259. številka. Trst v soboto 17. septembra 1904. Tečaj XXIX. W Izhaja t gak dauot Tudi 04 »edtijab m praznikih) ob 5. uri, ob ponedeljki* ob 9. ari ejntraj. ' <*e*lf*i se prodajajo po S botA. (6 stotink) • Biorh tobakarnah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Kranja. Mariboru. Celovcu, Idriji, St. Petru. 8eiani. Nabrežiui. Novemmestu itd. i* naročb« sprejema oprava lista „Edinost", ■ Giorgio 6alaiti it. 18 — Uradne ar« 2 pap. 4m 8 zvečer. 0 il cflasom It) stotink na vrsto petit; poslanice, osmrtnice. javne t ah vale in domaći oglasi po pogodbu TELEFON Itr. 11*7. dinost Glasil« političnega Jruštva „Edinost4' za Primorsko. V edinosti je moči 2faro6ntna znala za vse leto 24 kron, pol leta 12 . »Reuterjev b'ro« p roča iz Cfi: Ne?i Kitajec, ki je dne 12. t. m. zapustil Port Artur, jtvija, da eo Japonci med in 10. t. m. baje vzeli eno utrdbo n-) Vieoki gori dve milji zapadno od zlatega hriba. Japonci so s« ztmog i v utrdbi dižati radi s'abega smodnika, ki so ga rahili Rusi na Zlatem hribu. Japonci skušajo napraviti pol u rdbami in>ne, t)da to delo je eilao ti-iavnu in gre p« čat-i cd r k. Cesta Mukden-Sinminčun v ruskih rokah. - Japonska ojačenja. * LONDON 16. »Reuterjev biro« je zvedel včeraj iz Kupant-e preko Tientsina, d t imajo Rusi de vedno v oblasti veliko cesto, ki vodi iz Mukdena v Smminčun. Njihovo desno kriio ščiti en armadni zbor, ki te nahaja nad reko Hunho. Japonci iz krcavajo neprestano čete v Niučvangu ter odpošiljajo zimske predmete in razne zaloge po reki Liao navrgjr. Izjava japonskega poslanika v Londonu. PARIZ 16. »Matin« je priobčil pogovor svojega londonskega poročevalca z japonskim odposlancem Ilajašijem, ki je rekel, da se motijo on", ki menijo, da se Japonska ne bi mogla tako dolgo bojevati kakor Rbs ja. Vojna utegne oslabiti obe državi, toda posledice bodo za Rusijo strašneje kakor za Japonsko. (?) Prihodnja bitka se bi vršiia pri Tienlingu. Vojna se nadaljuje tudi po zimi. Japonci so svoja prometna sredstva v zadnjem čssu zelo zbol.šali, kar olahcuje njihovo prodiranje proti severu. Konečno je izjavil Hijaši, da fo se Japonci odrekli nadi, da bi yamogli zavzeti Port Artur z naskokom. Trdnjavo bodo z gladom prisilili, da se uda. To l.o trajalo seveda dolgo časa. Ako bi vzeli Japonci Port Artur, bi imeli seveda na razpolago 50.000 mož, katere bi lahko odposlali na sever. toda teh ne potie-bujejo. Ruska križarka »Koreja«. LONDON 16. »Reuterjev biro« je prejel včeraj iz Viktorije (Angležka Kolumbija) ( sledeče poroč lo : Mcžtvo argležke vojne ladje »Graaton«, ki je dospela semkaj iz Comcksa pi ročo, da je ruska pomožna križarka »Koreja« p'u a jočisi južno od Wan-cc\verja. O izgubah ruskih častnikov pri Liaojangu PETROGRAD 16. »Ruski Iavalid« je priobčil lislo o izgubah ruskih častnikov pri Laojfingu in ecer dveh polkov prve in treh polkov ptte vzt čni-sib:rdke divizij?, nadalje 45. divizije n irth polkov 54. diviz je, da trestansfeega polka konjeništva in treh topni-čarskih br gad. D *a generala in 31 častnikov j-i b lo mrtv h, 138 čas'nikov pa ranjen h ; 6 j h je ostalo ra b j šča. Največ sta trpjla 45, in 9. div zja, vsemi pa nešiaski pjlk, ki je i'gubil 45 častnikov. Položaj pri Port Arturju. PETROGRAD 16. Brzojavka admirala Alek^eieva na carja Niko!aja 14. t. m. so glasi : OJ portarturskega poveljnika generala Steselj t sem prejel sledeče poročilo: D ae 31. avguate. Giasoni kitajskih poročil utrjujejo Japonci goro Samson ter pD-lagijo pred njo mine. Iatotako gradijo pri Poit Ar:urju močne utrdbe tč-r nastavljajo po noči nove baterije. V svojih proglasili ; poz;vljbjo naša čete, naj sa udaje. General Steselj vidi v tem znak, da si je sovražnik svojega nevspeha v svest'. Posadka je sprejela vest o rojstvu prestolonaslednika Alesija z nepopisnim oduševljenjem. Doe 3. septembra. Sovražnik je na zapadni fronti preiel ojačenja ter nadaljuje obstreljavaoje utrdb, notranjega me--ta in luke. Zvečer in po noči je izstreljal v mesto ! kakih 250 granat. Japonska eskadra je ! so tere je bilo treba z oboroženo silo udušiti. En kaznjenec je bil ubit, trije pa laajeni. Tudi en paznik je bil ranjen. Iz Hrvatske. ZAGREB, 13 Beptembra 1904. • V politični areni začenja gibanje. Ljudje zopet malo oživeli, vzdramili so se iz veino na odprtem morju, tako da jo je možno s:»anje. Vzdramil jih je reški »Novi list« z ' vide:i. ;jako znamenitim odkrit:em, ki je izzvalo naj- Mnenje ameriških častnikov. ve5e "nimanje v Zigrebu v vseh krogih. r « »Novi list« je bi dobil kniigo »Hrvatska na LONDON 16. AmeriSKi častniki ne ...... ... , . . , j ' i i mučeničkoj klupi«, ki jo je napisal bivši verujejo, da prično japonske armade pred j J 1 ' j j r ,-r vr .tajni f-tjent zloorUsn^ga barona ltiucliH. ime-koncem tega meseca večje operae je. V iMew- , j . . , , Inom Sinkovid V tej knjigi — ki je. ker ;e i ork je došlo poročilo, da dežuje okolo ... . . , , . « , , « - j ' bila pihana pred 30 leti, taka rariteta, da je Mukdena že sest tednov. ) . nikdo nima več —, ee j ovdarja, da je baron liiuch vzdržaval kor tajnih agentov z me- Vreme v Mukdenu. PETROGRAD 16. List>Ruskoje Slovo« je prejel iz Mukdena brzojavko: Žetev kaoljana je pričela, »o bo zelo olajšalo operacije ruskih čet. Vreme je nestalno, ceste sečnimi plačami. Ti eo imeli nalogo, da so špijonirali opozicijo, kateri je bil Rauch krvni neprijatelj. Ta kor agentov se je imenoval »zbor osvete«, a pripadali so mu jako ugledni Brzojavne Vesti. Kongres novinarjev. DUNAJ 14. Udeleženci koDgreea novi- in pota se bo zamoglo rabiti še le koncem j ]judje _ madjaroni. S nkovič navaja, da je septembra. temu zboru ogleduhov pripadal tudi — dr. Josip Frank, današnji »najradikalneii« Hrvat in da je imel 60 gld. plače. »Hrvatsko pravo«, organ d.ra Franka, besni rrdi tega razkritja in pravi, da »Novi Ii-:t« žali — stranko, ali knjige same ne pobija I narjev so napravili vzlic slabemu vremenu ni ijedno samo besedo!! No, ! izlet na Semering, odkoder odpotujejo jutri i ^kateri ^eni onega kora so še ž vi, pak, 1 v Salzkammergur. | ako oni ^povedo, da je bi! Frank res Rauchov ! _ . . .. , . , . j .. tajni agent, potem ne bo K ranku preostaialo ; Kojstvo italijanskega prestolonaslednika. , , \ druzegr, nego da se za vedno umakne s po- RIM 16. »Agenzia Štefani« j oroča iz Htičnega pozor šča. To bi bil moral storiti ža Raceonigi : Krali ca Helena je po noči ob davno, di ne bi bilo vsaj toliko pohujšanja 11. uri srečno povila princa, ki je dobil ime na Hrvatskem ta zadnja bta radi njegove — Kumbart, priLC piemontaški. Kraljica in to- csobe. vorojeuec se počut ta dobro. Pref.kt kraljeve Slednjič treba razčistiti ta politični kaoe, palače je rojstvo takoj sporoča členom kra-■ dft ge Qa eni 8trani zbere praya m Qepona. Ijeve h,še, načeln.kom diplomatičmh za.top reiena opozii5ija> a Da drugo naj stopijo ornah-stev pri Kvirinaiu in rimskemu županu," ^ fn madjar3ni! pQtem bo bor5a za prava dočim je m n sterski predsednik Giolitti ob- Darodna laglja jQ VBpeinejBf ker bo VeS j vestil o rojstvu prefekte in pokrajinske i8krenogti> ker ae 5o veg fraz in samon£5elne oblastn je. pol t ke. Ali ni sTaešao, ako se »Hrvatsko RIM 16. Stoineden strel iz topov in pray()< dr2Qfl ^ ^ ^ je bH y ZUtaru kfln, zvonenje na kap.tolu je naznanilo rojstvo djdat pi3a,id j8Voljen p() >yo!ji naroda<. Ne, prestolonaslednika, k»r je bilo v m^stu spre- OQ je b { izvoljen zbop bankarske hrasti — jeto z iskrenimi znaki veselja. Ulice rimske z g!agovi eve5enikov furtima?ev, ki so morali so izvenredno ž vahne. Listi so izdali posebne na komando od zgoraj glasovati /a Pisačića. izdajr. Mnogo hiš je že v zastavah. A yr]a ,Narodna 0brana< je pisala pred vo- RIM 16. Iz vseh mest Italije prihajajo iitvij0> da z jZVclitvijo Pisačići hrvatski saber poročila o radostnih iz avah prebivalstva po- ne pridobi ker on bo V zbornici mol-vodom rojstva prestolonaslednike. Mesta so v zastavah. V Ricconigi prihajajo neprestano brzojavna čestitan a. PARIZ 16. Predsednik Loubst je kralju čal, ali pa bo držal »8tcloravaatelj;ke< govore o vsem in vsakem, srmo ne o narodnih potrebah. To ee je P'sač ću zdelo krivično in boče sodno tožiti »Narodno obrano«. In Viktorju Enanudlu cdposlal iskreno čestitko to pe p0tem imenu;e »delo za narod«: toža- povorlom rojstva piemontežkega princa. Ali renje po sodiščih. Od tega poslanca ee je nister D*lca*s<š je v imenu vlade odposlal rea mncg0 Dadejati, ker on bo vsakogar, ki 5e?titke ministru zunan ih stvari Tittoniju. mu bo govorji resnico — tržil ! RIM 16. Kralj je podpisal celo vrito Ta volitev je bila žalostna, a sedaj se dekretov pomilošSenia. pripravlja se žalosineja. Da-si volitev v Izgredi v jetllisnici. B.škupcu še ni razpisana, je ven iar jgitacija NIKOLAJEV 1«> Ko je hotela včeraj Tomca veliko strastneja in nedoitojneja nego uprava jetniAnice zabraniti izgrede proti ne- je bila v Zlatarju. Ta člevek si je vtepel v kemu kazojen-u, je prišlo do nemirov, ka- g avo, da mora pott.ti n.-rodnim zastopnikom PODLISTEK. 1 Ob smrtni postelji. 'rličiea iz življenja. Spisal Matija Lovko. »Elvira, torej ti odajaš — li me za je vzdihoval eleganten gospodič na peronu ko'cdvora. V levici je držal vozni listek, z desnico pa je st skal k sebi svoj najdrtžii zaklal — svojo in 1 a do 1 p> Elviro. »Moram domov, Stanko, moram in moram!« S anko je potihnil klobuk nižje ia o^i ter jo z olema lokama pritisnil še močne e k sebi. Po licu pa mu je porosila debela solza. Nikdar v življenja ni Črnil srčne bolesti, še nikdar ni c bčutil svojih lastnih solz, a sedaj mu je bilo dovolj. Koliko bogatih in krasnih dam si ga je že zaželelo, koliko staršev že posredovalo v t a on j« preziral vse. Ljubil je eno bitje, za katero je žrtvoval ves trud in živ- ljenje — svojo Elviro. I a sedaj ga zapušča — morda za vedno. Da, ravno to je b 1 vzrok žalosti v njegovi duši, to mu je ra pristopali k vlaku in brzih pogledov motrili vozove, kje bi bilo lepše in prostor-neje. Potniki, namenjeni na det čao postajo, s > že izst p )i in odhajali po dolgem mo-stovžu s svojo prtljago. Le Stanko ;n Elvira sta £e nepremično in neodločno stala sredi množce z uprtimi cčmi eden v drugega. Zopet jo je stisnil k sebi in se sklonil k njej. Njegove ustnice so se dotaknile njenib. Na to jo je izpustil i^i skočila je brhko, kakor mlado jagoje, proti železnemu vozu. Oo pa je stal na prostoru in zrl za njo. A ne dolgo, zamešala s« je med druge potnike in se od tegnils njegovim očem. S:roj je zapiskal, vrata vozjv eo se za- Šil je naravnost in brez pomisleka na cen-prla in vlak se je začel pomikati dalje. V tralni koli dvor. In glej čudo ! 15.1 je vspre-tem hipu se je zazdelo Stanku, kakor bi čul jet s primerno še dobro plačo. Nastopivši še n"'en g'as, a ns v prisrčno slovo, temveč službo se je nekoliko utolaž 1. Seveda so bile v nekak zasmeh in prezir. Povesil je glavo njegove misli le še daleč, daleč pri Elviri, k tlom in odišel negotovih, počasnih korakov. Tolažil je samega sebe, saj mu je s1ovesno Ura je odbila polunoči. Stanko je sedel obljubila, da te povrne. Ali mučnih dvomov v kavarni ter premišljtl in računal na boljše 89 ni mogel iznebiti. Tisti čudn;, nekam čase. Bil je navaden agent raznih tvrdk, ker zlobni nasmeh — ta mu je neprestano vzbu-vzlic temu, da je dovršil osmi gimnazijski jal dvome. Slednjič pa se je odločil, da bo razred z izvrstnim vspehom in je bil nadar- po določenem času čakal še dva imstca, po- jene glave, ni mogel dobiti boljše službe. tem pa da pojde sam na njen dom. Ta je Sreča mu ni bila mila do sadaj. Po dovrše- bil, kakor mu je zatrjevala, v veliktm trgu nju srednješolsk h studij mu ni bilo možno C., oddaljen dve uri od železnice. Mati na visoke sile, ker je bil sin revnih starišev, njena, ki je bila vdova, naj bi imela največe ki se mu vrhu teg? umrli v njega prezgodnji posestvo v trgu. mladosti. Ostal je torej sam brez sorodnikov j Meseci so potekali. Tudi pridejana dva in brez pomoči. Res, da je iskal in vlagal sta prešla in minil je še tretji, a o Elviri ni prošnje na razl.Čne urade, toda vse je bilo bilo ne duha ne sluha. Tedaj se je odločil, zastonj. Sedaj pa je hotel poskusiti še enkrat da izvrši svojo namero, in to zadnjič. Takoj v jutro je nastopil pot. ' (Pride še). tako ali tako in v saboru na »krščanski \ Poročila O položaju T Mukdenu. podUg « zjedini madjarone ;n opozicijo. Ali j Berolinski »Lokai-Anzeiger« je prejel iz ni to več nego sramotno ? Njemu je dovolj, t Tokija poročilo, da Rusi utrjujejo Tieuling, da bo firma krščanska, pa Č3 bi pod to firmo : kamor prihaiajo nove čete. Soii se, da se bo sedeli z opozicijo tudi rsjzakletiji sovražniki bodoči odločilni boj vršil tamkaj. Ruske čete hrvatskega naroda. In takov človek bo ;zvo-' 8e nfihajajo še južno od reke Hun ter so Ijen, a Človek Bvobodnoatmh in naprednih vedno v dotiki z japonskimi poizvedovalnimi misli, rodoljub brez mrve sebičnosti, dr. Pero četami. Magd e moral se bo umakniti. A tega člo-j Polkovnik Gaedke je pa brzojavil »Beri. veka bi trebali v saberu kakor kaplje Tageblattu« iz Tienlinga, da Rusi za sedaj vode. ne zapuste Mukdena. Gcspoa urednik! Obečal sem \ am bil j „ . , , ^ , ... . j i Za rusko brodovje. sicer, ko sem bil začel podajati 19 dopise, da : . ... , .li „„„ .. Kakor poročajo ruski listi je došlo do se ve bcm utik&l v strankarske razmere v r j j „ „ . . , . . . , § . j- _ 24. avgusta t. 1. odbora za pomnoženje bro- Hrvatsti, ker to ni potrebno, cla ee tudi v ; r J . , . ' , . . . j „i • dovia pribl žno 11 milijonov rubljev dobro- slovensze novine z*V:acuj3 časa nedostojna ji j ■> borba. Do sedaj sem se tudi držal tega in se bom v bodoče. Ali z.% danes si nisem mogel kaj, da ne b povedal tega malega opisa iz našega strankarskega življenja. Ne vod; me strankarska strast, ali bali me, ko vidim, 1 voljnih darov. Kako Pasquale Villari tolmači irredeiitlzem! PaMjaale Villari je naš dober *aanec. kakova je danrs naša politika, kako ni nič poieg tg^ da je najznameait-jš; zgodovinar druzeg?, nego li Famo osebno nadttodrovanje, aed£n:e ltalijef prcfe30r na visoki šoli v Flo- torej pol t ka oseb, a ne politika stvarna. In rencj( glen :taljjanaiPga senata, je tudi nekak tako se nam zopet bliža nabor in opozicja vrbni ia8l)ektor Italije za avstrijske »italijan- — se kolje med seboj. Madjaroni si terejo 8ke< p^^j^e in voi\ r«f.rat na zborovanjih roke v zadovoljstvu, saj na njih eenikdoniti zaauega društva »Dante Alighieri« o itsli- ne c/ rs. In pride sabor in opozcja se bo janatvu v avstrijskih »neodrešenih pokraji- bavila z gr ienjem svojih lastn h prvakov tah< y ^ la8tD03ti )e ie potoval po teh mesto da bi zvala vlado na odgovornost radi Qaših potrajicah iu je nadzoroval snovanja madjarskih sol in povBpeševanja razne jtaiijanake šole. On je torej avtoriteta pangermanskega gibanja ! A vlada bo mrgia jn kapaciteta v stvareh italijanskega irreden- nadalje nemotjeno izvajati sveje načrte ; tjfma propagando za irrčdentizem. Tako rasta nezaupanje med obema državama in navstaja videz, da je Italija sklenila zvezo z Avstrijo, da mere potem pod roko delati proti njej. To stanje ne koristi nikomur. Le pravo spoznavanje dejstav more odpraviti nespora-zumljenje in pokarati na pravo pot. Jutri ee hočemo povrniti k tem izvajanjem Villarijevim. vlada po de na dalje na reko širjenju madja-rizaeije n dušenju ustavne zavesti. Zares : žalostna perspektiva ! Milan. Po takih antecedencijah nas more le i zanimati v visoki meri, ako nam Villari začenja tolmačiti bitstvo irredentizma. Vzbu- j d lo je torej vso našo pozornost, ko smo v ! včeraj došli nam >Neue Freie Piesse« zazrli ! Rusko-japonska VOjna. do'g članek pod naslovom »Irredentizam ki Trst, septembra 1904 ga je signiral PsF«iualle Villari. Orlejmi si, ' I? Londona prihajajo dalje port čila, ki kako ta LVKtcr označuje naravo irredentizma, ■ potrajo, da si tam vrši ziamenita evolucija da bi se morda — kakor pravi v uvodu — v sodb. glede vrednost , ru'-ke in japonske odstrani a nekatera nesporazumljenja. Temeljna vojske n g e ie končnega izida ti vojne, pogreška, pra\ i, je ta, da se misli, da se irreden- Londc nike vesti bečejo celo vedeti, da se tizem s ri iz Italija v » talijanske« pokrajine tudi v T. k ju začenjaj* pojavljati dvomi v Avstriji. Narobe da je re3. Od Milana do glede izida te vojne ter da uvidevajo, da eo Palerma ee le redko č aje o irredentizoou, zato podcenjevali odporco silo ruske vojske. V pa sa v Trstu, Trentinu in Istri g.jvori skoro Tokiju da priznavajo, da je b'!a japonska samo o tem. Koja bil on, Villari, izvoljen zmaga pri L aojargu nepopolna. Najznačil- : predsednikom društva »Dan:e Alighieri«, so neja pa je velika sprememba v pisavi veli-1 mu cd vseh strani Btavili p">goj, naj n9 tira kega angležkega lista »T.m^s«, ki je bil irredentizma, ako heče, da boio pristopali, vedno strupeno sovražen Rusiji. Ta list iz- To da je značilno. — Potem sa Villari bavi, javlja naravnat, da je poležjj Japotcav jako z vprašanjem, kako je to, di na Korziki, nepovcljen in da je prav za prav Kuropatkin Malti, v Niči, v Švic . ki so vendar tud gospodar sitnvacje. Da je položaj luske vojske povsem pomirljiv in zadovoljiv, priča italijanski kraji pod tujim gospodstvom, ni nifcakega italijanskega irredentizma?! Kratki tudi neko poročilo iz Mukdena, kjer je re-Jzaiisel Villarijevega pojasnila ja ta: ker so čeno, da 6o ee ljudje tam popolnoma pomirili,' Italijani tam zadovoljni! Iz te^a p »jasnila pa da je izginol vsaki strah. Banka ruska je izhaja samo pojasnilo na vprašanje: zakaj je začela zopet poslovati. [v Avstriji italijanski irredentzem! ! Avstrija A vsa nadaljna p :roei a potrjujej > tudi,1 (|a 8a diži v marsičem starih zistemov, ki da B) bili dnevi pri Liaojecgu za japonsko imajo vedno tudi stare konsekvence. Ni pa vojsfeo | ravi dnevi groze. Neki angkžii vojni! vsikdar dunajska centralna vlada kriva na veščak, Ki je sledil ruskim radnjiai strežem tem, ampak njeni uradn ki. Mnogokrat pri porofa, da to ee Rusi umikali v najlepšem ' fcaja zU. valed neizogibnih konfliktov mtd redu. A to so mogli, ker jim Japonci sploh narodnostmi avstrijske države. Ker so niso mogli slediti. Im za to ne, ker so Italijani vedno v manjšini, so imeli atraaaDskih irgub. Po zatrdi'u te^a no- naV£dno oni žrtev. ročevalca so znašale te izguba do 40.000 ie> da B0 Itelijancm odreka avtono- mož, mrtvih in ranjenih. mija> jQ Z3htevajo, in do kitere imajo Takov je b:l torej pri L aojangu tis^i ; pravieo tucii po avs rijtki ustavi, ampak ad-»Sedan« Kusov, ki so ga napovedovali japo* miQj9Lrira ae jih tako, da te j h združuje s netilski listi z veo gotovostjo. Moremo si kako maujS D0 Nemcev ali Slovanov, katerih torej predstavljati, kakovo mora bili sedaj poalednjih korieti p evladujejo na škodo Ita-razočaranje v teh krogih! Tu je seda;, tisti }janov od nas z matematično gotovu^jo pričakovani j pryi yJr nezadovoljn3Sti Italijanov, trenotek, ko se zičeijaio v-pehi obračati na AU ge ve5e elo prjhaja iz jezikovnega vpra rusko stran. Ali to je šs le z četek . . . konca k&Q)a Tu Be 5uiiij kako Be mord 8noVati japonske sreče, ti je b.la umevna ob veeh nemžke ali 8]OVanska iole med prebivaUDvom, ugodno-tih, ki so bile na japonski strani,' ^ povprek, ali po večini italijansko?! dcCim smorali Kasi premagovati neštevilo pljujejo davke, S kater mi S6\zdr- neugodnosti ia Ukih, kakorioj.h ne bi tako žu-ejo ^. ])otem ^ m jraj0 doprinašati srečno zmogla nijedna druga vojsk«. 1 noye mve ltfclijan,ki pouk. %% Italijane Sodba italijanskega poroeeralca o v Avstriji je jezikovno vprašanje — vpraši-japonski vojski. Dje za življenje in Bmrt. Italijanom je do Enrico Karone, fpicijalni pcro5evalec intelektuvelne in moralične eksistence. Ako rimske »Tribune«, graja v ostrih besedah : bi dali — trdi Villari — Italijanom v Av-politiko japonske vojske ob obleganju Port striji pametno avtonomijo ia ako bi jim Arturja. On meni, da je to velik pogresak, zagotovili svobodno raba jezika z zadostnim da se Japonci zadržujejo pred Port Ar.urjem številom italijanskih šol, bi kmalu navstal mir. ter tako slabijo svt je moči. namesto da bi z Vsaka aspiracija po združenju z Italijo bi združenimi m črni napadli Kuropatkinovo rginola. armado ter jo porazili. »Naj bi v Tokiju ne Končao se bavi Villari z vprašanjem pozabil «, piša Barone, »da je bil Liaojang italijanskega vseučilišča v Trstu. Italijanom samo polovičen, drago plačan, neznaten tak- se ne more odrekati pravica do laatoe tičen vspeb. Port Artur se še vedno upira v*goje. Zato je potrebno, da se ustanovi ital. in Kuropatkin ima še vedno v svoji oblasti vseučilišče v Tratu, ker sicer ne bi imelo pozicijo, s čemer dokazuje, da je v resnici nade do vspevanje. Rovereto na bi mogel to, česar niso uvideli površni vojni kritiki — toliko prispevati, kolikor more Trst. Villari namreč vojak prvega reda, ki vzlic teugod- ne veruje, da bi bilo vseučilišče ognjišča irrc-nim razmeram, v kater h Ee je vojna pričela, deotizma. Italijanski dijaki, ki s ogorčenjem dela sovražniku velike preglavice«. odhajajo v Italijo k muku, ti ao, ki delajo Drobne politične vesti. — Italijanske vseučilisčne vsporednice v Inomostu. Iz lao-mo8ta poročajo, da je vlada konečno kupila neko hišo v predmestju \Vilten, kjer namesti italijanske kurse juridičee fakultete. Novi bukovinski deželni glavar. Namesto odstopivsega bukovin-skega deželnega glavarja Lupula, je bii imenovan deželnim glavarjem zopet Romun baron Wasilko. Deželni poslanec dr. Štefan Smal-Stoki je imenovan njegovim namestn kom. Kronanje srbskega kralja. Na kronarju srbskega kralja bodeta Bolgarija in ("'ruagora zastopani po posabnem odposlanstvu, druga dižave bodo zastopali dotični odposlanci v Bčlemgradu. Kronanja se udeleži mnogo naroda toliko iz Srbije, kolikor tudi iz Hrvatske in južne Odrske. Cena stanovanju je silno visoka, za malo sobo v hotelu se bo zahtevalo ?>0 dinarjev (iinar = 1K> stot.) na dan. Za one udeležence, ki ne bodo mogli dobiti stanovanja, priredi mesto poseljn9 šjtore. Sestanek ruskega carja z nemškim cesarjem. Glasom neke vesti, došle iz Pelrograda, poroSa poljski liefc »Czas«, da pride ruski car č m prej v Skier-newce. V ruskih dvornih krogih menijo, da se tam sestaneta car in nemški cesar. »Slovo Poiskie« je zvedelo baje iz avtentičnega vira, da pride car Nikolaj v prihodnjih dneh na rus&o Poljsko. V K elcu in Moilinu bo iušpiciral topništvo. Veči del topništva, ki je v posadkah na russem Polj-siem. poj da na boj šSe v Vztočno Azijo. Rožuavskiškof resigniral. Iz Budimpešta poročajo, da se je rožnavski škof Ivankovic?, kataremu so radi dolgov sekvestrirali škofijske dohodke, odpovedal svoji škotiji. Oipoved sta vsprejela pjpež in ee^ar, Šk f bo dobival 4000 K milostne ietne penzije. Domače vesti. Naš podlistek. Prihoinje dni pričnemo priobčevan reman »Kletva« slavnega hrvat skega, tudi Čitateljem tega lista znanega i-o-manopifcca Avgusta Seno f. Ttžko da bi ee katero-koli delo v vsej hrvatski knj žev-noati dalo vspor^diti s tem obsežnim delom hrvatskega Scotta. Parale o b ktfcerim si bodi delom odločila bi v prilog »Kletve« ne samo izbrano&t materijala in idealna tendenc ja, ampak tudi skezi in skozi sistemizacija materijala in visoki polet stila. Z »Zlatarjevim zlatom«, tudi priubčenim žj v »Edinjati«, je Avgust Šenoa ustvari pravi hrvatski h sto-rični r^man ljiibavnega stila, »Kletva« pa je piramida'nj delo, hietorišfci dovršano. G »vori se, da se je Avgu,t S ;noa več negi 10 let pripravljal za to, ne vemo, ali težavneje ali drzceje podjetje. Preiti — v fjrmi romana — zgodovino najmanje 4 vekov (11.—15. stoletje), je naloga, ki si jo more staviti genij, dospevši na višek svoje mo5i. Š;noa je bil beležnik starega mesta Zagreba in kakor tak je imel najlepšo pril.ko za proučenje vseh starih listin in dokumentov, ki so se direktno ali indirektna raztezali na glavno nit postavljenega si dela. To delo je plod velike marljivosti, a vendar ti nikjer sledi nenaravnemu: povsodi organsko razvijanje iz jedinstvene celine. Vsi znaki klasicitete s> zbrani tu v najlepšo haimonijo in globoko čuvstvo in plastičnost opisovanja. Profesor Mrler je mogel v 6Voji hrvat-ki knj.ževncsti s pravico povdariti, da, ako bi bila usoda določila Ša-noi malo več naklonjenjsii — daljeg» življenja, bi bd on danes velikan na svetovnem glasu. Iz vsega članka je razvidno, da Be to poslednje nanaša na »Kletvo«. Preobširno bi bilo, ako bi se spuščali v estetično presoje-vanje v krit ko romana. Karakteri a la Angel j a in njeni vitežti ljubimec, ban Pa-reasumireti glavni utis, ki ga je roman mogel napraviti., ter spregovoriti na spkh o tehniki dela. Russki kružok. Vsi oni, ki bs bodo učili rus-ci, vabljeni so na sestanek in pogovor za v t.r«k zvcčtr ob 8. uri. Odbor ruskega kružka prosi, da pridejo gotovo vsi, da ee bode moglo čim prej odločiti radi pouka. Ži-lostno bi bilo, če bi se moralo tudi letos hodit dvakrat, trikrat predno bi S9 kaj ukra-nilo. Poleg tega, da kaže to malo zanimanja, je še izguba časa za dotične, kateri gotovo piidejo, a zastonj. Pr'dajo naj torej prav gotovo vsi, ki bodo zahajali k pouku. Čas je sedaj najugodnejši, večeri dolgi in prijetni. Pride naj nas mnogo kakor v torek, tako k vsaki uri predavanja. Priti je v slovaniko Čitalnico (Narodni dom.) Pesek v oči — Potrpežljivost in dobrota sta pri kraja. Iz Boršta nam pišejo od 14. t. m. : Gospod urednik ! V cenjeni »E lino9ti« od torka ste priobčili, da sta kapelaniji Kla-nee in Podgorje povzdignjeni v samostojni župniji. Po smrti dolinskega župnika veleč, g. Varla meseca oktobra i.S90. smo sledečega me?£ci novembra tudi mi B>ršfcjani vložili na tržaškem škofijskem ordinarjatu in na c. kr. namestništvu v Trstu prošnjo, da bi se naša borstjanska kapelanija povziignila v samostojno župnijo. C. kr. ministarstvo za nauk in b >go-častje je ža izdalo dva desreza, da sa ima vsianoviti naša župnija in to ustanovitev Hrno trtfo neJeljo po sv. 3. Kraljih leta li>03. (ravno v tistih dneh, ko je dal tižiški škof Nagi zapreti riemanjsko cerkev) tudi že kaj slovesno praznovali. Sedaj pa vemo, da je to bilo samo pesek nam v oži ! V Borštu imamo še dandanes kapelanijo. Sto našo namerovano novo župnijo se je občinski zastop v D dini pečal ■/. i štirikrat za lnji krat dne IS. ju-n»ja t. 1. Izdali so tudi ža tiskano ustanovno pismo, ki je treba le še podpisati. A zdaj srno slišali na svojo žalost, da feta proglašeni župniji v Klancu in Podgorju, a naša b sedaj dobri in m rti', ali sedaj d i spreg edujemo in odpiramo tudi mi oči vsak din t olj. Naj se gospodje ne šalijo več z nami. Zdaj ko začeli tudi neki naši starokopitneži sprevidjat, da so gospodje v Tr.-tu le preveč zlorabljali našo potrpežji-vost in d jbroto. Pri nas je bila velika več na ki je po strani gledala Ricman.ca zaradi n ih nastopanja. Zdaj pa jim daja prav ! ^In ce kedaj dosežemo kaj, vedeli bomo, da te imamo z lival ti na teja le pogumu in neu strašenosti t4:cmanjcđv, kakor t-e ima o njim zahvalili Klancani in Podgirci za svoji novi fari. Mi ne bi bili nikdar nič dcs?gli s s ojo krotkoatjo in pDkomoetjo. Dobrota.je sirota, pravi pregovor. Žaloatno je, da smo le po strani gledali sisede, ki se borijo tudi za nas in naše j ravice, mesto, da bi jim bili pomagali. — Ali, kakor sem ža gori rekel : tudi pri nas ee slepcem odpirajo oči! Gospe dja v Trstu naj si zapomnijo, da je naa Bjrštjanov na strani H cmanjcav že precajšoje število, ki raste čim dalje bo j. Borštjau. * * afc Pripomba uredništva. V štev. 23 od januvarja lOO.'l je bila priobčila »Edinost« dopis \z Borita, v katerem je b i j opisano slavje, ki so je priredili vsled vest;, došle od okrajnega glavarja, da je kapelanija v Borštu povzd gaena v samostojno župnijo, in Bicer s pravnmoČnostjo od 1. januvarja 1903. Mi pa, skeptiki kaboršnji smo, k.r precej dobro poznamo zisteoa in iju li na namestništvu in na ordinarijatu, smo napisali nastupao prpimbo uredništva: >To poročilo se nam zdi nepopolno. Kakor vidijo namreč čitatelji, je ta župnija ustanovljena »raz*lasox.c (menda ukazom) c. kr. okrajn*g* glavarstva, doPim sa župnije pravilno "Slano vi j; jo ukazom preč. šk(fi s:ega ord uari-jata. Ali v naši šiefiji se dogajajo v zadnjh vel itd. — si klds.čni tipi poštenega in globokega rodoljubja. Kako vršše vpleta v hrvat-k i zgodovino tidi bosansko vprašanje, kralja Tvrdka! Mi hočemo priobčiti ta roman, uverjeni, da ne ustrcžemo samo zabavi ampak tudi intelektualni potrebi naših čita-teljev. Zatem px hočemo v glavnih črtah ča^ih čudne stvari. S car pa pravi sam do pisnik, da mine še nekaj mesecev piprej, nego se ta slvar končno uredi.« Kaj pravijo Borštjani k tej naši lanski pripombi ? Sm^-'i bili nlabi proroki ?! Politika t cerkvi. Dne 8. t. m. se je vršila jubilejna proc-sja iz™ Celovca v Sarajeva in od tam prek > Dalmacije do Poreča se vleče ista prctslovanska politika v cerkvi. Kontrolni shodi domobrancev. Vbram- bovski vojašnici v Koco'u se b )do kontrolni shodi vršili p~> tem-le redu. (ilivni shodi : pridrddjeni ee-daj brambovskemu polku št. 5. Dne 3. in 4. novembra za one pripadn:ke dežel e brambe, ti niso piidodeljeni brambovakemu polku s", h. Dopolnilni kontrolni shodi bolo: dne 21. novembra za vse pripadnice bram bovškega polka št. 5. D_io 22. novembra za pripadnike druzih brambovsk.h polsov. Zi-četek shodov vsako rat točno ob 9. u i pred-poludae. Priti m rsjo vsi tu bivajoči pripadniki deželne brjmba, t >iko oni, kl pripada o brambov>kemu pJ .u št. 5, kolikor oni ki so pr d del eni drug m brambovsk m polkom. Prinesti je sebo vo &šio knjižci. Pri-hcda na ko .trolni »hod s* rešene le tiste osebe, l:i so bc u leleži e vaj, ali fco bile med letom v aktivni službi; in pabg tab ša one, ki so se letos j reditavile za vaje, a so bile odvezane boli i* zdravstvenih, b di iz katerih drug h cbziiov. Zi vse druge bram-bovce obstoji obvez::, di prid jo na kou trolni fehoi. O lvezan morejo b ti le tedaj, aao govore za t) vzroki, vredni posebnega obz ra. Dispenzo podel a dotično poveljstvo br^mb iVfk'.ga dopolnilnega okraja. Prošnje, previ.-jiuo s kolek jm 1 krone, naj se d »po eliejo mestnemu magistratu. Avdijenea. Cesar je pprejel včeraj v avd jent^i prošra g r sitega m^tropjletanskcga kapitelja dra. Alojzja 1'aiduttija. Veroučiteljem na veliki hrvatski gimnaziji v Pazinu je imenovan g. Fran Fian-kola upravite j v Luvran. Pe• sko društvo »Zvonimir« t Ko-eahl priredi letos svojo drugo in zadnjo veselico s nlesom na vrtu g. Prašilj pol milim nebom. Z »pet niitn bed i pr 1 ka videti nastop našega mladega naraščaja. Vel Kega pomen« je tudi v političnem obziru t • mlado pevek > društvo izlasti sedaj, ko s? v R colu vse nekako spreminja. Up^mo, da »Zvonimir« o-tane z *es: :n neomthljiv kakor ska a na obr ž u, ko s« razlurkano va ovje p-neče ziganja vanjo. I ()amj, da bo »Zvon m:i« trdnjav ca, iz katera ee bo Ro-ccl v bran pcstavljal prtt< tvojim neprijateljem. Toda to je mlado društvo. Mladi so členi, aaiado naro ino umevanje. A kar js mit d 'ga, treba opore moralne i a gmotne. Zato je naša dilžnot, da p< hit mo jutri v Rtcol v č m večem številu, da s svojo prisotnostjo navdušim* n: š mladi naraščaj v Ro» colu. naš » prihod »je »r.telje ! kam sremo jutri l Jutri v nedeljo prične oo 4. uri pop. na dvor.6?u g. G _>riupa na Oj č nah, veselica s tom bo'o in plešem, ki jo pruedi tamošnja »Zavarovalnica za go vejo živino« se sodelovanjem opeaskfga pevskega dri.š'va »Zvon«. Ker O^čma ni dalač, se je nad jati velikanske udeležbe. Požar. Včeraj popoludne ob 3. uri so bili gasilci glavne gasilske postaje telefoni«-n m p t m obveščeni, da g ri M elitls her- jeva tovarna za deBtliiaoje črne smole (ka-tramž), v ul ci de'.la Tesa št. 10. Gasilci so šli na označeno mesto z več vozovi. V tovarni je bil namrač p:čil koiel za destiliranje smole, v katerem se je nahajalo nič manje, nego 24.000 kg smole. Škoda provzročena po požaru je velika, vendnr 89 je še ui moglo ceniti. Tovarna je zavarovana za 300.000 kron. Sicer je pa zgorel le en del tovarne. i I I Izlet na Mangart. Spina! I. Kevc. (Dalje.) Na jaBnem horizontu je plavala luna in nam je prijazno razsvetljevala »ojstro in strmo pot«. Sem ter tja ležal je ša sneg, padli pred nekaj dnevi. — Roke smo st ekali v žep, kakor šolski otroci, ko se drsajo na ledu. A strašilo n.r s ni nič. — S cer sem fre malo potclael na kolenih in rokah, a to še ni Bog ve ta;. — Od vzhoda se je z\-relo. Nizko v dol nah je bila megla tu in tam. Nebo nad ntmi pa čisto in _;asno. Dopolneno je ! Na vrhu Brno bili, vrhu Mcngarta, 2078 metrov nad morsko gladino ! — In zavriskali emo vsi naenkrat, da se je razlegalo in odmevalo v daljavo Oiloždi smo nahrbtnike, izvlekli iz n ib provijant ter poseli v krogu. — Par minut in — o krasota : solnce je poslalo svoj prvi blagodejni žarek in poljubilo žnjim sivo glavo Častitljivega velikana. — Kdor ni še videl tega prizora, ta ne ve, kaj je lepo ! In zapeli emo nek m nadnaravnim čut-stvom : »V hrib h se dela dan, v hribih žari !« — V ranem jutru, ko je v dolinah še vss ppa!o, ogrevaii s:» nas solnčni žaiki t m gori v višavah. — Ta divni razgled na v89 štiri vetrove! »Največ svtta otrokom fcliši Slave!«, pel je Prtšern. — Iu vsa ta divota zemelUka, ki jo zreš iz te sne višine, je vejica onega velikega slovanskega dsl la, ki » lisi ctrokom Siave« : — Krasna je S ovenija ! — Le malo nfro(?ov se mere ponašati z d žtltmi, ki bi na malem prostoru r.udile toliko obdico naravine lepote ! — Z bog, da mi se mi ne pozramo zadostno domovine svo e ! C 6 mej inteligenco je dobiti. iju lij, ki ti bodo znali bt-lje razpravljati o bk h tfiikanskih naselbinah, nego o sv.»ji domovini. liiciovedno ouo mi je najprej ušlo tja na primjrsko Btran, tja, kjer sa v dolini vije plavc-zeieaa Seča, — v kraj mladostnih npominov... Zrl sem dalje na blestečo ee Jadransko merje, na Trst. — Kritikarji rusk ^japonske vojne še spijo mučno spanje — sem ei mislil. — Ta in oni sanja, kr.ko peda »Port Artur«. In se obrača v takih LLiiI'nih shn ah, da bi sk< raj padel iz postelje. Sa le vi8okostoječe s »Inca ga reši tega mučcegrt peč tka. — A tukaj vrh Mangarta smo t. Prodaja 25.000 meier. stot. za 5—7'. stot. zvi-anja. — Druga žita nekoliko stotink znižanja, i Vreme : oblačno. H a v r e. (Sklep.) Kava Santos good a\t rage za tek. mesec po 50 kg 41.5'J frk, za dec 45.75. — New-York. (Otvorjenje,) Kava Rio ra Hrdnft dobave, vzilržano, 10 stotink zni/.anja, 5 stotink znižanja. H am b u r g. (Sklep pop.) Kava Santoa goo. average za september 37—, za der. 37'/., za marec 3blza maj 381 vzdržano. Kava Rio navadna loco 37—3)s, navadna reelna 39—42, navada« doora 43—44 Hamburg. (Sklep.) Sladkor za sept 21.10, za oktober 21.70, zf dec. 21.65. za januvar 2l.£o. za maj 2175, xs avgust 22.i0. Trdao. — Vreme: lepo. — Sladkor tuzemski. Centrifugalpile, promp;n . K 66.50 do 68.00, za september K —.— do —.— marec-avg. 66.50 do 68.—. Concass6 in Melnpiif promptno K 68.30 do 69.30, za Hept. K —.— d —.—, marec-avg. 68-30 do 69.30. London. Sladkor iz repe surov 10.6 Sh. Java 11.41 a ?h. Mlačno. Pariz. Rž za tekoči mesec 159), rž z-, okt. 15.75. za november-d^ceaiber 16.15, z* nov. februvar 16.50 (miruo.) — Plenica za tekoči m»-sec 23.05 za okt. 20.30, za november-decambar 23.70 : a november-febr. 24.—. (trdno). Moka za tekoči mesec 30.85 za okt. 31 10. za nor.-december 31.45, za november-februvar 31 70 (trdno) Repično olje za tekoči mesec 49.25, za oktober 4'0 25, ' za nov. - december 49.50 zi januvir-april 50.50 j (stalno. Špirit za tekoči me«ec 48.25, za okt. 4o.50 ze nov. -december 43 50 za januvar - april 41.25 (trdno). Sladkor surov 88° uao nov 26-- 261 (mirno), be! za tekoči mesec 29T/8 za okt. 29 7* za okt.-jan. 297„, zh januvar - april 30a/„ (mlačno) rt- tinirar o2—62Vi Vreme: oblačno. _ Dvorana za sodne dražbe v ulici Sanita št. 23—25. Uradne ure -sami ob delavnikih) od 8. dj 12. predp. in od 4. do 7. popeludue: DRAŽBE: ■ ki se višjo od dne 27. avgusta t. 1. naprej: Predmeti, fci se hudo prodajali nadrobno ali pa v po^aireznili kos h so : barvan sateu, i biitist, persal, fuštanj, plašči za gjspe, sukno za m< ške obleke, volneno blago zj žensiy oblete, mcderci, preproge, sraj e za moške in žrnik^. spodnje hlače, pogrinjala za p< sttlje itd. itd. Si dovoljujem naznaniti si. obč., da sem prevzel na lasten račun dobro poznano PRODAJALNICO JESTVIN Alojzij Uesel Vs\ oni, ki žel i si nabaviti dobro istrsko vino, naj se za upno o hmejo • na po ► sestnika Ivan Sv. Douot pošta Buzet v ISTRI 4'tz«rii*n okua daielste % pr-.metanjem Uydrove žitne kaus POSKUSITE'«- Viorek ćratovo.-no. PoilBj 5 kt ootuik j d K 50 h tranco. DOMAČI PRIJATELJ'* • *O.T od^emaicern zakloni posJ.^m rrvev«cnSi. Z'ydrcCa fcCarna ji/ne iizV Vrcga-VIJl. Dr. N. Fertilio specijalist za bolezni nosa, grla in ušes. TRST. lTl. Torre bianca 4-5 (vogal Torrente). ORDINUJE: od 10—12 predp.: 3—4 pop. od 4—5 pop. brezplačno. M- GAL Trst, Corso 4 LASTNA SPECIJALNA DELAVNICA za zdravilne pasove, trebušne preveze, elastične nogovice iu modrci, ortopediČnl aparati, aparati za vzravnavanje života, pasovi za popek, Nospenzorji. . Naročbe se izvrše po meri. " ~ -PREDMETI ZA BOLNIKE. Največa aolldnost. Srečkanje 22. oktobra 1904. Srečke po K1. c. fcr. tlim. polic, loterije 1500 dobitkov, mej katerimi 1glavnih v ukupnem znesku K 50 OOO. Glavni dobitki K 25.000, 5000, 1000 se na za litevo izplačajo v gotovini po odbitku 10% postavne pristojbine. Srečke so prodajajo v vseh menjalnicah, tobakarnah in loterijah. Vsak kupec srečke vdobi brezplačno in franko izkaz srečkanja. Ces. kr. policijske loterije pisarna. Dunaj I., Srhotterinir 11 (Policijsko poslopje.) = v ulici Barriera vecchia št. 2- = Moje posebna skrb bo. držati v zalogri vedno sveže in prve prste blago. Nadejaje s8 obile podpore baleži spoštovanjem Valentin Zvitter. Prva tržaška brusil niča na električno moč Gualtiero Cozzio, paSO s. i ova n n i st. 2. (vo^ral uliee Torrente nasproti kavarne Cliiozza izvršuje vsakovrstno brušenje in poliranje. Ima v zalogi vsakovrstne nože itd. itd. Tovarna, pohištva Aleksander Levi l^rnzi = uiica Tesa št. 52. A. (v lastni hi5i.) ZALOGA: Piazzi Rosario (šolsko poslopje). Cene, d« te ni hnti nibake konkvrenn^. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. l)n3.— — 665.— državne železnice H613.— — 645— Lombardi K 87.— 89 —, Lloydove akcije t\ 710.— — 746.— Srečke: Tisa K 323.--327 —, vredit K 463 — do 47i». Bodenkredit 18»0 K 309 — 319.—. denkredit 1889 K 297.— 307 —, TurSke K 135.— do 137.— Srbske —.— do —.—. Dunajska borza ob 2. url ponol.: Državni dolg v papirju v srebru Avstrijska renta v zlatu „„ v kronah 4'/, Avst. investicijska renta 3*/,•/, Ogrska renLa v zlatu 4 •/, „ ▼ kronata 4*/, „ renta 3 V, Akcije nacijonaine banka Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 10 ital. lir Cesarski cekini 20 100.10 100.15 119.25 119.25 99 30 99.30 90.90 90 90 118 95 118.90 97.52 88.75 88.75 1611— 1612. - 652.75 652.25 239 65 239.62»., 1 i 7.35 117.15 2 3.4 S 23.48 19.02 19.03 95.10 »6— 1134 11.34 Čevljarnica SILVIO MONICO se je preselila iz ul. Riborgo št. io. v ulico Malcanton 8. |sl F. PERTOT, urar, v TRSTU nI delle poste 9, palača Galatti (zadej Narodnega doma) = Prvi slovenski urar. —--- Ima velikansko zalogo nr vseli vrst iz najsioviteljših tovarn. Veliki izbor zidnih ur, koje (laja tudi na obroke. Priporoča se svojim slovenskim rojakom! EnvATovHiije ćinve&kegs živkaj* po najrarnnvrPtnejSih tomT»ir«ri-«h pod tako ntrodnimi pogoji, bo nobena druea zavarovslnica Zlamj i* j godno tav^rovanje na doživetje in smrt z rmanj^ujoćimi *e vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. „SLA VIJ A" — vzajemna zavarovalna banka v Fraeri. Rezervni fond 29,217.694.4-6 S Izplačane odškodnine: 78,324.623*17 K Po velikoatl drutra »zajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. V8A POJAtsNTLA DAJE : Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavaruje poslopja in premičnine požarnim škodam po najnižjih cenah ceiuie takoj in nanaikuntneje Uživa najboljši sloves, koder posluj e Dovoljuje iz čistega dobička izdatn podpore v narodne in občno koristne namene. Kmetovalec _ Kdinost i". »kolon se ifčo pod ugodnimi pogoji za neko kampanjo. Naslov pove uprava ae odda ali proda hi&a v bližini Sežane ki ol>-_ s«-tra -"> sob. kuhinjo. .*» kleti, Itlev, pod, vodnjak. 24'> m- vrta in m- travnika. Naslov pove uprava listu „Edinosti". Inteligenten mladenič -{ let star iši-m kakoršno koli službo. Uidisi kot {KMoošni pis.ir. nima^ale*- ali kaj slirnegn. W st-ni -dovenerine in nemščine v besedi in pisavi, lašeine v ■ sedi. Vstopim takoj z* vsako pl:i<-ilo. — Naslov: i pismen< R?jan 29 0. I«, il. Peregrin. stare in nove ima na ^ V^ prrd^j Fran Budau v Trstu. ut. Paduina 21 (pri tleh). Hermangild Trocca Bnrriera vecchia. št. S ima veliko zalogo mrtvaških predmetom za otroke in odra Vene. Venci od porcelana in biserov vezanih z m -d jno žico, od iiineini!) cvetlic s trakovi in napisi. Sliltcjia jorcelaiastii ploščad za sucmenile Najniži« konkurenčne cene. --' --- -- - | Tržaška posojilnica in hranilnica r*e--—------- W predajatnica (zgotovljenih oblek ššs „Alla Citm Hi Trieste1 - tvrdke edvasd kalasch Jt Via Torreute št. 40 nasproti gledališču „COLDONI" h krojačniet>, kjer ae irvršujejo ouleice — po men in ntjugocin«ji!h oei.ah. V prodaja! mei itn* tudi zalogo rila za delavski stan po :zvei:r3 n , ni/.ki h cenah Izbir ooljgib iu navadnih uncvij. VELIKI IZBOR izgotovljeni i hlač za delavce kakor tu»li birga za 1 lire, ki se na- X R X K X X X X pravi o po men. Avtorizovana krojaenica. X A X X X M K A Jf Fotografični atelijer pri sv. Jakobu, ul. del Rivo 42 vabi cenj. totrice in botre za blagohoten cbisk, za-gotavljaje dobro delo in nizke cene. Izvršuje tudi i-like skup n. razglede, f»,togrntije na porcelanu za fpomenike itd. Porečanja oil gl. 2.50. Op mba: Atelje nima nikakega po ovalnega pooblaščenca za sprejemanje aaroćb. Prve in jedir e želodčne kapljice sv. Antona Padovanskega. (Varstvena znamka). Zdravilna moč teh kapljic je nepre- — ■■ kosljiva. Te kapljice vredijo redne .,>■■",;,* ^^ prebavljenje, če se jih dvakrat na -■ i' c'an P° jedno žličico popije. Okreprf .• »i pokvarjeni želodec, stuie, da zgine [."' 'V^ilipji^J v kratkem času omotica in ži- ," • [Tv < ^rfi i s'Č T"'^J^sJ votna lenost (m r t v o s t). — Te '?t■• ?Vr^v^ kapljice tudi store, da človek raji cena steklenici 60 vin. Prodajajo vseli glavnih lekarnah na svetu. — Z* naročitve in pošiljatve pa jedino lo v ff <3 - registrovana zadruga z o m g j e n i m poroštvom. l*iii//n CsL&erma štev. s, l. n. — TRST — V Listni hiši. Telefon št. 952. am~ Vhod po prlavnih stopnicah. Hranilne uloge sprejema od v«-akejrn. ("e tudi ni ud zadruge in jih obrestuje po 4 Rentni davek ..d hranilnih vlog jdačiije zavod satu. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila daj a -:un<> zjilru/i, ikoni 111 sicer na uknji/ho po ■"►l/t"/..- 11:1 metijire po <>",,, na I m sicer na zastave .V Uradne ure: -»d '».—1J. dopoltidne in od —4. popoludne. Izplačuje vsaki dan ob uradtidi urah. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Ima imjm« dr ne je urejttio Tarnostuo eelieo za shramiio vrednostnih papirjev, listin itd. Poiino tiranilnični račun 816.004. yX*OQOOOQOOOOQOtX Lekarna Cristofoletti v Gorici. ■ Velik salon plaščev za gospe ■ • FERRUCCIO JESS —= TRST — ulica Cnrana 12 — TRST =— Bogat izbor jopic zadnje novosti izvirnega Trpfiaa 17 L iniMiiriii hliin l Velika izbera. modela iz Pariza, Berolma in Dunaja. * Jfajnižje cene. - % . .. -T • • v Ir- - . t - »i & BarnVm veeHiia 11. - ANTON SANZIN - Barrier* veet^la 11. f 01V 0 T i I 0 5C UeHkaDSkO SKIadlŠČe m 3 Zalega perila blaga od same volne za ženske obleke, veiik čehed baihanta (iuštarj). veleur in pJtrtcnin : zaloga imbotiranih in fianeliranih pogrinjal. bele in barvane srajce za zcožke. maje. spodnje hlače in delavske h ače ; tegat zber ovratnikov, zapesinic ln kravat. Mcderci in drobna* :je. "Tfcfc sffssr S Vse po cenah, da se ni bati konkurence. Ustanovljeno leta 18" ! i I s i t; Trg Carlo Golcloni 5. s o. . -O o : £ isc m priznano najboljše Oljnate barve zmlete s stroii najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko povrrino, razpošilja po nizkih cenah d o l/ J(auptmann v Ijubljani prva tovarna oljnatib barv, firneza. laka in steklarskega kleja. Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov. I*oiiiit izbor raznovrstnih površnih sukenj (paletot, ulster) in obleke za možke, deeke in otroke. Teliti (Modi blaga iz lu iii iiiozeiusi(iii tovarn. — Haročbe fo meri Miro iu točno. Govori se slovenski. Najugodnejše cene t o & P S0 P-O o* o Iluatrovani ceniki se dobe brezplačno. I® © m m m s X m * s X l M Stanje Malh vlog: 18 milijonov kron Rezervni zaklad: nad 550.000 kron X % Mestna hranilnica ljubljanska na Mestnem trgn zraven rotovža pj>rfj< ma liranilne vl<»ge vsak delavnik od 8 do 12. ure dopoldne in jih obrestuje |>o 4°„ tor }»rij>ipi;je nevzdif^njene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Kentni davek

in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vreH na primer v ii-"> ietih. tedaj mora plačevati na leto 6" 0 ./.posojenega kapitala. Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje, in sicer po 4V-°/o do 5°/0. * X X X X % JK * X X X X X X DRAGOTIN VERJET (C. Vecchiet). TRST. — Corso štv. 47. — TRST. Priporoča svojo prodajalnico zlatanine, srebrnine in žepnih ur. — Sprejema narečbe, poprave srebrnih in zlatih predmetov ter poprave žepnih ur. Kupuje staro ziato in srebro. Cene zmerne, /ž •<>00000000000-000 ©ooooooooooooooo® !o o o o o o o • o o o o o o o Novi tržaški cestni načrt m —^ m 1 > ~ f I (JO c S 5 ■ ^ 1 5 ... T?., i = z 1 C u licu sr. Antona Znamenje kaže natančen kraj, kjer se bo v kratkem odprla liovu p ro daju ln i en augležkili posebnostij in sicer pod št. 2 ulice sv. Antona (Palača Treves). I „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v r^affis^ Podružnica v Celovcu. Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 Kupuje in prodaja Zamenjava in Mkompti^Je is£rebane vrednostne papirj« Iu Tuovćuje zapale «•• vrst« rent, zastavnih pisem, prijornet. komunalnih__kupon*, nzr_-_ oU^j, ST.&, dsinic, -ov«v t. der« V»nkuiuje in divlnkuluj« vojaSka žanttilnske kavcije. m Udaja k vsakemu žrebanju. MmMom^i tm imkmmmm »mm*, -mm mT Borm mvudiiM. Daj« predujma na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurznl • Izgubi - Pro LJUBLJANI Fodrnžnloa v Spljetu Denarne vloge vsprejema t tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do - :::=== dne vzdiga. — - = Promet s čeki in nakaznicami.