3. januarja 2010, pa Tjaša Bahovec in Sara Lekan, ki sta v žarišču deseterice med mlajšimi deklicami. Tudi Matevž Zlatnar in Luka Naglič sta preskočila tekmece in stopila iz sence, osvojila sta 3. mesti na Pokljuki, kjer so našo »znamko« zelo dobro zastopali še Miran Majer, Maja Umek, Jaka Parkelj, Gregor Babič in Nejc Karo. O naši preteklosti, sedanjosti in že nakazanih smernicah prihodnosti, pa klik na našo znamko www.tsklub-ihan.si. Zaupanje naši znamki pa so tudi v tej zimski sezoni izkazali gospodarska družba FARME IHAN, d.d., Občina Domžale, Črevarstvo Majer, s.p. in ostali donatoiji. Vsem se iskreno zahvaljujemo za naložbo usmerjeno v prihodnost.
Matjaž Pavovec
KARATE DRUSTVO
ATOM SHOTOKAN-DO DOMŽALE
v
Četa samurajev in Miklavževo darilo
Na Miklavža, 5. decembra 2009, so se ATOMovci že ob 6. zjutraj odpravili po svoje Miklavževo darilo Kar z avtobusom so se odpeljali na Tromejo v Kuzmo in se po končanem turnirju s svojim mojstrom Lovrencem Kokaljem veselili
pokala - za pokalne zmagovalce Shotokan Karate-Do Internacional zveze Slovenije za leto 2009. Vzdušje na avtobusu je bilo pozitivno in zabavno. Lahko bi rekli, da so šli ATOMovci v napad na Kuzmo: "Če vprašaš ATOMovce, zakaj napad, če
0
Sankukai karate klub Domžale
Vpisujemo nove člane. Prvi trening za nove člane bo 4. februarja 2010, po naslednjem razporedu:
DOMŽALE, OŠ Venclja Perka, Ljubljanska 58a
dijaki, študenti in odrasli: ob torkih, od 20. 45 do 22.00, in četrtkih, od
19.30 do 20.45,
dečki in deklice: ob torkih in četrtkih, od 16.30 do 17.30,
DOMŽALE, klubski prostori, Ljubljanska 58 cicibani (5-7 let): ob četrtkih, od 18.00 do 18.45,
MENGEŠ, OŠ Mengeš, Šolska ulica 11
dečki in deklice: ob torkih in četrtkih, med 18. in 19. uro,
RADOMLJE, OŠ Preserje pri Radomljah, Pelechova 83 dečki in deklice: ob torkih in četrtkih, med 18. in 19. uro,
RODICA, Stara OŠ Rodica, Kettejeva 13
dečki in deklice: ob torkih in četrtkih, od 18.30 do 19.30.
Vabljeni!
je pa karate obrambna veščina? Velika večina bo odgovorila, "Za boljši jutri!" in — napad je najboljša obramba še posebno, če nasprotnikaprehitiš v njegovi nameri."
Po osvojenih turnirjih v Rušah in Domžalah so ATOMovci na zadnjem pokalnem turnirju lahko nastopali še bolj sproščeno, saj so imeli zmago praktično že zagotovoljeno. Prav sproščenost ter velika želja po odličnih predstavah sta mladi 25-članski četi samurajev, med katerimi je bil tokrat le en mojster, Robert Lupše, prinesli zlata, srebrna in bronasta odličja.
V	katah so bili v svojih kategorijah najboljši: Žan Podboršek, Iva Perger, Špela Novak, Tjaša Zupančič, Tilen Špenko, Barbara Šavorn, Rok Kurent in Robert Lupše. Kot drugouvrščeni so turnir zaključili
Urban Mušič, Patricija Vehovec in Rok Kurent, bronasto odličje pa so prejeli Andraž Zalar, Špela Dragar, Hana Kerič, Grega Teršek, Tjaša Zupančič in Saša Štiglic. Ravno tako bleščeče so se ATOMovci izkazali v Kumite borbah; zmagali so David Kardum, Grega Teršek in Patricija Vehovec, preostalih šest karateistov ATOMa, ki so nastopili v borbah, je stopilo na drugo stopničko: Klemen Kastelic, Žan Guček, Hana Keric, Rok Kurent, Barbara Šavorn in Tilen Špenko.
V	katah je bila Alenka Trpin četrta, peti so bili Karin Podboršek, Mitja Hofer in Katja Kač.
ATOMovci z višjimi pasovi
Konec starega in začetek novega leta sta za karateista zagotovo še lepša,
če ga začne z novim, višjim šolskim Kyu pasom. In takšnih je bilo 26 ATOMovcev, ki so 3. decembra v telovadnici trzinske osnovne šole opravljali in opravili zvezni obdobni karate izpit.
Napredovali so:
10. Kyu: Marcel Krajšek, Marko Kimovec, Blaž Štiftar; 9.Kyu: Oliver Wagner, Pia Guček; 8.Kyu: Bor Krajšek, Neja Pajnič, Marko Brojan; 7. Kyu: Klara Kastelic, Tesa Štihec, Jaka Ložar, Lan Alexander Rojs, Juš Mecilošek, Žan Zalar, Lina Mecilošek, Jakob Kropivšek, Teja Sajovic, Neža Zupan, Aleksander Sever, Ana Hrovatin, Peter Vukovič, Alenka Krajšek, Boštjan Guček; 6. Kyu: Luka Repar, Primož Krajšek, Andraž Zalar.
Decembrski obisk karate-ista Paola Lusvardija
Izkušnje so vedno dobrodošle, še posebej, če pridejo iz ust odličnega karateista ali izpod njegovih rok in nog.
Sensei Paolo Lusvardi je reprezen-tant Italije, večkratni svetovni prvak, prva roka Shihan Miure 9. Dan, ki je decembra 2009 z ATOMovci delil svoje znanje o učinkoviti praktični tehniki, ki bazira na kroženju telesa. "Trike" tehnike, ki je podobna Aikido tehniki, saj silo nasprotnika izkorišča v svoj prid vendar z Karate tehnikami, bodo ATOMovci zagotovo koristno uporabljali na karate turnirjih v letu 2010! januar 2010 - "Blagor nam, ker imamo takega Senseia!" Lovrenc Kokalj je letos že 21. zapored zbral karateiste in karateistke na prvi dan novega leta - 1. januarja 2010, točno opoldne, v Kamniški Bistrici. Res bi bilo lepše, če bi navdušencem iz različnih karate društev vreme za prvi trening namesto dežja namenilo belino snega in ga poživilo s soncem, a ima svoj čar kakršen koli trening, ki je izveden med smrekami na svežem zraku in na prvi dan novega leta. Ob komentarju iz naslova so udeleženci delili tudi naslednje občutke: "Zbistrijo se možgani, človek se spoji z naravo in skrbi kar izpuhtijo." Po zaključeni vadbi sta bila na vrsti še čaj in obara v planinski koči gospoda Marjana -in sledil je zares lep in zbujen preostanek prvega dne novega leta.
Bojana
Na črno-belih poljih
Ivačič zmagovalec domžalskih turnirjev
V ciklusu mesečnih turnirjev v pospešenem šahu za leto 2009 je zasluženo slavil mojster Vlado Ivačič, ki je sicer izpustil le en turnir. Na drugo mesto se je uvrstil Boštjan Je-ran, odigral je sedem turnirjev, tretji pa je bil Vid Vavpetič, nastopil je na devetih turnirjih.
Na visoko četrto mesto se je uvrstil Ljubljančan Dušan Čepon, član Podpeči, ki je odigral le pet turnirjev. Peti je bil član Komende Boris Skok, s sedmimi, šesti Trboveljčan Hinko Jazbec pa s šestimi odigranimi turnirji. Med deseterico najboljših se je na sedmo mesto uvrstil tudi član Domžal Janjič, ki je nastopil na sedmih turnirjih. Na celoletnem ciklusu je na dvanajstih turnirjih sodelovalo 58 ljubiteljev šahovske igre, predvsem iz Domžal in bližnjih občin ter iz širšega zaledja Ljubljane. Ivačič je potrdil letno zmago s prvim mestom na decembrskem turnirju, zmagal pa je še na oktobrskem, medtem ko je
bil na treh turnirjih drugi. Jeran je slavil na junijskem in novembrskem turnirju, aprila je bil drugi, decembra pa tretji. Vavpetič je zmagal v juliju in avgustu, decembra je bil drugi, na majskem turnirju pa tretji. Žal so se na turnirje nekoliko manj odzvali mlajši člani ŠD Domžale, velja pa omeniti veteranko, mojstrico Pavlo Košir, ki je odigrala sedem turnirjev in je v skupnem seštevku pristala na osemnajstem mestu. Vrstni red za leto 2009: Ivačič 137, Jeran 109, Vavpetič 108, Čepon 95, B. Skok 93, Jazbec 77, Janjič 73, Oberč 69, Veskovič 67, Gantar 64, Jerina 62, Omahna 53, Čokan 47 itd.
Razglasitev letnega ciklusa je bila na prednovoletnem druženju članic in članov šahovskega društva Domžale, v lokalu Med zvezde. Na prijateljskem turnirju je zmagal vse boljši Bojan Osolin, predsednik društva Boštjan Grošelj pa je strnil delo društva v letu 2009 in se hkrati zahvalil najbolj uspešnim in zaslužnim članom društva v minulem letu. Pri tem velja posebej izposta-
viti Vida Vavpetiča, ki tako rekoč že šest desetletij neumorno in nesebično deluje v domžalskem šahovskem društvu.
Na pokalu železnic prvi Mazi, drugi Jeran
V okviru ciklusa slovenskih železnic za leto 2009 je znova slavil kranjski mednarodni mojster Leon Mazi, ki je po devetih turnirjih osvojil prvo mesto, tako da na zadnjem decembrskem sploh ni več sodeloval. V skupni seštevku je veljalo sedem najbolje odigranih turnirjev. Zelo dobro se je tudi tokrat izkazal Boštjan Jeran, ki je naposled osvojil odlično drugo mesto, medtem ko je bil Domžalčan Jože Skok v skupnem seštevku na koncu sedmi.
Jeran je bil pod devetih turnirjih na tretjem mestu, z odlično igro na decembrskem turnirju, kjer je osvojil prvo mesto pred Plescem in Čepo-nom, je v skupni razvrstitvi prehitel Kranjčana Dušana Zorka. J. Skok je na decembrskem turnirju zasedel
osmo mesto med 72. udeleženci in je zadržal sedmo mesto v končni razvrstitvi, preboj med prvih pet pa spričo prevelikih točkovnih razlik ni bil več mogoč. Z osmim mestom je presenetil Matjaž Kodela, na četrto pa se je z dobro igro na zadnjih turnirjih prebil mladi Blaž Debevec. Lepo se je uvrstil na deseto mesto tudi Virjan Boris Skok. Pokal slovenskih železnic v pospešenem šahu, kjer ima vsak igralec na voljo petnajst minut, sodi med najmočnejše tovrstne turnirje v Sloveniji. Na desetih turnirjih je sodelovalo skoraj 150 ljubiteljev šahovske igre. Prizadevni organizatorji šahovskega društva Železničar, na čelu s predsednikom Jožefom Brežanom, ki je tudi občan Domžal, bodo podoben ciklus turnirjev organizirali tudi letos, s tem da bo tokrat odigranih devet kol in ne več sedem kot doslej. Vrstni red skupnega seštevka pokala slovenskih železnic za leto 2009: Mazi, Jeraj, D. Zorko, Debevec, Percl, Jeraj, J. Skok, M. Kodela, B. Skok, Ribičič, Tunjič, Gašperič, Janez Hribar itd.
Jože Skok
24
Domžale
Whx
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD LJUBLJANA
KGZS - KZ LJUBLJANA KSS DOMŽALE
Zg. Jarše, Industrijska 15 1235 Radomlje
Tel.: 01/7241-845 E-pošta:kss.domzale@lj.kgzs.si
Obvestilo kmetovalcem
1. Pomembni roki za vlaganje zahtevkov
1.	Od 1. do 31.januarja 2010 poteka 3. obdobje vlaganja zahtevkov za
govedo, in sicer:
•	»Zahtevek za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi«, na osnovi katerega boste do bili premijo za krave oz. telice, ki so telile od 1.8.2009 do vključno 10.12.2009.
•	»Zahtevek za posebno premijo za bike in vole«, za živali, ki so bile zaklane od 1.10. do 31.12.2009.
II.	Od 15. 9. 2009 do 31. januarja 2010 - rok za oddajo zahtevkov za prenos plačilnih pravic.
III.	Do 31. januarja 2010 - rok za oddajo zahtevkov za začasno pretvorbo mlečnih kvot.
VI. Do 31. januarja 2010 - rok za oddajo vloge za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane pri informativnem izračunu dohodnine za leto 2009 (vložijo vsi tisti zavezanci za dohodnino, ki med letom niso uveljavljali posebne olajšave za vzdrževane družinske člane oziroma vsi tisti, ki so olajšavo med letom uveljavljali, pa želijo te podatke spremeniti.
V. Do 31. januarja 2010 - rok za
oddajo vloge za uveljavljanje olajšave za investiranje v osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost .
2.	Povrnitev trošarine obdelovalcem zemljišč za leto 2009:
Do vračila 50 % trošarine za leto 2009 so upravičenci fizične osebe, ki so v registru kmetijskih gospodarstev pri MKGP evidentirane kot nosilci kmetijskih gospodarstev in imajo na dan 30. 6. 2009 v uporabi toliko gozda in kmetijskih zemljišč po posameznih vrstah dejanske rabe, da skupna normativna poraba znaša vsaj 540 litrov. Pri obdelovanju kmetijskih zemljišč se upošteva stanje po GERK-ih, gozdne površine pa se izkazujejo po katastru. Vračilo trošarine se uveljavlja za dejansko porabljeno gorivo v letu 2009, kot je razvidno iz računov, vendar največ do normativne porabe. Vlogo za vračilo trošarine za leto 2009 je potrebno oddati na obrazcu TRO-A do 31. marca 2010, na naslov Carinska uprava RS, Carinski urad Ljubljana, Šmartinska 152 a, 1000 Ljubljana (»Oddelek za trošarino«).
Obrazce lahko dobite na spletni strani carine www.carina.gov.si, v knjigarnah DZS ali na izpostavi KSS.
3.	Roki za pridobitev certifikata NPK v letu 2010:
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije izvaja postopke preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij: predelovalec/ka mleka, predelovalec/ka mesa, predelovalec/ ka sadja, izdelovalec/ka kruha, potic, peciva in testenin na tradicionalen način, poljedelec/ka, sadjar/ka, zele-njadar/ica in živinorejec/ka. Za preverjanje v postopku pridobitev certifikata NPK v letu 2010 morajo kandidati oddati prijave:
•	v prvem spomladanskem roku do 15. februarja 2010,
•	v drugem spomladanskem roku do 17. maja 2010,
•	v jesenskem roku do 20. septembra 2010.
Za prijave in pomoč v zvezi z NPK se pravočasno obrnite na svetovalko za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti: Marta Kos, tel.: 01/8397769 ali na marta.kos@ lj.kgzs.si.
4. Izobraževanje - splošno za vse kmetovalce
Prehrana krav molznic - kako povečamo prihodek in kako zmanjšamo stroške pri reji
Informiranje kmetov o ukrepih kmetijske politike - subvencije 2010
Predavanje bo v KS Dob v Dobu pri Domžalah, 5. februarja 2010,
ob 9 uri. Predavanje se upošteva za SKOP; KOP izobraževanje in je brezplačno. Vsi lepo vabljeni!
5.	Celoletna FFS izobraževanja -osnovni in obnovitveni tečaji
Glede na potrebe in zadostno število prijav se vse leto izvajajo osnovni ter obnovitveni tečaji za uporabo FFS sredstev. Prijavnice dobite na kmetijski svetovalni službi Domžale ali v kmetijski trgovini v KZ v Jaršah. Vse informacije pa na tel.: 01/724-18-45 pri Ireni Zlatnar, vsak dan, v času uradnih ur.
6.	Izobraževanje NPK
Na osnovi zadostnega števila prijav organiziramo izobraževanje za pridobitev NPK: živinorejec/ži-vinorejka, predelovalec/ka mleka, predelovalec/ka mesa, predelovalec/ ka sadja in zelenjave, izdelovalec/ka kruha, potic, peciva in testenin na tradicionalen način. Prijave preko celega leta na izpostavi KSS Kamnik: Marta Kos, 01/8397769, marta.kos@lj.kgzs.si V večini javnih razpisov programa razvoja podeželja 2007-2013 je kmetijska izobrazba pomemben faktor pri izpolnjevanju pogojev oz. pridobitvi sredstev.
7.	Izobraževanje na osnovi prijav
Na osnovi zadostnega št. prijav organiziramo v okviru zavoda ali na enoti:
•	tečaj za nosilce turistične dejavnosti na kmetiji (75 ur);
•	osnovni tečaj predelave mleka v mlekarski delavnici (1 dan);
•	peka: kruh, potice, pecivo;
•	izobraževanja na področju dopolnilnih dejavnosti.
Prijave preko celega leta na izpostavi KSS Kamnik: Marta Kos, 01/8397769, marta.kos@lj.kgzs.si
8. Aktualna izobraževanja
Usposabljanje s področja higiene živil in haccp sistema - dobra higienska praksa
•	Izobraževanje za kmetije, ki se ukvarjajo s kisanjem vrtnin, posebej zelja in prodajo bo v četrtek, 18. februarja, ob 9. uri, v dvorani Kulturnega doma v Vodicah.
•	Izobraževanje za kmetije, ki se ukvarjajo s turizmom, predelavo živil rastlinskega ali živalskega izvora in prodajo, ki zahtevajo registracijo na ZIRS bo v sredo, 17. februarja ob 9. uri, v dvorani Kulturnega doma v Vodicah.
Vabilo velja vam, ki morate vsako leto obvezno opraviti določeno število ur izobraževanja iz področja HACCP sistema in dobre higienske prakse.
Obe izobraževanji bodo izvajali strokovnjaki Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj. Cena izobraževanja je 45 EUR na osebi. Informacije in predhodna prijava: Marta Kos, tel.: 8397769, marta.kos@lj.kgzs.si, najkasneje do torka, 9.februarja.
Pridelava zelenjave iz domačega vrta
Predavanje oz. delavnica bo za vse zainteresirane v četrtek, 25. februarja 2010, ob 9.30, v dvorani KS Podgorje. Predavali bosta Ana Ogorelec, u.d.i.a., KGZS-Zavod
LJ (priprava sadik, odporne sorte, naravno zdravilstvo pri pridelavi rastlin) in Kristina Škrbec iz Semenarne Ljubljana (novosti pri pridelavi zelenjave, predstavitev kataloga 2010). Vabljeni vsi ljubitelji vrtov. Izobraževanje je brezplačno.
Kmetijska svet. služba za osnovne dejavnosti: Irena Zlatnar, ing. agr. Kmetijska svet. služba za dopolnilne dejavnosti: Marta Kos, dipl. ing. živ.
OBČINA DOMŽALE OBNOVILA DOLGOLETNO TRADICIJO
Sprevod Dedka mraza tudi v Domžalah
V	nedeljo, 27. decembra, je Občina Domžale obnovila dolgoletno tradicijo sprevoda dedka mraza, ki je skupaj s pravljičnimi bitji, gozdnimi živalmi ter godbo z mažoretkami pričaral pravo decembrsko vzdušje. Andreja Pogačnik Jarc, podžupanja Občine Domžale, je o sprevodu povedala: »Na občini Domžale se trudimo, da bi pričarali praznično vzdušje za vse otroke v občini. Tako smo v prvi polovici decembra, v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine, pripravili Pravljično mesto v Kulturnem domu Franca Bernika, v drugi polovici decembra pa pridih pravljičnosti s sprevodom Dedka Mraza.«
V	soboto, 26. decembra, je bila v Občini Domžale, v Športnem parku Domžale, postavljena Zimska vas, ki jo je dan za tem obiskal dedek Mraz. Tretji dobri mož se je v mesto pripeljal do Zdravstvenega doma Domžale, kjer je nato ob 17. uri, s svojim spremstvom na čelu, z Godbo Domžale, mažoretkami, snežinkami, smrkci in gozdnimi živalmi, pozdravljal otroke na ulici Matije Tomca, Slamnikar-ski ulici in Kopališki ulici ter se ustavil v Zimski vasi v športnem parku. Andreja Pogačnik Jarc, podžupanja Občine Domžale, je bila presenečena nad številom obiskovalcev in navdušenjem otrok: »Sprevod je izpolnil namen Občine Domžale, saj so bili številni obiskovalci, predvsem pa otroci, navdušeni. Tako nam je uspelo za otroke, ki so v počitniških dneh ostali doma, pričarati praznično vzdušje v Domžalah. Sprevod dedka Mraza, v katerem je sodelovalo skoraj 80 oseb, je bil organiziran v sodelovanju s podjetjem Beline.«
Tina Drolc
Tradicionalna kitajska masaža v Domžalah
Tradicionalna kitajska masaža je že po vsem svetu priznana oblika alternativnega zdravljenja, saj z njimi strokovnjaki tradicionalne kitajske medicine vzpostavljamo v telesu ravnovesje. Kitajska medicina pravi temu ravnovesje Yina in Yanga in kadar je tako, naša življenjska moč "energija" prehaja enakomemo v vse dele telesa. Meridiane lahko odpiramo na točno določen način in če je pritisk na prave točke, si telo samo pomaga, da dobi več energije, volje in motivacije. Z masažo vam lahko pomagam pri težavah, povezanih s hrbetnico, vnetji sklepov, išiasom, odpravlja glavbole in migrene, športne poškodbe, nespečnost, depresijo, pri utrujenosti in še bi lahko naštevali. Kitajec Kui ze šest let upešno deluje v Sloveniji, ima čez tisoč zadovoljnih strank. Poglejmo kaj so o kitajskem maserju in o učinkovitosti njegovih rok povedale njegove stranke. 54-letna Marjana iz Kranja. Zaradi hernije diska so jo marca lani operirali. Do septembra se je dobro počutila, nato pa jo je ob dvigu težkega bremena spet zgrabilo v križu. "Spet so se pojavile neznosne bolečine, ki niso popustile kljub protibolečinskim tabletam, ker ni nič pomagalo, sem se nazadnje odločila še za kitajsko masažo, kjer so takoj ugotovili, da imam grozno vnetje, česar moja zdravnica ni opazila. Po terapiji s šestimi masažami se počutim odlično, spet normalno živim. Bolečina sicer ni povsem izginila, a je precej bolj blaga kot prej, ko je bil boleč vsak gib." Tudi 27-letna Nika iz Ljubljane je zelo zadovoljna z učinkom kitajske masaže. "Že od nekdaj mi je všeč masaža in nanjo pogosto hodim, predvsem zaradi sprostitve telesa in mišic po napornih treningih v vojski, kjer sem zaposlena. V zadnjem času sem imela vnetja mišic in kitajska masaža je zelo pomagala," je razložila.
68-letni Jože iz okolice Domžal ima stisnjeno 6. in 7. vretence, zato ima pogosto zelo hude glavobole in mravljince v rokah. "Vsaki dve leti hodim na fizioterapijo, potem pa je nekaj časa mir. Zdaj sem se odločil za kitajsko masažo, saj mi jo je zelo priporočila hčerka in priznati moram, da zaenkrat resnično pomaga, koliko časa bo učinkovala pa bomo še videli. Trenutno se počutim kot prerojen in taksno masažo toplo priporočam tudi drugim, ki imajo bolečine, "nam je zaupal. 59-letna Katarina iz Domžal "Za rojstni dan sem prejela darilni bon za kitajsko masažo, pa sem res šla. Opravila sem pet masaž za hrbet, čeprav sem se že po prvi zelo dobro počutila. Sedaj se počutim, kot bi mi nekdo vzel vso težo s telesa. Vsem ga priporočam, zares je dober maser, pa ceprav je tako mlad."
Marsikateri pacient pravi, da ima zlate roke. Če se želite prepričati na lastne oči, ga obiščite, če pa masaža ni za vas, pa lahko vaše najbližje razveselite z darilnimi boni, ki jih lahko dobite v njegovem studiu. Studio se nahaja na Ljubljanski cesti 84 (SPB) v Domžalah. Naročila sprejema na gsm: 041 525-638. Odprto ima vsak dan med 9. in12. uro ter od 14.30 do 19. ure. Ob nedeljah ima zaprto.
tel.: 041/525-638 Ljubljanska c. 84 (SPB), Domžale
Xue Kui s.p.
') i jPJk
H' H

24 Ne	
	
Z7ŠT ZB r	
iJ r.v.T	'f.VlllJU.
HLADNO
prebavila, \j/jl L vranica,	\B j
J trebušna slinavka j
KORENINA
(_)
dihala, ramena, roke, dlani
O
maščoba, olje CVET
C_i)
V pljuča, O P™'
n želodec, ^ jetra
ogljikovi hidrati LIST
t
TOPLO
U srce, G krvni obtok, I arterije, N hrbet
^ beljakovine PLOD
f»
HLADNO
_ prebavila, t vranica, M trebušna L slinavka
^ sol, korenina,
gomolji KORENINA
SVEŽE SVETLO
O
kolki,
ledvice,
mehur
maščoba, olje
CVET
MOKRO
spolni organi, sečevod
ogljikovi hidrati
♦
LIST
07 Ne	
^■"FTTTjCl Po Kulturni praznik	>8 0
'iKM	
	_ 0
iO™1™	Ö a 1
11cT S. dan bolnikov	G C D
4 0DAMIJAIS IZPe Izzid SLAMNIKA	
STRELEC
c_)
O
G stegna, j vene |J
j beljakovine
PLOD
HLADNO
Z
E	sklepi, kolena,
M	kosti, koža L
J	sol, korenina,
A	gomolji
KOZOROG
KORENINA
VODNAR
z
R A K
SVEŽE SVETLO
LO>
CyJBU.
22. JANUAR 20I0
obvestila
25
i««
OSNOVNA SOLA VENCLJA PERKA Domžale, Ljubljanska 58a,
tel.: 01/729-83-00 e-mail: os.vp-domzale@guest.arnes.si spletna stran šole: http://www.os-vperka.si
Dragi starši in otroci, vljudno vabljeni na vpis otrok v 1. razred, za šolsko leto 2010/11.
Vpisujemo otroke, rojene v letu 2004, in sicer:
• v četrtek, 4. 2. 2010, dopoldne, od 8. do 12. ure, in popoldne, od 15. do 18. ure
• v petek, 5. 2. 2010, dopoldne, od 8. do 12. ure.
Vpis bo potekal v projekcijski dvorani šole.
Otroka pripeljete s seboj, radi bi ga spoznali!
S seboj prinesite otrokov osebni dokument, da skupaj preverimo pravilnost podatkov o otroku.
Starši ste po zakonu dolžni vpisati otroka v svojem šolskem okolišu.
ŠOLSKI OKOLIŠ: Aškerčeva ulica, Brejčeva ulica, Brezova ulica, Cankarjeva ulica, Hrastova ulica, Javorjeva ulica, Jesenova ulica, Kajuhova ulica, Karlovškova ulica, Kasalova cesta, Kersnikova cesta, Kolodvorska cesta, Kosovelova ulica, Krakovska cesta, Krožna ulica, Ljubljanska cesta do številke 72, 72a številke 74, 76, 76a,78, 80, 80a ter od št. 82, do vključno številke 95, Mačkovci, Masljeva cesta, Masarykova ulica 1-4,8,9,1117,24-26, Na Zavrteh, Nova ulica, Obrtniška ulica, Partizanska ulica, Poljska pot, Pot na Pridavko, Prečna ulica, Prešernova cesta, Radio cesta, Roška ulica, Ravnikarjeva ulica, Savska cesta, Slomškova ulica, Stobo-vska cesta, Stranska ulica, Študljanska cesta, Tabor,Taborska cesta, Trubarjeva ulica, Trzinska ulica, Ulica Antona Skoka, Ulica Simona Jenka, Ulica Urha Stenovca, Usnjarska ulica, Varškova ulica, Vodnikova ulica, Vodovodna cesta, Železniška cesta, Depala vas.
Prisrčno vabljeni v torek, 26. 1. 2010, ob 18. uri, na INFORMATIVNO SREČANJE za starše bodočih novincev in delavnice za otroke.
Nekaj o šoli
Šola je v središču Domžal in je vključena v evropsko mrežo Ekošol.
Vključena je v program nacionalnih inovativnih projektov prenove pouka. (Samouravnava-nje učenja in poučevanja, MON-TESSORI PEDAGOGIKA, saj se v triado (1.-3. razreda) intenzivno vključuje elemente mon-tessori pedagogike. Več si lahko pogledate na spletni strani šole, za učence pod projekti.).
Naši učenci dosegajo nadpovprečne dosežke na tekmovanjih iz znanja in na nacionalnih preverjanjih znanja v 6. in 9. razredu.
Ponosni smo na prenovljene in sodobne specialne učilnice: glasbena, tehnična, likovna, učilnica za gospodinjstvo, kemijo in biologijo, fiziko in naravoslovje.
Imamo otroško igrišče z zelenico in igrali ter več zunanjih športnih igrišč.
Uporabljamo dve telovadnici (mala in velika).
Naša šolska knjižnica in čitalnica sta sodobno opremljeni, vse učilnice imajo možnost dostopa do interneta.
Na voljo sta velika in sodobno opremljena računalniška in multimedijska učilnica ter ki-nodvorana.
Organiziramo jutranje varstvo, od 5.30 dalje, ter podaljšano bivanje in dežurno varstvo do
17. ure, za učence od 1. do 5. razreda.
Ponujamo varstvo vozačev in možnost organiziranega šolskega prevoza za učence 1. razreda.
Osnovna šola Domžale
Bistriška 19, 1230 Domžale
tel: (01) 724 00 81 fax: (01) 7211-842 URL: www.os-domzale.si e-mail: os-domzale@guest.arnes.si
Dragi starši in otroci, vljudno vabljeni na vpis otrok v 1. razred za šolsko leto 2010/11.
Za otroke, rojene v letu 2004, bo vpis potekal:
v četrtek, 4. februarja 2010, od 8. do 12. ure in od 15. do 18.
ure,
ter
v petek, 5. februarja 2010, od 8. do 12. ure.
Vpis bo potekal v prostorih centralne šole.
Otroka pripeljete s seboj, radi bi ga spoznali!
S seboj prinesite tudi svoj identifikacijski dokument. Starši ste po zakonu dolžni vpisati otroka v svojem šolskem okolišu.
Osnovna šola Dob, Šolska ulica 7, 1233 Dob;
t/f: (01) 7241-332; url: www2.arnes.si/~osljdo2s/index.htm; e-mail: osljdo2s@guest.arnes.si
Vpis v 1. razred OŠ Dob in PŠ Krtina za šolsko leto 2010/2011
Starše obveščamo, da bo_Osnovna šola Dob iz svojega šolskega okoliša vpisovala v 1. razred OŠ šolske novince za šolsko leto 20010/2011.
V skladu z Zakonom o osnovni šoli morate starši obvezno vpisati vse otroke, rojene od 1.1. 2004 do 31. 12. 2004.
Otroke bomo vpisovali v OSNOVNI ŠOLI DOB, Šolska ulica 7, v pisarni šolske svetovalne službe:
•	v torek, 2. februarja 2010, od 10. do 16. ure,
•	v sredo, 3. februarja 2010, od 10. do 16. ure,
•	v četrtek, 4. februarja 2010, od 8. do 14. ure.
S seboj prinesite identifikacijski dokument starša (osebna izkaznica, potni list). Če nimate slovenskega državljanstva, s seboj prinesite potrdilo o statusu oziroma delovno vizo.
Otroka pripeljite s seboj!
Lep pozdrav!
Vodstvo OŠ DOB
Svet javnega zavoda Center za mlade Domžale,
Ljubljanska 70, 1230 Domžale
e-mail: CZM@siol.net tel.: ++ 386 01 722 66 00 fax.: ++ 386 01 721 51 05
RAZPISUJE DELOVNO MESTO
DIREKTORJA
Kandidati morajo imeti visoko stopnjo družboslovne smeri, imeti najmanj pet let delovnih izkušenj na področjih dejavnosti centra in biti državljani Republike Slovenije.
Direktor bo imenovan za štiri leta.
Kandidati naj pošljejo prijave, v skladu z veljavno zakonodajo in opisom dosedanjega dela, v osmih dneh po objavi razpisa na naslov: Center za mlade, Ljubljanska 70, 1230 Domžale, z oznako »Za razpis«.
Zaželeno je, da kandidati prijavi priložijo programske usmeritve za razvoj centra v prihodnje.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v zakonitem roku.
OŠ RODICA Kettejeva 13, Domžale
http://www.sola-rodica.si/ os-rodica@guest.arnes.si
Spoštovani starši!
Vpis prvošolcev za šolsko leto 2010/11 bo na OŠ Rodica potekal od 9. do 12. februarja 2010, in sicer:
•	dopoldne, od 7.30 do 10.30 ure (od torka do petka),
•	popoldne, od 15.00 do 18.00 ure (torek, sreda, četrtek).
Vpisujemo otroke, ki so rojeni v letu 2004. Starši otrok s stalnim prebivališčem v našem šolskem okolišu boste prejeli pisno vabilo, za dodatne informacije pa nas lahko pokličete na šolski telefon:
7219-530.
Veseli bomo, če boste k vpisu pripeljali tudi svojega otroka, da se spoznamo!
OŠ Dragomelj, Dragomelj 180,
1230 Domžale
Ai
Dragi starši in otroci! Vljudno vas vabimo na vpis otrok v 1. razred za šolsko leto 2010/11.
Vpis za otroke, rojene l. 2004, bo potekal } f /«fl/ [| l\
•	v četrtek, 11. februarja 2010, med 8. in 12. ter med 16. in 19. uro,"- 1
in
•	v petek, 12. februarja 2010, med 8. in 12. uro,
v prostoru svetovalne službe.
Veselimo se srečanja z vami in vašim otrokom.
26
Zahvale
zahvala
V 72. letu starosti je mimo zaspal naš dragi mož, oče in stari oče, brat in stric
Frančišek Ulčar
iz Nožic pri Radomljah (1938-2009)
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot. Vse zahvale g. župniku Dobrovoljcu, zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma Domžale za urgentno pomoč, iskrena hvala tudi pogrebni službi Vrbančič.
Vsi njegovi
Kje si ljubi mož in oče, kje tvoj mili je obraz, kje tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas.
v spomin
7. januarja je minilo leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek, brat, stric in tast
Janez Cerar
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečo in ohranjate lep spomin nanj.
Le skrb, ljubezen in trpljenje, izpolnjevalo tvoje je življenje. Pa pošle so ti moči in zaprl trudne si oči in čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš.
zahvala
V 77. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, očim, stari ata, brat, stric, tast in svak
Tone Lončar
po domače PoklecinovTone iz Brezij pri Dobu
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste mu v času njegove bolezni in ob težkih trenutkih nesebično pomagali in mu stali ob strani. Zahvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in spremstvo na njegovi zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo
patronažni sestri Mari, gospodu župniku Slavku Judežu za lepo opravljen pogrebni obred, Marku Rahnetu za ganljive besede slovesa ter gasilcem PGD Studenec. Prav tako se zahvaljujemo pevcem in pogrebni službi Vrbančič.
Vsi njegovi
Ni več hrepenenja, ni več bolečin, veter me pomirja, sanjam, da živim.
zahvala
Sporočamo žalostno vest, da je v 80. letu starosti v boju z boleznijo izgubil bitko naš dragi mož, oče, dedek, brat, tast in stric,
Jože Klopčič
s Homca
Ob tem trenutku se iskreno zahvaljujemo dragim sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga 9. januarja 2010 pospremili k zadnjemu počitku. Prav tako se zahvaljujemo domačemu župniku gospodu Antonu Dobrovoljcu za sočutje in izredno lepo opravljen obred, pogrebni službi Vrbančič za pomoč, ki so jo nudili ob slabih vremenskih razmerah, zdravnici dr. Olgi Ložar za dolgoletno pomoč ob njegovi bolezni, gospe Mojci Kotar za izredno lepo oblikovano cvetje, pevcem, patronažni službi ter vsem ostalim, ki ste nam ob njegovem trpljenju stali ob strani. Najlepša hvala za darovane sveče, maše in izrečena sožalja.
Ata,pogrešali te bomo,počivaj v miru. Vsi tvoji
Kje si, ljubi mož in oče, kje tvoj mili je obraz, kje tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas?
zahvala
V 76. letu nas je mnogo prezgodaj zapustil naš najdražji mož, oče, stari ata in brat
Anton Sladič
s Homca
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli ustna in pisna sožalja, darovali cvetje, sveče in darove za cerkev ter svete maše. Hvala gospodu župniku Antonu Dobrovoljcu za lepo opravljen pogrebni obred, številnim gasilcem in praporščakom za spremstvo ter g. Sašu Rojcu za besede ob slovesu. Lepo se zahvaljujemo tudi pogrebni službi Vrbančič.
Srce tvoje več ne bije, bolečine hude ne trpiš, nam pa žalost srca trga, solza lije iz oči. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
zahvala
V 76. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, ata, dedi, brat in tast
Jože Flis
iz Domžal, Stranska ulica 7
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred in pevcem za zapete pesmi, trobentaču za zaigrano Tišino in Lovski družini Kresnice. Še enkrat vsem in vsakomur posebej hvala. Vsi njegovi
S svojim smehom vsakega osrečiti si znal, a pred usodo sam, nemočen si ostal.
v spomin
Decembra 2009je minilo 10 let, odkar nas je zapustil
Janez Kerč
z Vira
Zahvaljujemo se vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečke ali se ga kakorkoli spominjate.
Njegovi najdražji
Kogar imaš resnično rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je.
zahvala
V 81. letu starosti nas je zapustila naša draga žena, mami, stara mama, tašča, sestra in teta
Zalka Cerar
z Vira, Zoisova ulica 14
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče, svete maše in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. med. Tomažu Mušiču in sestri Ireni za dolgoletno zdravstveno oskrbo. Hvala tudi g. župniku Jožetu Tomšiču za lepo opravljen obred in sveto mašo. Zahvaljujemo se tudi pevcem za lepo petje, trobentaču in pogrebni službi Vrbančič.
Še enkrat vsem in vsakomur posebej hvala!
Vsi njeni
Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči in čeprav spokorno spiš v mislih z nami še naprej živiš.
zahvala
V 79. letu je od nas tiho odšla
Ivanka Mlakar
Barončkova Ivanka, rojena Kavčič
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob izgubi stali ob strani, nam ponudili pomoč, izrekli ustna in pisna sožalja, darovali cvetje, sveče in mašne darove.
Lepa hvala pevcem za lepo zapete pesmi, g. župniku za opravljen poslovilni obred, domžalskim narodnim nošam za poslovilni govor, gasilcem PGD Stob-Depala vas za spremstvo ter vsem ostalim, ki so sodelovali pri pogrebni svečanosti. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ...
zahvala
9. decembra 2009 smo se na pokopališču v Domžalah, v družinskem krogu poslovili od naše drage mame, babice, prababice, tete in tašče
Antonije Paliska
iz Trzina, Ljubljanska 12b
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče ter maše v njen spomin. Hvala tudi g. župniku za lep obred, pevcem in trobentaču ter pogrebni službi Vrbančič. Posebna zahvala tudi osebju Doma starejših občanov v Cerknici za lepo in skrbno nego.
Vsi njeni
zahvala
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 78. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, tast, stari ata in brat
Alojz Podmiljšak
iz Doba, Prešernova ulica 30
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na zadnji poti. Hvala kolektivu Heliosa Količevo, gospodu župniku in pogrebni službi Vrbančič. Posebej se zahvaljujemo dr. Mariji Starbek.
Vsi njegovi
Kogar nosiš v srcu, ta ne umre, ostaja ljubezen in spomin na skupne dni, ostaja upanje na snidenje, tam med zvezdami.
v spomin
18. januarja mineva 5 let, odkar si nas zapustil, a v naših srcih živiš
Franc Okoren
Hvala vsem, ki se ga spominjate in prižigate sveče v njegov spomin. Vsi njegovi
Vrača se pomlad, a življenje ne . Le spomini, kakor jata ptic, znova ožive .
v spomin
5. februarja bo minilo eno leto, odkar se je poslovila moja dobra in skrbna mama
Marija Šporar
iz Domžal
Vedno se te bom spominjal. Sin Rajko z Marijo
»Zdaj si klas med klasi večne žetve ... Tako tiho skromno si trpel, takšno tudi življenje si imel, zdaj rešen vseh si bolečin, za tabo ostal bo lep spomin.«
zahvala
V 75. letu starosti nas je po dolgotrajnem boju z boleznimi zapustil naš dragi mož, ati, dedi, brat, stric, svak in tast
Jože Kozjek
iz Turnš
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki so se v petek, 11. decembra 2009, poslovili od njega, mu podarili cvetje in sveče, darovali za sv. maše ter nam izrekli sožalje. Zahvala gre tudi osebju ZD Domžale, še posebej dr. Tomažu Mušiču in patronažni sestri Špeli Frumen, Pogrebnemu zavodu Vrbančič in g. župniku Slavku Judežu za tople besede ter lepo opravljen pogreb s sv. mašo.
Njegovi najdražji
zahvala
V 79. letu starosti se je od nas poslovil naš dragi mož, oče, dedi in tast
Jernej Berlot
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče.
Hvala kolektivu Vrtca Urša za izkazano pozornost, gospodu župniku za izrečene besede, hvala pevcem, klarinetistu in pogrebni službi.
Hvala vsem, ki ste se mu poklonili in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
IN MEMORIAM
Marjan Novak 1941- 2009
Tiho in mirno je v sredo, 16. decembra 2009, od vseh nas odšel profesor Marjan Novak, doma iz Trnovega - Ilirska Bistrica.
Po končanem študiju je večino svojega življenja preživel v Domžalah, služboval pa na ekonomski šoli v Domžalah. Bil direktor otroškega vrtca v Kamniku ter poučeval na raznih srednjih šolah in delavskih univerzah v Ljubljani. Številne generacije otrok in dijakov se ga bo spominjalo kot duhovitega, razgledanega profesorje, z njemu lastno svojskostjo. Vedno se je rad vračal v svoj rojstni kraj Trnovo, od koder izhajajo njegove korenine.
Po upokojitvi ga je kaj kmalu bolezen priklenila na posteljo, zato je zadnja leta preživel v oskrbi v hotelu Medico v Renčah pri Novi Gorici, prav zadnji dve leti pa v domu ostarelih v Ilirski Bistrici.
Pokopan je v domačem kraju na pokopališču v Trnovem.
Prijatelji
V
SPOMIN
Venceslav
Bizjak (1912-2009)
Krajevna organizacija Združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja 1941-1945 Slavko Šlander iz Domžal je zopet izgubila svojega člana, udeleženca, aktivista in partizana NOB. V častitljivi starosti 97 let je umrl tovariš Venceslav Bizjak. Od njega smo se v spremstvu praporov na domžalskem pokopališču poslovili konec novembra 2009.
Venceslav Bizjak se je rodil v Vo-šcah pri Blagovici, 22. septembra 1912. leta. V družini je bilo šest otrok. Oče jim je preminil v prvi svetovni vojni, leta 1914, zato je bilo vse na maminih plečih. Izučil se je za kovača in opravil izpit za kurjača parnih kotlov. Služboval je v raznih krajih po Sloveniji in takratni Jugoslaviji. Po drugi svetovni vojni se je zaposlil v Papirnici na Količevem. V tem času je bil aktiven član Zveze energetikov Slovenije. Dejaven je bil tudi v Krajevni skupnosti Slavko Šlander in bil njen delegat v takratni Skupščini Občine Domžale.
V	Domžalah sta si z ženo Ivanko zgradila dom, kjer sta se jima rodila hčerka in sin. Na starost so ga obkrožali vnuki in številni pravnuki.
V	odporu proti okupatorju je začel sodelovati že leta 1941. Na terenu oziroma v službah, kjer je bil zaposlen, je zbiral material in bil vključen v organizacijo pošiljanja tega partizanskim enotam in tehnikam. Leta 1944 se je pridružil partizanskim enotam v Zgornjesavinjski dolini. Neposredno je bil vključen v specialno enoto IV. operativne cone ter sodeloval v zaključnih operacijah pri osvobajanju Celovca in Ve-likovca na Koroškem. Demobiliza-cija ga je zatekla koncem maja 1945 v Vojvodini.
Venceslav Bizjak se je redno udeleževal sestankov in srečanj v Krajevni organizaciji Slavko Šlander. V organizaciji je bil aktiven član. Kljub starosti se je veselil obiskov krajev, ki so pomembni iz NOB in jih je organizirala Krajevna organizacija. S svojim optimizmom, zanosom in velikansko voljo do življenja nam je bil mnogim zgled in ponos. Spominjali se ga bomo kot izredno dobrosrčnega, vedno dobre volje in nasmejanega tovariša, ki mu vse, kar je hudega doživel in preživel v vojni, ni izbrisalo nasmeha z obraza. Večno mu bomo hvaležni za njegovo osebno udeležbo v narodnoosvobodilnem boju 1941-1945 proti okupatorju, ko se je postavil v bran Sloveniji in takratni Jugoslaviji, za svobodo. Zato še enkrat hvala, dragi Venčeslav, in naj ti bo lahka svobodna slovenska zemlja.
Aleksander Skok
GZS Območna zbornica Ljubljana nadaljuje s projektom Podelitve priznanj in diplom inovacijam v regiji. Cilj projekta je uveljavljanje inovacijske dejavnosti kot gibala trajnostnega razvoja gospodarstva in pospeševanja podjetništva. S tem namenom objavljamo
Razpis za zbiranje prijav za podelitev priznanj in diplom inovacijam območju GZS -Območne zbornice Ljubljana za leto 2009
1. Pravico do prijave na razpis imajo vse gospodarske družbe, podjetja, samostojni podjetniki posamezniki, samostojni inovatorji ali druge organizacijske oblike z območja GZS Območne zbornice Ljubljana.
Območje, ki ga s svojim delovanjem pokriva Območna zbornica Ljubljana, obsega naslednje občine: Borovnica, Brezovica, Dobrepolje, Dobrova-Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Grosuplje, Horjul, Ig, Ivančna Gorica, Kamnik, Kočevje, Komenda, Kostel, Litija, Mestna občina Ljubljana, Log-Dragomer, Logatec, Loški Potok, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Osilnica, Ribnica, Sodražica, Škofljica, Šmarno pri Litiji, Trzin, Velike Lašče, Vodice in Vrhnika.
2.1. Prijava na razpis mora vsebovati:
Ime in priimek ter popolni naslov inovatorja oz. gospodarske družbe, podjetja ali ustanove, v kateri je zaposlen.
Naziv in popolni opis realizirane inovacije v letu, za katero je objavljen razpis z navedbo značilnosti po naslednjih kriterijih: K1. Inventivnost
K. 1.1. Izvirnost: V kolikšni meri inovacija presega/odstopa od poznanega stanja v podjetju, v državi ali v svetu ali od obstoječih razvojnih smernic podjetja. Kolikšna je uporabna vrednost inovacije za končne uporabnike v primerjavi z obstoječimi/dosedanjimi rešitvami, lastnimi ali konkurenčnimi.
K.1.2. Zaščita novosti: ali je in-
vencija varovana s patentom, ali je v postopku pridobivanja patentne zaščite, ali je invencija varovana s poslovno skrivnostjo ali z drugimi oblikami varovanja ...
K2. Gospodarski rezultati
2.1.	Doseženi gospodarski rezultati: Gospodarska vrednost inovacije za podjetje (v EUR in v %), povečanje tržnega deleža, povečanje dobička, znižanje stroškov poslovanja, nova delovna mesta, povečan BDV/ ,
., ,, . , r , .	, zaposle^ga'
prihodki od prodaje pravic intelektualne lastnine, druge koristi za podjetje, ki niso finančno merljive, druge koristne novosti, ki jih kot take opredelijo odjemalci .
2.2.	Pričakovani gospodarski rezultati:
Gospodarska vrednost inovacije za
podjetje (v EUR in v %), povečanje tržnega deleža, povečanje dobička, znižanje stroškov poslovanja, nova delovna mesta, povečan BDV/ ,
' T	zaposlenega'
prihodki od prodaje pravic intelektualne lastnine, druge koristi za podjetje, ki niso finančno merljive, druge koristne novosti, ki jih kot take opredelijo odjemalci .
K3. Trajnostni vidik K.3.1. Trajnostni učinki inovacije na inovacijski sistem: Inovacijski proces je vzpodbudil razvoj inven-cijsko-inovacijskega sistema v podjetju, okrepil kompetence podjetja za hiter razvoj ideje do uvedbe na trg, vzpodbudil razvoj timskega dela, vzpodbudil interdisciplinarnost pri inoviranju, vzpodbudil sodelovanje z znanstveno-raziskovalnimi inšti-tucijami in univerzami, vzpodbudil sodelovanje z uporabniki pri razvoju novosti, ipd.
K.3.2. Okoljski vidiki Ugodni vplivi inovacije na trajnostni razvoj podjetja (na delovno okolje, na varnost pri delu), ugodni vplivi na okolje izven podjetja (globalni, regionalni, lokalni vplivi), pomembnost inovacije za počutje uporabnika, proizvodni viri (neobnovljivi naravni viri, odpadki, učinkovita raba materialov, učinkovita raba energije, delovna obremenitev, emisije to-plogrednih plinov), naravnanost k uporabniku (uporabnost inovacije, spodbujanje varčevanja); energetske potrebe v življenjskem ciklu inovacije; uničenje po koncu življenjskega cikla (recikliranje, odpadek).
Slike, načrte in opis prijavljene inovacije.
Stopnja realizacije inovacije.
2. Splošna določila za prijave
Inovacijske prijave naj bodo izdelane skladno s razpisnimi kriteriji, zato bo komisija izločila nenamenske prijave (katalogi, promocijska gradiva, seminarske ali diplomske naloge itn.).
Inovacijski predlog lahko predlagatelj prijavi le na eni območni ali regionalni zbornici. V kolikor je inovacijski predlog rezultat tim-skega dela, se poda inovacijski predlog na tisto zbornico, kjer je sedež predlagatelja. Inovacijske prijave, ki ne bodo izdelane v skladu z določili v točki 2.1, bo ocenjevalna komisija OZ Ljubljana (v nadaljevanju ocenjevalna komisija) vrnila prijaviteljem v roku 14 dni po izteku razpisa, z rokom 7 dni za ustrezno dopolnitev.
O predlogih bo odločala ocenjevalna komisija, ki jo imenuje Upravni odbor Območne zbornice Ljubljana. Ocenjevalna komisija bo na podlagi sprejetega pravilnika in kriterijev za ocenjevanje predlogov inovacij podelila zlata, srebrna in bronasta priznanja (plakete z listino) ter diplome.
Javna razglasitev in podelitev priznanj bo na prireditvi v organizaciji OZ Ljubljana.
Prijave se pošljejo na naslov GZS Območna zbornica Ljubljana, s pripisom Ne odpiraj - razpis za inovacije, Dimičeva 9, 1000 Ljubljana, najkasneje do 30. 3. 2010.
Dodatne informacije: GZS Območna zbornica Ljubljana, tel.: 01 5898-176, e-pošta: tina.lukan@gzs.si
Mali oglasi
Od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure 722 50 50.
Kamniške novice
Rastemo z vami!
Odslej tudi v vsakem gospodinjstvu v Domžalah!
27.500 brezplačnih izvodov
v občinah Kamnik, Domžale, Mengeš, Trzin, Komenda.
Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 12. februarja 2010. Rok za oddajo je četrtek, 4. februarja 2010, do 12. ure. Prispevke oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, na Ljubljanski c. 61 v Domžalah - v času uradnih ur, v nabiralnik na stavbi ali na e-naslov: slamnik.urednica@ gmail.com.
ODDAM pol leta staro muco, bele barve, s srednje dolgo dlako. Navajena je bivanja v hiši in zunaj. Vse informacije na tel.: 031/714-461.
ZAPOSLIMO natakarja, pokličite na tel. št.: 01/7227-007. Gostilna PIRC Rova, Brigita Rode s.p., Žiška cesta 12, 1235 Radomlje
INŠTRUKCIJE KEMIJE - Zelo uspešno, z večletnimi izkušnjami in-štruiram kemijo in kemijsko računstvo za osnovne in srednje šole. Tel.: 031/352-124.
ATOKEM - kem. inž., Zlatko Šorn s.p., Čolnarska cesta 9, 1360 Vrhnika
NOVO! NADSTREŠKI ZA AVTOMOBILE. Izposojamo tudi vr-tičkarske stroje, skrbimo za urejanje okolice, obrezovanje drevja, odvoz vejevja, košnjo, polaganje trave, prodajo zemlje, kompost, gnoj. PRO MOTO d.o.o., Miklošičeva ul. 9, Domžale. Tel.: 041/789-711.
SERVIS ŠIVALNIH STROJEV KLANČAR s.p. Preserje, Kajuhova 15, 1235 Radomlje (v bližini Kemi-sa). Tel.: 01/7227-897, 041/689840
INŠTRUIRAM MATEMATIKO, dipl. ing. mat. Tel.: 040/550040.
KECELJ Martin s.p., Maklenovec 3, 1225 Lukovica
raCunovodske storitve
in DAVČNO SVETOVANJE po ugodni ceni nudi računovodski servis. Tel.: 041/732-267. FRS Nahtigal, d.o.o., Pot za Bistrico 23, 1230 Domžale
TRAJNO LASERSKO ODSTRANJEVANJE DLAK, ugodno.
Kozmetični salon Holos d.o.o. Trzin. Tel.: 041/606-524, www.holos.
RAČUNOVODSKE IN SVETOVALNE STORITVE vam
nudimo ažurno, kvalitetno in po konkurenčnih cenah. Tel.: 040/268090.
VEZENŠEK MARIJA s.p., Krožna pot 62, 1230 Domžale
Programi ŠOLSKEGA CENTRA RUDOLFA MAISTRA Kamnik
Izbira nadaljnjega izobraževanja je ena od pomembnih prelomnic v življenju posameznika, saj je to odločitev, ki nam zaznamuje prihodnost. Tega se v našem centru zavedamo in upamo, da vam bomo pri odločanju pomagali s koristnimi informacijami. Naše delovanje ni omejeno le na lokalno raven, saj se povezujemo z različnimi šolami in ustanovami v Sloveniji in v evropskih državah. Pestrost programov dijakom omogoča svobodno izbiro in prehajanje med njimi, saj se razlikujejo po vsebini, načinu dela in zahtevnosti.
pouk poteka tudi v tujem jeziku ob prisotnosti naravnega govorca.
P
RED
iprogrsmi
Gimnazija omogoča pridobitev široke splošne izobrazbe in je namenjena dijakom, ki nameravajo nadaljevati študij na univerzi. Dijaki izbirajo med štirimi različnimi oddelki, kjer je poglobljeno znanje izbranih snovi, saj naravoslovni oddelek nameni več pozornosti fiziki, kemiji in biologiji; družboslovni oddelek psihologiji, sociologiji in filozofiji; jezikoslovni oddelek pa slovenščini in tujim jezikom.
EVROPSKI ODDELEK
Že šesto leto sodelujemo v projektu Evropski oddelki in ugotavljamo, da projekt pomeni obogatitev za dijake, profesorje in za šolo. Dijaki spoznavajo drugačne metode dela: medpredmetno povezovanje, projektno delo, sopoučevanje učiteljev, izmenjave in sodelovanje z drugimi šolami iz Slovenije in Evrope. V programu so novi predmeti,
V šolskem letu 2010/11 bomo prvič vpisali generacijo dijakov programa Predšolska vzgoja, ki omogoča pridobitev poklica vzgojitelj-ica predšolskih otrok, traja 4 leta in se konča s poklicno maturo. Program sam je zanimiv za vse tiste, ki jih veseli delo z otroki in se želijo zaposliti kot vzgojitelji-ce predšolskih otrok v vrtcih. Nov program prinaša svež veter, zaposlenim pa predstavlja izziv, saj je še kako pomembno, da pripravimo pester, široko zasnovan, ustvarjalen in zanimiv program. Namen programa je izoblikovati kar najbolj celovito osebnost, ki bo kos nalogam in izzivom pri tako pomembnem in zahtevnem delu, kot je vzgoja otrok v predšolskem obdobju.
EKONOMSKI TEHNIK
V tem šolskem letu smo vpisali dijake v prenovljen program ekonomskega tehnika s strokovnimi moduli, ki so izbirni in obvezni.
Obvezni moduli so: poslovni projekti, poslovanje podjetij, ekonomika poslovanja, sodobno gospodarstvo. Naša šola pa nudi 6 izbirnih modulov: finančno poslovanje, materialno poslovanje, komercialno poslovanje, zavarovalne storitve, finančno knjigovodstvo in neposredno trženje. Največji poudarek se namenja vsebinam, ki jih šola oblikuje na željo lokalne skupnosti in podjetij iz okolja.
6D
GIMNAZIJA KAMNIK H
3D
EK0NDMSK0 IZOBRAŽEVANJE
Več informacij o Šolskem centru Rudolfa Maistra boste izvedeli na INFORMATIVNIH DNEVIH v petek, 12. 2., ob 9. in 15. uri ter v soboto, 13.2.2010, ob 9. uri, kjer boste lahko pokukali v naše učilnice in se pogovorili z našimi dijaki in profesorji. Pokličete nas lahko na tel. št. 01 830 32 00 ali obiščete našo spletno stran www.sc-rm.net.
Že peto leto v obliki rednega pouka izvajamo enoletni maturitetni tečaj, v katerem se dijaki z opravljeno poklicno maturo, zaključnim izpitom ali nedokončanim gimnazijskim programom pripravljajo na splošno maturo.
Vpis 2010/2011
Za šolsko leto 2010/11 v okviru Gimnazije načrtujemo vpis v štiri oddelke splošne gimnazije in enega evropskega. Na Srednji ekonomski šoli pa vpis v prvi letnik v programu predšolske vzgoje 32 dijakov ter v programu ekonomski tehnik vpis v dveh oddelkih, to je 56 dijakov. Novost je tudi, da bomo v ekonomskem tehniku dali prednost dijakom športnikom, saj verjamemo, da so dijaki tudi ob naporni športni obremenjenosti lahko uspešni, če jim šola nudi primerno prilagojen urnik ter prilagoditve pouka.
BWSWiniBfflHBBWnfi
Velja do konca februarja 2010.
Opozorite kupce	• . •
a svoje izdelke in storitve v obliki dvostranskega PROMOCIJSKEGA LETAKA - naša ponudba zajema:
•	oblikovno zasnovo in izvedbo letaka A5
•	tisk 5000 kosov na 115-gramskem papirju
Predstavite svoje
podjetje, storitve ali izdelke na nivoju, ki si ga zaslužijo. Ponudba privlačne ZLOŽENKE vsebuje:
^ • oblikovno zasnovo in izvedbo zloženke A4 • tisk 5000 kosov na 115-gramskem papirju
Cena:
r.
399 eur
*
Cena:
999 eur
*

Zgodba o uspehu	'
vsakega podjetja se začne z njegovo podobo. Za vas smo pripravili ponudbo izdelava celostne grafične podobe v obliki MINI PAKETA CGP, ki vključuje:
•	pripravo treh predlogov logotipa
•	dodelavo izbranega predloga logotipa
•	oblikovno zasnovo in izvedbo osnovnih elementov CGP (vizitka, dopis, pisemska ovojnica in osnovna označevalna tabla)

Cena:
999 eur
*
Oglaševalska agencija
IR IMAGE
* ddv ni vključen v ceno.
■ I,
Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik / telefon: +386 1 83 96 400 / faks: +386 1 83 96 411 / info@ir-image.si / www.ir-image.si
Wt\
1 '
PROGRAM PUSTNIH PRIREDITEV 2010
Petek, 29. 1. 2010
Okrasitev pustne dežele Vir.
Sobota, 30. 1. 2010
Postavitev Strička s kurenti in mladinsko godbo na pihala Domžale ob 10.00 od gostišča Kovač do lekarne na Viru.
Pustna sobota, 13. 2. 2010
Noro pustno rajanje z Okroglimi muzikanti in
Fredijem Milerjem ob 20. uri in bogate nagrade za najlepše maske. Dobimo se pod velikim ogrevanim šotorom v športnem parku Vir.
Pustna nedelja, 14. 2. 2010 ob 10. uri
Otroški ŽIV-ŽAV s čarovnikom!
Pustna nedelja, 14. 2. 2010 točno ob 14.00 in 20. sekund
Tradicionalni in jubilejni 20. pustni karneval TOČNO ob 14. uri in 20'' in VELIKA pustna zabava z ansamblom pod velikim ogrevanim šotorom z Mambo Kingsi do 22. ure.
VABLJENI!
www.stricek.com
Vstopnice v predprodaji
15 € za^osebi, z aperitivom
Prodajna mesta
Ribič bar Vir Finale bar Vir Don Juan Vir bivši Vele Domžale
Medijski pokrovitelj
r
U
s* s
CD <D>u — . _
O N
2 ^ +-» u 3
CD CD U ^
C m rc
O ^ C
CD
to m
»
V ceno vstopnice ie vštet 8,5% DDV (1,28 €). KD Franc Bukovec, Šaranovičeva 19, T230Domzale, Davčna št.: 31994261