Ql^Jont
//ft
g1 Sf'Wr, „
.i> i
AM€RICAN IN SPIRIT FORCIGN IN UNGUAG«; ONLY
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, .New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
tj tck^eaTEfim
SLOV6NIAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, APRIL 17, 1972
STEV. LXXIV — VOL. LXXIV
rioiijo iezo i Vielnai
Vlad-]e pred-
Pi'^dsednik Nixon je odločil, Jiaj prevzamejo bombniki B-52 glavne nalogo v letalskih napadih na Severni Vietnam, četudi so izpostavljeni raketam SAM.
WASHINGTON, D.C. ni viri so razkrili, da sednik Nixon odredil obširne letalske napade na Severni Viet-ham vse do 200 milj severno od
demilitarizirane cone. Cilj teh hapadov ni le vojaški, ampak tadi politični in diplomatski.
PN teh napadih bo sodelovalo in dejansko nosilo glavno te-žo kakih 150 bombnikov B-52, ki se. cd leta 1967 niso kazali nad Severnim Vietnamom. Tedaj so Namreč začeli tam uporabljati Protiletalske rakete SAM, ki so počasi letečim B-52 precej ne-varne. Pretekli teden so bili -52 najmanj dvakrat nad Se-^ornim Vietnamom.
Težke bombnike B-52 bodo gabili pri letalskih napadih na overni Vietnam kljub nevar-hesti, ker so prepričani, da bo Njihova raba kljub temu učin-ovita za dosego postavljenih Ci Jev. Njihovi napadi naj onemogočijo redno oskrbo rdečih v užnem Vietnamu in s tem pre-Preoijo učinkovito nadaljevanje f lanki podprte ofenzive v pb-aTbni Quang Tri na severu.
uporabo letalske sile, poseb-ZT) ^^kovitih B-52, hočejo m Pomaga_ti Saigonu dokaza-1’ a so njegove oborožene sile sposobne zavrniti najmočnejši Ohiunistični napad po letu 1968 znani Tet ofenzivi.
dbnova obsežnih letalskih na-^	na ^everni Vietnam naj
Pr'r V r°ke novo sredstvo za ' lskza izpustitev vojnih ujet-p °V za začetek resnih raz-sovorov o končanju vojne. Ha-
p0--i ti napadi pokažejo še v eT da bo izpostavljen ne-p ,n°S^i nbsežnih letalskih na-°v, če se bo kdaj znova odlo-prinakasii Južni Vietnam v od-2 koju, kot je storil tokrat Paaom skozi Demilitarizira-n° cono.
Nuslrijslca '^odakeija IRarM iiorasila za 0 J%
V ^AS'HlNGTON, D.C. - Kot v rete^Unh sedih mesecihm m indPreteklih sedmih mesecih je la . S r^S^a Prcdukcija porast-enak 1 V marcu- Porast je bil 2UaŠai0nTU V feibruariu in je Preči ^ v ^etnem pov-hiu rU •2''- K1jub precejšnje-pro^-tu skozi 7 mesecev je 'dšino^p.3 Še vedno za 2% pod i9G9 ’	^ dosegla poleti
dukcif 4ras^a industrijske pro-nji Sia se dve dobri zname-clarstvanafl0 Poživljanje gospo-p°rasti' Stevilo zaposlenih je doseSlo° V marcu za 620.000 in °d sred °1’2 milijonov, največ tudi tr 6 *eta	P°rastla je
2.5^ ®°Wna na drobno, porast rnesec 6 neokičajno velik za en
NIXON ¥ 0TT&WI ZA
Predsednik ZDA je v svojem govoru pred obema zbornicama parlamenta v Ot-<awi poudarit potrebo pri-
Hanoi ponuja obnovo razgovorov, Če ZDA ustavijo letalske napade
znanja različnosti	Severni Vietnam je danes ponudil ZDA obnovo sobote na nedeljo. Pri napadu na
temper3 s°nčno,	na j višja
ieratura okoli 55.
ZDA in Kanado.
OTTAWA, Kan. — V govoru pred parlamentom je predsednik ZDA R. M. Nixon pretekli petek dejal, da morajo odnosi med ZDA in Kanado temeljiti na priznanju različnih ‘identitet’ in na priznanju “večjih razlik” med obema.
V svojem nagovoru v parlamentu je Nixon mirno priznal naraščanje nacionalizma v Ka-iadi in zagotovil svoje poslušalce, da cn nič manj kot oni spoštuje pravico Kanade do “začr-tavanija lastne gospodarske poti”. Večji del svojega nagovora je posvetil predsednik ZDA odnosom med ZDA in Kanado, ki jih kalijo spori v medsebojnem trgovanju.
Proti koncu se je dotaknil mednarodnega položaja, govoril o vojni in miru ter opozoril na odgovornost velikih sil, ki obo-rožujejo male, za ohranitev miru na svetu. To je bil tekom e-nega tedna že drugi posredni namig na Sovjetsko zvezo kot soodgovorno za sedanjo rdečo o-fenzivo v Južnem Vietnamu. O-menil je svojo pot v ZSSR prihodnji mesec, pa pripomnil, da od nje ne smemo pričakovati preveč.
i IM i ZSSS2 s peravGia¥i dobav med Jr ago svetovno vojno
WASHINGTON, D.C. — Ta teden se začno tu razgovori med predstavniki ZSSR in ZDA c plačilu dolga ZSSR ZDA v okviru pogodbe o najemanju in posojanju iz leta 1942. ZDA so v okviru te pogodbe dobavile ZSSR tekom druge svetovne vojne skupno vojnih potrebščin in gospodarske pomoči za 10.8 bilijonov dolarjev.
Ko je bilo vojne konec, sc ZDA črtale vse vojaške potrebščine in vso gospodarsko pomoč, ki je bila že porabljena. Preostanek so ocenile na 2.6 bilijonov, pa pristale, da naj ZSSR plača le polovico tega. Ko so se o poravnavi obveznosti začeli razgovori 1. 1947, je Moskva po-ludila za plačilo vsega le 17C milijonov dolarjev. Razgovori so se vlekli s prekinitvami do leta I960, ko so ZDA znižale svoje zahteve na 800 milijonov, ZSSR pa povišale svojo ponudbo na 300 milijonov.
Po 12 letih presledka se razgovori začenjajo znova, da bi odstranili ovire za sklenitev dogovorov o novi trgovinski izmenjavi in morebitnim kreditom ZDA ZSSR za nakup raznega blaga, ki ga ta potrebuje.
-------O-----—
Vzletišča za vesoljski čolnič bila izbrana
CAPE KENNEDY, Ela. -NASA je po dolgem proučevanju odločila, da bodo vesoljski “čolniči”, ki ibodo vzdrževali zvezo med Zemljo in vesoljskim laboratorijem, ki bo krožil okoli Zemlje, vzletavali s Cape Kennedy in z Vandenberg Air Force Base v Kaliforniji.
Na listi je bilo 150 različnih krajev, toda odločitev je padla na dve oporišči, ki že obstojata. V bodoče bosta opravljali naloge, ki jih vršita že sedaj: Cape Kennedy bo služil za civilne vzlete, Vandenberg oporišče za vojaške.
razgovorov o končanju vojskovanja, če ZDA Hajfong w sode'oval° oko11 100
.	••■j.ii	i	o	•' -w t	letal, med niimi strateški bomb-
ustavijo letalske napade na Severni Vietnam. niki B.52 Napad je trajal ve£ ur
I ekom včerajšnjih letalskih napaaov na Ha- in je bil kasneje ponovljen. Kanci in Hajfong sta bili po ameriških poročilih ko obsežen je bil napad na Ha-izgubljeni dve letali, med tem ko so ameriška1 n°i, iz ameriških virov ni znano, letala sestrelila 3 M.IG-21 rdeča letala. Rdeča1 Napad na Hanoi in Hajfong ofenziva v Južnem Vietnamu je delno popu-1 je bil prvi od pomladi leta'1968^
ko je predsednik L. B. Johnson omejil letalske napade na Severni Vietnam in jih nato no-jav predstavnikov Bele hiše, o- rdeči pošiljajo na jug nove Vembra istega leta sploh končal, brambnega in državnega tajni-1 mnežine težkega orožja, zlasti Tedaj je bilo dogovornjeno, kot štva je razvidno, da se je pred-; tankov, za nadaljevanje ofenzi- trdijo v Washingtonu, pa v Ha-sednik Nixon odločil za letalski ve. Letalski napad na Hanoi in noiu zanikavajo, da bo Severni napad nekje med petkom in so- Hajfong je bil izveden v noči od Vietnam spoštoval Demilitarizi-
stila.
WASHINGTON, D.C. — Iz iz-j boto, ko še postalo očitno, da
Apollo 16 na pofi proti Luni
CAPE KENNEDY, fla. - A-pollo 16 je včeraj popoldne ob 12.54 vzletel točno po načrtu, dosegel v pičlih 12 minutah višino 110 milj in zakrožil okoli Zemlje. Po eni in pol obkrožitvi Zemlje, potem ko so astronavti pregledali vse naprave v vesoljski ladji ter dognali, da so v redu, so pognali motor tretje stopnje rakete in vesoljska ladja je krenila proti Luni. Ob štirih popoldne se je matična ladja ločila od tretje stopnje rakete, se obr. j nila in se povezala z krnskim
vozilom Orion. Ko sta bila ta dva povezana, so tretjo stopnjo rakete ločili od njiju in jo poslali proti Luni, na katero bo treščila nekaj pred zakrožitvijo vesoljske ladje okoli Lune v sredo.
Doslej je vse potekalo po načrtu in brez večjih motenj. Trenutno skušajo dognati, kaj naj bi bil vzrok lupljenju barve na delu lunskega vozila, kar so o. pazili včeraj. Ugibali so, da bi moglo biti to posledica puščanja tankov za gorivo, pa sta astronavta Young in Duke, ki sta šla pregledat lunsko vozilo, dogna-
rano cono in da rdeči ne bodo napadali večjih naseiih v Južnem Vietnamu, ko bodo ZDA prenehale z letalskimi napadi | na Severni Vietnam. Predsednik Nixon je torej smatral, da je Hanoi ta dogovor pretrgal, ko je poslal svoje divizije skozi i Demilitarizirano cono v Južni Vietnam in začel obsežno ofenzivo, pri kateri naj bi sodelovalo 12 severnovietnamskih divizij s težkim topništvom in s tanki.
Predsednik Nixon naj bi bil “strašno jezen” zaradi obsežnega severnovietnamskega napada na Južni Vietnam in se je od petka na soboto, ko je bil na obisku v Kanadi, odločil za letalski napad na Hanoi in Hajfong kot odgovor na rdeči vpac v Južni Vietnam.
Ameriška letala so pri napadih na vojaške cilje na robu Hanoia poškodovala posebno obsežna skladišča petroleja. Napad je bil izveden samo z manjšimi in okretnejšimi taktičnimi bombniki, ki so pri napadih tudi bolj točni. Pri napadu na Hajfong so sodelovali težki bombniki B-52, ki so učinkoviti zlasti pri napadih na večje cilje.
Ameriški letalci, ki so sodelovali pri napadih na Hanoi in Hajfong, sodijo, da so bili Se verni Vietnamci iznenadeni in protiletalska obrambe v prvih trenutkih nekaj zmešana. Izstrelila ,je okoli 200 protiletalskil. raket in na tisoče protiletalskih granat. Zadeti naj bi bili le dve ameriški letali. En letalec naj b: bil odskočil v morje in bil rešen da pa pogrešajo.
Ameriška lovska letala, ki si spremljala bombnike, so sestre Jiia 3 severnovietnamska MIG 21 lovska letala, ki so jih pre stregla jugozahodno od Hanoia Radio Hanoi je kasneje objavil da so sestrelili tekom ameriških letalskih napadov včeraj na Severni Vietnam 14 manjših ameriških letal in eno letak B-52. Pet letal naj bi bilo sestreljenih nad samim Hanoiem.
Uradno poročilo trdi, da sc bili letalski napadi na Hanoi ir Hajfong zelo uspešni. Pri napadu na zadnjega naj bi bila za deta neka sovjetska tovorni ladja, pri čemer naj bi bil neh njen častnik ranjen. Ameriške poročilo trdi, da pristanišče m pilo vključeno v napade.
Rdeča ofenziva popustila
Rcteča ofenziva v Južnen Vietnamu je na vseh sektorjih danes nekam popustila. An Loc 60 milj severozahodno od Sai gona ob cesti 13 je v rokah vladnih sil. Kolona, ki prodira proti mestu po cesti, tega št vedno ni dosegla, je zapletena v boje z rdečimi, ki ji zapirajo pot.
Postojanka Bastogne, ki bram od zahoda dohode v Hue, se št vedno drži. Včeraj je prvič po več kot enem tednu uspelo pai helikopterjem prinesti vanjo potrebščine. Kasneje so jih odvrgli več nad postojanko iz letal s padali, ki pa so delno pristala izven postojanke in je prišlo za nje do boja med branilci m napadalci.
Na Osrednjem višavju so rdeči v soboto vzeli postojanko Charlie, ki je pomagala braniti Kontum. Ta pričakuje sedaj rdeči napad.
Odmevi napada na Hanoi in Hajfong
Napad ameriškega letalstva navta Young in Duke bosta na na Hanoi in Hajfong je pokazal, Luni pristala naslednji dan in o- da ZDA niso voljne pustiti Sestala na njeni površini 73 ur, na- verni Vietnam nekaznovan za to pa se vrnila v vesoljsko lad- njegov napad na Južni Vietnam, jo, ki bo prihodnjo nedeljo kre- Napad na Hanoi in Najfong nila proti Zemlji. To bo doseg, namreč trenutnega vojaškega la v petek, 28. aprila.	‘položaja v Južnem Vietnamu ne
la, da je v njem vse v redu. Ker je lupljenje barve omejeno samo na en del lunskega vozila Orion in ker vodstvo poleta v Houstonu tega ne smatra za pomembnejši problem, je odločilo, da naj se polet nadaljuje po programu.
Apollo 16 bo dosegel Luno in zakrožil okoli nje v sredo, astro.
i
i Iz Clevelanda
j
i in okolice
Seja—
Podružnica št. 32 SŽZ ima sejo 19. aprila ob 7. uri v SDD na Recher Ave. v prizidku. Rezervacije za Materin ki dan 1U. maja se dobijo na seji.
Obisk iz Slovenije—
V Clevelandu je na obisku preč. g. Ignac Škoda, župnik na Bledu. V sredo, 19. aprila, ob 7.30 zvečer bo imel v Baragovem domu predavanje s slikami.
Mladi harmonikarji .^o se postavili—
Mladi harmonikarji so včeraj popoldne pod vodstvom R. Kneza podali v farni dvorani pri Sv. Vidu koncert, ki je navdušil naravnost prepolno dvorano. Prenekateri, ki so priški “Mlade harmonikarje” poslušat, niso dobili sedeža! Mladim harmonikarjem in njihovemu vodji iskrene čestitke k res lepemu uspehu.
uiepa udeležba tudi na koncertu v SDD v Euclidu—
Koncert mladine Krožka št. 2 JNPJ pod vodstvom gdč. Cilke Valenčič v SDD na Recher Ave-lue včeraj popoldne je bil iz-.edno lepo obiskan. Obsežen in izbran spored je bil lepo pripravljen in prav tako lepo po--an. Občinstvo, ki je napolnilo ■ vorano, je bilo nad nastopom nladine navdušeno. K uspehu ;dč. Cilki Valenčič in njenemu -boru niše čestitke:
nore spremeniti, vplival bo aanj šele čez čas, ko Severni Vietnam ne bo imel dovolj za-og, da jih pošlje na jug. Glavni -ilj napada je bil torej na diplomatskem in političnem polju, pokazal naj bi tako Hanoiu kot Moskvi, da ZDA niso pripra-/Ijene pod pritiskom klecniti, impak so odločene nastopiti z /so silo, če bo potrebno.
Doma so nasprotniki vojskovanja v Vietnamu letalski napad obsodili in zahtevali končanje vseh letalskih napadov na Severni Vietnam in konec vojskovanja, podporniki Nixonove vietnamske politike, pa so napad na Hanoi in Hajtong označili kot smotern in neobhoden.
Moskva je včeraj protestirala proti ameriškim letalskim napa-Jcm ria Severni Vietnam, isto naj bi storila tudi Vzhodna Nemčija, ki trdi, da je bila pri napadu na Hajfong zadeta neka njena ladja.
Hanoi ponuja obnovo razgovorov
Danes zjutraj je bilo objavljeno, da je Severni Vietnam ponudil ZDA obnovo razgovorov, če končajo letalske napade na Severni Vietnam. Dac Tho, ki se je lani več mesecev tajno pogovarjal z dr. H. Kissinger jem naj bi se v takem slučaju vrnil v Pariz. Odgovor Washingtona na to ponudbo še ni bil doja-vljen.
ZDA so objavile, da je Nixon ponudil obnovo razgovorov v Parizu 1. aprila, pa je dobil v odgovor splošen napad na Južni Vietnam. V Hanoiu priznavajo, da je Nixon ponudil obnovo razgorov, pa trdijo, da je bila ponudba umaknjena, predno so na njo hoteli 6. aprila odgovoriti, zato pa so ZDA obnovile letalske napade na Severni Vietnam. Nova ponudba za razgovore kaže, da so v Hanoiu razumejo govorico pesti bolj kot diplomatske besede.
mzmsiui iHmmm
&%•«( gyirank tgi i nrM.,i y i.rsaggrrsga^
6117 St Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec


BESEDA IZ NARODA
Predragi dobrotniki Slovenika!
NAROČNINA:
ža Združene države:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece 4a Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
dffigfap 83
No. 76 Monday, April 17, 1972
Evropska gospodarska skupnost
i.
Ko je po drugi svetovni vojni francoski katoliški po-litik Robert Schuman predlagal ustanovitev evropske skupnosti za jeklo in premog, je malokdo verjel, da bi se ta ideja kdaj uresničila. Vendar so se Belgija, Francija, Italija, Luksemburg, Nizozemska in Zahodna Nemčija začele leta 1950 pogajati in podpisale pogodbo, ki je stopila v veljavo 10. avgusta 1952. Ta pogodba je povezala šest zahodnoevropskih držtav s skupno letno proizvodnjo 37 milijonov ton jekla in 231 milijonov ton premoga v gospodarsko enoto. Pogodba je predvidevala šestmesečno poskusno dobo, ki bi ji sledila petletna prehodna doba, šele potem bi postala pogodba polnoveljavna za 50 let.
Po pogodbi je bila Skupnost pooblaščena odpraviti vse carinske in druge ovire, ki so obstojale med državami-čla-nicami za promet jekla in premoga, prepovedati ustanavljanje zasebnih kartelov, kontrolirati in standardizirati proizvodnjo in prodajo teh prvin in preskrbeti gorivo, material in izdelavo v slučaju potrebe. V izvršnem odboru imajo Belgija, Francija in Zapadna Nemčija po dva zastopnika, ostale tri države pa po 1.
Skupnost se je postopoma razvijala; 15. sept. 1952 je njena skupščina odobrila ustanovitev odbora, ki naj bi sestavil načrt pogodbe o evropski politični federaciji. V marcu 1957 je “šestorica” podpisala v Rimu pogodbo o postopni odpravi medsebojnih carin in o uvedbi prostega trgovanja. Tako je nastala Evropska gospodarska skupnost, ki ji pravijo Nemci “Europaeische Wirtschaftsgemeinschaft”, Angleži “European Economic Community”, Amerikanci pa “Common market”. Istega leta je bila tudi podpisana pogodba o ustanovitvi “Euratoma” za skupno raziskavanje in izrabo atomske energije.
Velika Britanija je takoj ob ustanavljanju izjavila, da k Skupnosti ne bo pristopila, pozneje je pa dvakrat (1. 1963 in 1967) prosila za sprejem, pa je to obakrat general De Gaulle preprečil, ker se je bal, da bi Angleži zastopali ameriške koristi.
Vse tri skupnosti (za premog in jeklo, “Euratom” in “Common Market”) imajo sedaj skupno izvršno komisijo, skupen ministrski svet, skupno sodišče in skupen evropski parlament. Od 1. 1968 dalje imajo tudi skupno carinsko zvezo in vodijo enotno agrarno politiko. To so glavni koraki k ustanovitvi enotnega trga, kakor obstoja v državah ameriške Unije.
Denarne težave so večkrat ovirale napredek ali celo ogrožale obstoj Skupnosti, zato je 1. 1969 Izvršna komisija predložila načrt avtomatične denarne podpore za slučaj nove evropske krize. Komisija je tudi predložila več načrtov za prosto gibanje kapitala med državami-članicami Skupnosti, za poenotenje socialnega zavarovanja, obdavčenja in transportacije.
Prvotnim 6 državam so se postopoma pridružile z raznimi omejitvami: Grčija, Španija, Turčija, nekdanje francoske kolonije v Afriki in Izrael. Po smrti De Gaulla se je tudi Velika Britanija odločila ponovno prositi za sprejem. O tem se bo izrazil francoski narod na ljudskem glasovanju. Zgledu Velike Britanije so sledile tudi Irska, Norveška in Danska, ki so v trgovini tesno povezane z Anglijo.
Tako nastaja mogočna gospodarska skupnost s 300 milijoni prebivalcev in z najbolj razvito industrijo, s katero bo moral vsak računati.
Združene države so idejo o združitvi mnogih dosedaj samostojnih evropskih držav od vsega začetka pozdrav-lale. Za to so imele dva vzroka: Prvi je bil, da bi tak blok držav ustavil nadaljnje prodiranje komunizma v Evropo (kar se je lepo posrečilo), drugi pa, da bi enotna Evropa nudila boljši in varnejši trg za ameriške izdelke. Pozdravljale so odpravo notanjih carinskih ovir, ustanovitev evropskega mednarodnega sodišča, medsebojno priznanje socialnega zavarovanja, odpravo potnih listov, sodelovanje narodnih bank, olajšanje v osebnem in blagovnem prometu, ustanovitev evropskega parlamenta itd.
Toda kmalu se je pokazalo, da so države Skupnosti odpravile medsebojne carine zato, da so jih nadomestile z včasih še višjimi skupnimi, ki so ameriški izvoz močno zadele. Prosta trgovina naznotraj in zaščitne carine navzven na ni bilo to, ka je Amerika pričakovala od Skupnosti. Ob s.o ja nevarnost, da bo nekega dne ameriško gospodarstvo zgubilo svoj delež pri izvozu v Evropo.
Anže
(Konec sledi)
RIM, It. — Po načrtu arhitek- daljo, ki bo spomin 1200-letnice tov Bitenca in Kregarja je bil našega pokristjanjenja. Na njej
bo zgodovinska letnica otvoritve Slovenika in bo obenem izraz navezanosti našega naroda na Rim — središče krščanstva in sedež Kristusovega namestnika.
Navadno medaljo bo dobil vsak dobrotnik.
Bakreno medaljo, kdor je daroval $150.
Srebrno medaljo, kdor je daroval $1,500.
Poimenovanje sobe, kdor je plačal $5,000. Tak dobrotnik bo smel v zahvalo stanovati 1 teden brezplačno v zavodu, vključno s hrano.
Štipendija stane $10,000 s pravico 14-dnevnega bivanja, s hrano, v Sloveniku.
Zlato medaljo bo dobil, kdor bo daroval $15,000 s pravico do enomesečnega brezplačnega bivanja v Slovenskem zavodu.
Brezplačno bivanje v zavodu je mišljeno seveda samo, ako je posameznik izpolnil pogoje, in ne ako bi bile zbrale navedeno vsoto razne skupine (župnije, društva in podobno). V tem slučaju velja samo za organizatorja.
Prav lepo se Vam zahvaljujem za pomoč in sodelovanje in vas v Gospodu bratsko pozdravljam.
do konca marca končan del za študente-duhovnike in za romarje, sestrski del in hodnik pred obednico. V kratkem pride še o-stali načrt za oba vhoda, obednico in kapelo, vrt in garažo. Vse to bo končano pravočasno, da bi lahko imeli blagoslovitev v drugi polovici junija 1973.
Slovenski škofje so poklonili pohištvo sv. očetu z željo, da bi ga namenil Slovenskemu zavodu. Sv. oče je ljubeznivo sprejel dar slovenskih škofov in prvi vagon pohištva je srečno prispel prav do zavoda.
Ker je del za romarje praktično končan, bomo s prihodnjim poletjem že sprejemali romarje, ki jih bodo priporočili duhovniki. Največ bi lahko sprejeli 50 romarjev in seveda bo cena veliko manjša kot pa drugje. Postrežba bo slovenska in domača. Vodstvo zavoda bo poskrbelo za vstop na avdienco pri sv. očetu.
Na podlagi darov, ki so prišli na Slovenik, in želj nekaterih, ponavljamo načine, kako je mogoče prispevati večje vsote za zavod in obenem navedemo tudi izraz naše hvaležnosti.
Ob otvoritvi Slovenika bomo kc vali posebno spominsko me-
Zakaj je nujno izvoliti Siovenca?
CLEVELAND, O. — V državni skupščini v Columbusu je 99 poslancev, ki so bili izvoljeni v 99. državnih volivnih okrajih. Zanimivo je, da ni med njimi niti enega Slovenca, čeprav je znano, da nas je Slovencev v državi Ohio kar precej, prav posebno še na področju. Velikega Clevelanda. Tako je na primer 18. državni volivni okraj, ki obsega 32. vardo Clevelanda, Euclid in Richmond Heights, po narodnostnem poreklu prebivalstva po večini slovenski.
Če torej v katerem okraju, bi lahko v tem izvolili Slovenci svojega rojaka za državnega poslanca. S tem bi dobili svoj glas j tudi v državni skupščini, kar je važno in pomembno za vso narodnostno skupnost.
Potrebno je le, da slovenski volivci nastopijo skupno in se združijo okoli enega svojega kandidata. Podpisani William J. Kennick sem kandidat za državnega poslanca v 18. okraju pri demokratskih primarnih volitvah in se vsem rojakom toplo priporočam za podporo.
Ne pozabimo starega rekla “Svoji k svojim!” Po njem se odločajmo, ko bomo šli 2. maja na volišča!
William J. Kennick
BRIŽINSKi SPOMENIKI
Od 1. 1803, ko so bili v arhivu spomeniki, Monumenta Frisin-brižinske škofilje (Freising) na gensia, ki je pred tremi leti iz-Bavarskem odkriti doslej znani gia v Munchenu, v založbi dr. najstarejši zapiski slovenskega Rudolfa Trofenika, nekdanjega jezika, imenovani brižinski spo- tajnika juridične fakultete (šo-meniki, pa do danes se je o njih ie) v Ljubljani. To je druga razvila obširna znanost. K tej knjiga v zbirki Geschichte, so prispevali ne le slovenski am- Kultur und Geisteswelt der Slo-pak tudi hrvaški, nemški, češki, wenen (Zgodovina, kultura in slovaški in ruski ter bolgarski duhovni svet Slovencev). Delo slavisti. Tudi madžarski se živo zanimajo zanje in francoski.
Med temi učenjaki srečujemo ^predava storeaškG Uter^uro častitljiva in z^lužna imena kof imiverzi v Zagrebu 0 na_ so Kopitar, Miklošič, Murko V.	te ^	mbne knji_
Oblak, p. Stanislav Skrabec,
Nahtigal, Ramovš, Fran in Milko Kos, I. Grafenauer, Grivec,
Kolarič, Bajec, Tomšič, Pogač-	začetkih slo
nik. Od Hrvatov je prispeval L1Jenega študija o začetkih slo
je uredil slovenski slovstveni zgodovinar dr. Jože Pogačnk,
ge pravi Pogačnik v predgovoru takole: “Pričujoča knjiga naj bi začela novo dobo poglo-
vanskega pismenstva. Ker gre za tekst, ki ga večina pomembnih slavistov pripisuje etnični
zlasti V. Jagič, in v na j no vej-! šem času Josip. Hamm. Med Čehi sta bila Dobrovsky (ki
očeta slavistične znano- skupini Slovencev, pomeni to
obenem poklonitev pred tisočletno slovensko pisano besedo
velja za
sti), panslovan Kollar, kasneje Vondrak in drugi. Med nemškimi imeni je J Chr. Aretin, ki je prvi nekaj več poročal o “spomenikih slovanskega jezika iz 10. stoletja”; dalje Weingart,!
in pred vsemi tistimi, ki so sodelovali v razvoju slovenske književnosti”.
Prva razprava, ki jo je na-
CELOTNA NABIRKA DAROV ZA SLOVENIK DO 11. FEBRUARJA 1972 PO DRŽAVAH IN CELINAH
............................$
13.00
Afrika .................................................
Argentina ...................... (lir) 557.822.00
Bolivija ................................ 10.000.00
Brazilija ............................... 57.363.00
Kanada ...............................12.092.957.00
Združene Države ......................89.348,820.00	($	143.723.30)
Venezuela .............................. 415.039.00
Sev. & Južna Amerika ....................................$
Australija ..............................................$
Anglija ........................ (lir)	1.273.660.00
Austrija ..............................7.275.162.00
Belgija ................................ 624.335.00
Francija ............................... 742.963.00
Italija ............................  41.595.131.00
Gorica ......................(lir)	6.524.460.00
Trst ........................(lir)	3.055.960.00
Rim .........................(lir)	30.771.711.00
Nemčija .........................(lir)	1.252.010.00
Švica .................................. 577.726.00
Slovenija ............................ 6.333.495.00
165.293.00
7.086.00
Jz naših vrst
Evropa
Skupna
........................................I......$
vsota ...........................................$
96.249.00
268.641.00
St. Patrick’s
Darove za Slovenik pobira Msgr. Louis Baznik,
Church, Thompson, Ohio 44086.
Msgr. M. Jezernik, rektor
Korotanov koncert
CLEVELAND, O. - Pomlad se začne s pesmijo. S pesmijo srebrnih mačic v naravi, s pesmijo zvončkov in trobentic in s pesmijo prvih vrbovih piščali. In ko so trave žametno zelene, je pesem povsod.
Prav v ta čas priredi pevsko društvo Korotan svoj koncert. Morda človek in narava nikoli nista tako tesno združena kakor v pomladnih dneh. Zimska pri-stujenost človeka vklene in tudi če poje, pesem nikoli menda ni tako živa kakor v teh dneh, ko se zelenje zgane. Človeško srce se v pomladnih dneh sprosti, globlje zadiha in razpoloženjska pesem ni nikdar tako lepa kakor prav v času, ko razpoloženja tudi v naravi vprav cveto.
V soboto zvečer, 29. aprila, bo Korotan pel v Slovenskem narodnem domu. Dejstvo je, da nam od mnoge bogatije ni več veliko ostalo. Zavoljo komodno-sti smo že zapravili veliko dedi-
je še občutek, da je dediščina besede in pesmi nekaj velikega, tam je mogoče še veliko narediti.
Vsaka kulturna prireditev dviga voljo in moč in prav zavoljo tega je tako nujno potrebno, da se jih udeležujemo. Skupinska občutja so močnejša od osebnih, potegnejo za seboj in puščajo \ vsakem vsaj hrepenenje po tem, kar nam je še lepega ostalo.
Že to je veliko v tem času.
Naj bo večer 29. aprila res lep. naj slovenska pesem dvigne v nas vse tisto, kar v nas odmira, da bo pomlad tudi v našem mišljenju in v naši volji.
Karel Mauser
laliEscarji Mo zafdpšSIi liiisko sezone
CLEVELAND, O. - Prihodnja seja in zaključek zimske sezone balincanja pri klubu v ščine, na kateri smo nekoč tako SDD na Waterloo Road bo v ne-viseli. Pesem nam je še ostala, deljo, 30. aprila. Seja bo ob dveh
Menda se nam vendarle zdi, da bi še brez pesmi ostali v trdi kulturni temi.
Preveč izgubljamo vero vase. Kjer je volja, kjer je moč in ljubezen do rodne besede, kjer j
popoldne, nato bo pa domača zabava. Na razpolago bo brezplačen prigrizek in dober rdeč vinček, ki ga je preskrbel izkušeni Joe Ferra.
Na svidenje! Anton Novak
Fresno, Calif. —• Spoštovani! Tu Vam pošiljam ček za celoletno plačilo Ameriške Domovine, preostanek pa je moj dar tiskovnemu skladu.
Z Ameriško Domovino sem zelo zadovoljna. Zelo rada berem lepe povesti. Težko pa mi je, ker je pošta tako počasna in površna, da včasih izdaj o od srede preje dobim kot izdajo od ponedeljka.
Želim Vam veliko nadaljnega Uspeha, najboljšega zdravja in Vas lepo pozdravljam. Vaša zvesta naročnica
Mrs. Alice Kokal *
Toronto, Ont. — Velespoštovani! S priloženim čekom zopet obnavljam naročnino za Ameriško Domovino. Z njo sam zelo zadovoljen in jo res rad prebiram.
Lepo pozdravljam vse pri A-meriški Domovini in Vam želim vso srečo in veliko uspeha v bodoče.
Z iskrenim spoštovanjem!
Louis Jevnikar *
Fairfield, Conn. — Spoštovano uredništvo! Pošiljam ček za nadaljno naročnino in prilagam en dolar za tiskovni sklad.
Prav lep pozdrav vsem pri A-meriški Domovini in vsem naročnikom tega lepega slovenskega dnevnika.
Ivan Horvat
Sievers, Pirchegger, Zagiba; tu-' pisa] urednik Pogačnik, govori di Meyerjev katalog latinskih 0 ugocb brižinskih spomenikov kodeksov omenja te slovenske y siavistnični znanosti. Pisec zapiske. ^	.sam nakazuje, da je to nedo-
Kdor se hoče ukvarjati z os" |i;0noana študija, ki pretehtava, vetijevanjem teh naših najsta- kar je bilo napisanega 0 bri-rejših zapiskov, m^orapMe^slo- žingkih gpomenikih od britja pa do 1.1968. Pravi, da je doslej ugotovljenih 325 raz-
Vanskih jezikov in starocerkve-ne slovanščine dobro poznati
Stroški oglaševanja in zavijanja
Iz poročila poljedelskega ministrstva posnemamo, da gre od vsakega dolarja, ki ga izdamo za hrano, 9c za zavijanje, 3 do 9c za oglaševanje. V 1. 1970 smo dali za hrano vsega skupaj 101.6 bilijonov dolarjev. Od tega je šlo za zavijanje $8.8 bilijonov ($3.7 bilijonov za papirnate vrečke in škatle, ostalo pa za kovinske, steklene in plastične posode).
Za oglaševanje je izdalo istega leta 33 naj večjih predelovalcev hrane skoro $1 bilijon. Na prvem mestu je General Foods s $165,500,000 (pri skupni prodaji za $1,805,000,000). Tej slede: Coca Cola, Kraftco, Pepsi, Standard Brands, Campbell Soup, Kellog, General Mills, Nabisco in Norton Simon. Te družbe so izdale v 1. 1970 od $77 milijonov do najmanj $38 milijonov za o-glaševanje.
— Na svetu poznajo 2,000 vrst komarjev.
okoli
latinščino, grščino in staroviso-ko nemščino; obenem pa mora biti doma v primerjalni slovnici tako slovanskih kot indoevropskih jezikov sploh. Poznati mora literaturo, zlasti cerkveno, tedanje dobe, prav tako pa tudi kulturno in politično zgodovino poznega rimskega cesarstva in njegovih provinc, kakor tudi zgodovino bizantinskega, ki je po razpadu zahodnorimskega obsegalo (do 788) tudi del ozemlja ob severnem Jadranu, kjer so se naselili naši slovenski predniki.
Večina evropskih slavistov do, danes pripisuje tekst brižinskih spomenikov etniči skupnosti naših slovenskih prednikov. Malce neprijetno za nas Slovence pa je, da sta te brižinske zapiske prva objavila in obdelala ruska slavista Koppen in Vostokov 1.1827 v Petrogradu. Šibkih deset let za njima šele jih je obdelal naš Kopitar v dodatku k svojemu slavnemu delu Gla-golita Clozianus (1836).
Med redkimi slavisti in zgodovinarji, ki postavljajo nastanek brižinskih spomenikov izven slovenskega ozemlja, je Rus Aleks. Isačenko, ki je bil pred zadnjo vojsko docent na Ijubij ski univerzi, v začetku vojske pa odšel na univerzo v Bratislavo. V svojih slovaško in nemško pisanih razpravah zagovarja tezo, da so brižinski zapiski nastali na velikomoravskem (slovaškem) ozemlju. Pod I-sačenkovim vplivom zagovarja to gledanje tudi slovaški slavist Stanislav. Bolgarski slavist Conev pa trdi, da so brižinski spomeniki nastali v območju starobolgarskega, tj. macedon-skega narečja. Naš prelat Grivec dopušča možnost, da bi drugi spomenik, ki je znan pod i-menom Adhortatio ad poeni-tentiam (Spodbuda k pokori), nastal na ozemlju misijonskega delovanja sv. Metoda, torej med Slovenci v nekdanji Panoniji, v naslednjih desetletjih pa bi zapis te pridige prišel med Slovence na Koroškem, ki naj bi mu dali sedanjo obliko.
Reči smemo, da so brižinski spomeniki (zapiski) predmet zanimanja vseh evropskih slavistov Najbrž noben drug slovenski kulturni problem ni tako splošno evropski, kot so ravno ti naši naj starejši zapiski. Zato je kaj razumljivo, da so brižinski spomeniki doživeli novo izdajo v nemško pisani knjigi z nemškim, slovenskim in latinskim naslovom: Frei-singer Denkmaler, Brižinski
prav in omemb teh naših naj-starejših zapiskov v raznih evropskih jezikih. Kljub tolikšnemu številu pa da je le malo vprašanj o brižinskih spomenikih, ki so dokončno dognana in rešena ter splošno sprejeta. Vprašanja se nanašajo na kraj in čas nastanka; na 'izvirnik, po katerem je bila današnja oblika prepisana, ter o zvezi brižinskih spomenikov s staro-cerkvenim slovanskim pismenstvom sv. Cirila in Metoda ter njunih učencev.
Temeljno razpravo, ki je daleč najobsežnejša v knjigi, je napisal prof. dr. Rudolf Kolarič. Razprava je sad desetletnega študija. Brižinskih zapiske obravnava z vidka zg°' dovinske slovnice in vede o di' alektih, z vidika zgodovine i11 statistike ter pisave in oblik0' slovja.
Dr. Kolarič dokazuje, da bn' žinski zapiski niso bili prev0' deni iz nemščine in da so nasta' li v jugozahodnem delu sl°' venskega ozemlja, kjer je %e v zadnjih desetletjih 8. stoletij oglejski patriarh Pavlin I ' strumno organiziral misij011 sko delo med Slovenci. PraV za prav velja to za vse slove0 sko ozemlje do Drave. (Kat-Cerkev praznuje god sv. PaV lina, tega največjega razširi® valca krščanstva med Slovencl> 11. januarja!) Sv. Pavlin in nle gevi misijonarji so po Kolai cevem avtorji brižinskih sp° menikov. Kolarič trdi, “da s° imeli Slovenci ob koncu 8. st° let j a versko literaturo, ki ^ dosti zaostajala za takratno ^ sokonemško literaturo te vrst®-Potemtakem je torej staro!5) kot pa je slovstveno delo Cirila in Metoda. V tem s^5, lu bi bili brižinski npomeni obenem tudi najstarejši s 0 vanski zapiski sploh.
Glede kraja nastanka briŽ1^ skih spomenikov zastopa _.o
O'
tobd
Kolarič drugačno teza, kot pa ^ zastopa Ivan Grafenauer. Ta P stavlja (v svoji knjigi “Ka.^ linška kateheza in izvor brizl skih spomenikov,” 1. 1936) stanek prvega in tretjega menika v zahodno koroško ^ zemlje, kjer so tedaj še preb1 li Slovenci. Grafenauer d0^ zuje, da je prvi brižinski zaP^ sek skoraj dobeseden PreV^,c) molitve sv. Emmerama. ^ mnenje zastopa tudi v ^rst1) . lujoči slavist Martin JevnU.k (Vsebina 1. in 3. zapiska je °c (Dalje na 3. strani)
fc^ssssfflmsuammattnnnsnnnmtmmtnnontnntntnnnntnnntnnnntnmt
P. S. FINŽGAR:
PREROKOVANA
SLIKE IZ SVETOVNE VOJNE
Modra beseda,” je potrdil župan, “ženska je še za tolikanj, se nobene mlade ne ustraši, da ima otroke; kaj če to? R°š imel prej delavce na dveh 2omljah.”
Matica je spreletelo in nemi-ren je segel po kozarcu.
“Mara zame Jančarica,” je rekel počasi in glas se mu je očitno tresel.
Ali si jo kdaj že vprašal?” Jo hitel Luka. “Ali meniš, da 1 k° v hišo tiščala in te prosila, vprašaj jo!”
Ne vem,” je odkimaval Ma-*c in postal čemeren. “Tedaj Pa pogrebščini ni nič kaj po-azala, da bi ji bilo do mene.” v Ti si res čuden,” je začel Se Petrin. “Ali naj se ti krog v^atu obesi — na pogrebščini ! ■Kam vendarle misliš?”
Prance, prepusti meni to ’ se je ponudil župan. “S svetovalcem Strgarjem imava o ta teden opravka v Kozjem ribu zaradi
je obsala z delom in ga pogle-ala.
“Franca,” je prosil, “lepo te prosih, povej, kaj misliš. Meni ni več strpeti brez tebe.”
“France,” je rekla mirno, dasi jo je podplula rdečica, “samo s temle Blaževim prstanom bom legla v grob in z nobenim drugim. Ne zameri in ne vprašuj, zakaj. Jaz vem, da mora tako biti. Potrpi, saj tudi jaz trpim. Zbogom!” Jančarica se je naglo spustila po brdu navzdol in začela žeti na drugem koncu laza. France je pa obstal pri smrečicah najlaže bi se bil razjokal.
XVI
Na Martinovo nedeljo so se ženske s hribov — kakor druge nedelje — koj po maši usule na pošto in šle iskat pisem z vojske od mož in sinov. Odkar je bila Jančarica vdova, ni imela kaj iskati na pošti. Vse-
5
f X
J . <►
] ► * ►
KOLEDAR
društvenih prireditev
lej po maši je šla pokropit gro-Terin- i. vojnih dajatev. | fc^vg sorodnikov in v duhu je uaJ bova midva potrkala
Prva vratca, hitro ti
se
Je prav. <<
na
Boš videl, kako bodo odprla, seve, če
Trav, seveda — pa ne, ni-
v
kropila Blažev grob in nikoli se ni vrnila brez solza žalosti in tihega kesanja.
Ko je te nedelje prišla zadnja na vas, so tam še stale gru-
karta ? -d -	y	nja na vas, so tam se stale gru-
ne ' °m 2,6 sam> toc^a n*č|če žena, se pogovarjale in bra-D0, le verjemite.”
hič
če boš sam, res ne bo nikoli
‘Dok-
Je začel spet Luka. er je bil še Blaž živ, si se mo-°vili krog voglov, danes, ko ga i več in imaš pošteno pravico, a jo vprašaš, pa ziblješ tiste-°troka doma. Ljudje ti roge kažejo.”
^Luka, saj ti ne veš!”
Vem, prav dobro vem.; po-®luna nimaš, to je vse. Taka Zenska, kot je Jančarica, hoče, a jo tako rekoč s silo utrgaš. ° ni goba, ki se ti izpuli, če le rčiš vanjo. Matic, pogum!” Luka je dvignil kozarec in po v1 * tNul ob Francetovega. In so plačevali za vino in bili Rr alje zgovornejši. Samo . ance se ni otajal; ves plašen Potrt se je izmuznil krado-a iz družbe ter odšel, ko se 6 Začelo mračiti.
Vse veselje, kakor se mu je °dil0 v Ljubljani, je ugasnilo. a voziček je bil jezen, da bi a kil, ko bi bil velik kot ja-ko, gotovo vrgel z voza in ^a zakopal v zemljo. Pripeljal Je domov, kjer se je zgodilo ^a anko, kakor si je mislil: Loj-^a Je ploskala, Francka je bila jy. ^deča od sramu in veselja, ^atičku so koj postlali v vo-i . toda France ga ni zi-o* in vozil po hiši. Naglo je ^*el v SV0j0 S0i30 na ^bo in tr i^6 a Se no^ krez spanca in P jenje, ki je bilo zaspalo, se Prebudilo še grenkejše. ep S° sveL- Pri Mati-j Je leglo nekaj nezapopad-Am težkega na vso hišo. Loj-Je skrivaj
Je
le vojne dopisnice. Jančarica jih je blagrovala v srcu in šla tiho in žalostno mimo njih. Kar jo zagleda Klandra in zavpije za njo:
“Hej, Jančarica! Na pošto pojdi. Pismo imaš.”
Franca se je ozrla in obstala.
“No, le pojdi, le. Poštarica mi je naročila!”
“Bog ve, kdo bi mi pisal,” je rrekla malomarno.
“Morda se ti ponuja kak ženin,” jo je zbodla Klandra, se obrnila spet h gruči in nadaljevala: “Kako se nareja žalostno in pobožno.”
Ženske so se ozrle za Janča-rico, ki je zavila na pošto.
“Saj jo je res potrlo,” jo je branila Brumnovka. “Kar v nekaj tednih se je postarala.”
“To naredi črna ruta,” ni nehala Klandra in je natolcevala dalje.
Jančarica je prišla na pošto in potrpežljivo čakala pri o-kencu. Ko se je odprlo, je vprašala:
(Dalje prihodnjič)
motrila brata in začela slutiti, da ga
"m ' vv'v " ” V M
lal^6^ prijelo. Francka je de-h a km ura. Toda ne graje ne je -u ^ hilo zanjo iz gospodar-otf1 US^'
ha ° *a’ s^oro vsak večer je od-Pj,-5] lla vas in iskal družbe1 hilo^0renčhu, če je drugod ni
t In tako je taval in čakal ti-1 a.a ^re]:mtka ves potrt in raz-’
^jan
dokler ga ni učakal.
Martina dan so spra-steljo. ”• “ '	'
, XN|a sv V n* gl •
kila 1 Stel‘10- Tudi Jančarica je Bj. V g’°zdu in je žela praprot. hre°d tU^ ^ve se Je koril Matic, 8hir v*1 '^e zmasal in stopil izza Vp.6. 0Vega gozdiča prednjo. Je kil zmeden.
Je
izpr,
lepa praprot, Franca,’ e&ovoril Matic.
Je ^^^Ica se ni niti ozrla in 10 vuTo žela dalje: “Da bi bi-pSaj ®e en teden lepo!” katoanCe Se Je ozrl naokrog, Je stopil prav tik nje, da
V BLAG SPOMIN
OB ŠESTI OBLETNICI SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA, OČETA IN STAREGA OČETA
John Šporar
ki je umrl 15. aprila 1966.
Nihče odvzeti nam ne more, ljubezni vroče, ki gori za Te,
. nihče spominov dragih, ki vedro v naših srcih tie.
Žalujoči:
MARY — soproga JOHN, WILLIAM, RALMOND — sinovi
ELSIE, ISABEL — snahi VNUKI IN VNUKINJE OLGA STANOVIC — nečakinja
Cleveland, O., 17. aprila 1972.

APRIL
21.	— Slovenski športni klub
priredi tekmovanje v namiznem tenisu v avditoriju pri Sv. Vidu.
22.	— Pristavski balincarski krožek priredi v Slovenskem domu na Holmes Avenue zabavni večer z večerjo in plesom. Igrajo “Vandrovci”.
23.	— Slomškov krožek, Cleveland, priredi kosilo (pečeno govedino in pečene piske) v avditoriju pri Sv. Vidu. Serviranje od 11.30 - 2. popoldne.
jn j 29. — Pevski zbor Korotan poda svoj koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 7.30 zvečer. Igrajo “Veseli Slovenci”.
30. — Pevski zbor Planina poda
ob 4. popoldne koncert v SND na Maple Heights.
MAJ
7. — Pevski zbor Triglav obhaja
25-letnico obstoja s koncertom v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 3.30 popoldne.
13.	— Pevski zbor “Vrba” iz Toronta in “Slovenski fantje” iz Clevelanda priredijo skupen koncert v farni dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 7.30 zvečer.
14.	—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi MATERINSKO PROSLAVO v farni dvorani. Začetek ob 3. popoldne.
21. —- Klub slovenskih upokojencev za senklersko okrožje priredi večerjo in zabavo v SND na St. Clair Avenue.
27., 28.—Slovenski športni klub Cleveland, priredi tekme v odbojki na Slovenski pristavi. V soboto večerja in ples. V nedeljo ob dveh obed, “Vandrovci” igrajo ob 7. zvečer.
28. — Društvo SPB Cleveland: Ob 10.45 sv. inaša pri votlini Lurške Matere božje na Providence Heights na Chardon Road v spomin na vse žrtve zadnje vojske in komunistične revolucije v Sloveniji.
30. — Spominska proslava v Triglavskem parku pri Milwaukee, Wis. Ob 11. dopoldne sv. maša pri kapeli, nato kratek spored, kosilo.
JUNIJ
3.	— Društvo S.P.B. Tabor
priredi Dan 30-letnice aktivno oboroženega upora proti komunizmu in okupatorju na Slovenski pristavi.
4.	— Pikniki Društva sv. Jožefa na društvenih prostorih na White Rd.
4. — Spominska proslava D.S.-P.B. Tabor za domobrance, četnike in vse žrtve komunistične revolucije pri kapelici Brezjanske Marije na Orlovem vrhu na Slovenski pristavi.
11. — Društvo Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ praznuje 50-letnico obstoja v JDND na
W. 130 St.
11. — Otvoritveni piknik združen z otvoritvijo otroškega igrišča na Slovenski pristavi.
17.	— Balincarski večer na Slovenski pristavi.
18.	— Slovenska šola pri Sv.
Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi.
18. — Piknik društva Triglav v
Triglavskem parku pri Milwaukee, Wis. Ob 11. dopoldne sv. maša, kosilo in piknik.
23,24,25. — Svetovidski poletni
karneval.
25.	—Slovenska šola pri Sv. Vidu
priredi piknik na Slovenski pristavi.
JULIJ
4. — Žegnanje pri kapeli v Triglavskem parku pri Milwaukee, Wis. Ob 11. dopoldne sv. maša, nato kosilo in zabava.
2. — Pevski zbor Korotan priredi piknik na Slovenski pristavi.
4. — Piknik Slovenske pristave. 9. — Štajerski klub priredi piknik na Slovenski pristavi.
16. — Belokranjski klub priredi
piknik na Slovenski pristavi.
16.	— Piknik društva Kras št. 8 ADZ v parku ADZ.
23. — Misijonski piknik v Milwaukee, Wis. Začetek s sv. mašo ob 11. dopoldne v Triglavskem parku.
23.	— Zveza SPB Tabor priredi piknik na Slovenski pristavi.
30. — Slovenska šola v Collin-woodu priredi piknik na Slovenski pristavi.
AVGUST
6. — Letni družinski piknik Društva Naj sv. Imena fare sv. Vida na Saxon Acres farmi na White Rd.
6. — Federacija KSKJ društev v Ohiu priredi KSKJ dan v parku sv. Jožefa na White Rd.
9. — Federacija klubov slov. u-pokojencev priredi piknik na farmi SNPJ na Heath Rd.
13. — Piknik Misijonske znam-karske akcije na Slovenski pristavi.
20. — Plavalne tekme in piknik
na Slovenski pristavi.
20. — Triglavov piknik v Triglavskem parku pri Milwaukee, Wis. Začetek s sv. mašo ob 11. dopoldne pri kapelici, nato kosilo, tekme in zabava.
26.	— Pristavski balincarski
krožek priredi piknik z večerjo in plesom na Slovenski pristavi.
SEPTEMBER
17.	— Oltarno društvo fare sv. Vida priredi kosilo v farni dvorani pri Sv. Vidu.
24.	— Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
30. — PAR-FI klub priredi svoj
V. vsakoletni Polka ples v avditoriju pri Sv. Vidu. Igrala bosta Pecon in Trebar.
OKTOBER
I.	— Kulturna društva v Euclidu
priredijo koncert v SDD na Recher Ave.
14.	— Praznovanje 60-letnice
obstoja Društva Kras št. 8 ADZ v Slovenskem domu na Holmes Ave.
15.	— Občni zbor Slovenske
pristave v Lobetovi dvorani na Slovenski pristavi.
15. — Slovenska ženska zveza,
Podr. št. 14 priredi kartno zabavo ob 3. uri pop. v SDD na Recher Ave.
28.—Društvo SPB Tabor priredi
svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”.
NOVEMBER
II.	— Klub slov. upokojencev v
Newburghu priredi za 10-let-nico obstoja banket v SND na E. 80 St. Igra Buehnerjev orkester.
11. — Belokranjski klub priredi
tradicionalno martinovanje v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue.
26. — Dawn Choral Club SŽZ
priredi ob 4. popoldne koncert v SDD na Recher Avenue.
DECEMBER
3. — Pevski zbor Slovan poda
svoj jesenski koncert v SDD na Recher Avenue.
31. — SDD na Recher Avenue priredi S I L VESTROVANJE v svojih prostorih.
JANUAR
20, — Pristavska noč v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue.
BRIŽINSKI
SPOMENIKI
(Nadaljevanje s 2. strani)
na spoved, ki se moli pred mašo) .
Na kratko bodi omenjeno tu (povzeto iz pisma iz Slovenije), da se je po izidu knjige razvila živahna polemika v mariborski reviji “Prostor in čas”, v katero je posegeT tudi pred kratkim umrli dekan bogoslovne fakultete Miklavčič; zgodovinar Bogo Grafenauer pa je spregovoril v Zgodovinskem časopisu. Kritika trdi, da Kolarič premalo utemeljeno postavlja nastanek brižinskih spomenikov na oglejska tla.
Razpravo o sestavi in stilističnih posebnostih brižinskih spomenikov je h knjigi prispeval urednik Jože Pogačnik. V zgradbi drugega zapiska najde sedem stopenj in simetrijo, pa tudi tradicijo slovanskega verza ter sorodstvo s staro grško in rimsko retoriko. Zagrebški slavist Edvard Hercigonja pa objavlja študijo o sintaktističnih in stilističnih elementih drugega spomenika ip njihovih odnosov do starocerkvene literarne tradicije sv. Metoda, zlasti še njegovega učenca sv. Klimenta Ohridskega. Ti odnosi so za pisca kar gotova reč. Drugačnega mnenja pa je ljubljanski klasični filolog Kajetan Gantar, ki v svoji razpravi raziskuje tiste latinske tekste brižinske zbirke, ki jih je napisala ista roka, ki je
t-	;
Chiang Kai-shek
C. K. Yen
Chiang Ching kue
VODSTVO TAJVANA — Na gornji sliki na levi je generalisimo Čangkajsek, ki je hil nedavno izvoljen ponovno za predsednika Kitajske republike (na Tajvanu), poleg njega na sredi slike je podpredsednik republike, 67 let stari C. K. Yen, na desni pa Čangkaj-škov sin čang čing-kue. Bodočnost nacionalne Republike Kitajske je negotova, odkar so se ZDA pobotale s Pekingom.
zapisala slovenski zapisek. Po Gantarjevem mnenju je ugla jeni govorniški slog drugega zapiska mnogo bolj naravno razložiti z vplivom latinskega govorništva. V knjigi je tudi razprava o pomenu naglasnih in diak-ritičnih znakov, ki jo je prispeval nemški slavist R. Lauer iz Frankfurta, trdeč, da so ti znaki muzikalni napotki za liturgično predvajanje.
Drugi del knjige prinaša fotografski posnetek vseh treh spomenikov in njih prepis (transkripcijo), ki jo je nanovo oskrbel dr. Kolarič. Za tem slede prevodi vseh treh zapiskov v današnjo slovenščino, nemščino in latinščino, kar so oskrbeli Pogačnik, Žgurova in Gantar.
Tretji del knjige obsega glo-sarij ali vokabular vseh besed in celih fraz v vseh treh spomenikih s prevodi v današnjo slovenščino, nemščino pa latinščino. To je bilo sila zamudno in podrobno delo, kar so opravili pravkar imenovani trije. jNa koncu knjige pa je dragocena bibliografij a o brižinskih spomenikih od 1.1807 pa do 1.1968, ki jo je zbral Marko Kranjc. V njej je veliko skritega truda in iskanja.
Dr. Rudolf Trofenik je z založbo te pomembne knjige o-pravil za Slovence nadvse zaslužno delo s tem, da je širokemu svetu prikazal naše naj starejše jezikovne in slovstvene zapiske. Isto moramo reči tudi glede prve knjige iz zbirke Zgodovina, kultura in duhovni svet Slovencev. Je to zbornik razprav o reformaciji pri Slovencih (Abhandlungen uber die Slowenische Reformation). V Trofenikovi založbi je tudi posebna zbirka Litterae Sloveni-cae, ki v drobnih knjižicah obravnava slovensko narodno pesem, liriko in znamenite rokopise iz ljubljanske univerzitetne knjižnice; pa Megiserjev Oče-naš v raznih jezikih. K temu naj pripomnimo, da je dr. Trofenik pred kratkim izdal ponatis nemško pisane Kopitarjeve Slovnice slovenskega (kranjskega) jezika. Z ljubljansko založbo pa je sodeloval pri fotoizdaji velikega Valvazor j ega dela “Slava vojvodine Kranjske.”
Knjigo “Brižinski spomeniki” priporočamo vsem slovenskim rojakom, ki so vešči nemškega jezika. V vsaki slovenski nasei-v večjih naselbinah pa po dva, bini naj bi bil vsaj po en izvod, trije, četudi je knjiga, razumljivo, precej draga.
Knjiga bi bila primerno darilo za tiste študente in študentke slovenskih družin, ki so zmožni branja slovenščine iz sobotne šole in ki so jemali kake štiri semestre nemščine ter se vsaj nekaj ukvarjali s splošno evropsko zgodovino. Ob primerni ustni razlagi bodo ti študentje dobili vsaj idejo o pomenu brižinskih spomenikov (zapiskov). Obenem pa bodo v knjigi mogli videti visoko znanstveno stopnjo slovenskih slavistov.
Za konec naj izrečem malce nenavadno željo, da bi kdo od slovenskih profesorjev, ki predavajo slovanske jezike na a-meriških univerzah, zbral glavne misli, ki so jih prinesle o tej knjigi, ameriške in angleške slavistične revije in jih poslal uredniku Ameriške Domovine, ki bi jih ponatisnil in s tem posredoval našim najmlajšim.
K dr. Kolariču, ki je prispeval najdaljšo razpravo v knjigi naj pripomnimo, da je bil po zadnji vojski ddlgo vrsto let univ. profesor v Novem Sadu, kjer je na predlog srbskih slavistov prejel za svojo razpravo o brižinskih spomenikih nagrado novosadske občine. Priznanje za znanstveno delo je dr. Kolariču izrazil tudi budimpeš-tanski univ. profesor Laszlo Ha-drovicz, član madžarske Akademije. Pred nekaj leti je dr. Kolariča povabil urednik znane lingvisstične revije Indo-germanische Forschungen, da oceni knjigo bernskega prof.
Dickenmanna “Studien zur Hydrogenie des Savasystems”. Pritegniti smemo dr. Kolaričevim besedam, ki jih je zapisal prijatelju sošolcu dr. Antonu Ravniku (zaslužnemu slovenskemu veterinarju in znanstvenemu delavcu) v Kaliforniji: “Jaz sem zadnji živi slavist — slovenist — germanist — romanik — primerjalni lingvist in zgodovinar.” Njegova dolga in visoko znanstvena razprava to potrjuje. Dr. Kolarič živi sedaj v pokoju v Ljubljani in znanstveno še vedno deluje.	J.G.
P.S. Več slovenskih rojakov v Združenih državah in Kanadi se dr. Kolariča spominja z nekdanje ljubljanske klasične in s 1. drž. gimnazije. Omenimo naj še to, da je dr. R. Kolarič brat rev. dr. Jakoba Kolariča, bivšega torontskega župnika, ki sestavlja škofa Rožmana življenjepis.
------o-------
Skupina kitajskih ping-pong igralcev na obisku v Ameriki DETROIT, Mich. — V sredo je priletela sem skupina kitajskih ping-pong igralcev, ki bo o-stala v ZDA dva tedna in igrala namizni tenis v raznih delih dežele. Njen obisk je vrnitev obiska ameriške ping-pong skupine na Kitajskem lansko pomlad.
Ženske dobijo delo
Ženska dobi delo
Iščemo kuhinjsko pomočnico, delni čas.
SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. 361-5214
(78)
Male Help Wanted POT WASHER
For exclusive private club in Eastern suburb. Salary plus room and board. Must live in. Call Manager — 423-4414
(80)
MALI OGLASI
V najem
Oddamo dvoje stanovanj, samo samskim osebam ali zakoncem, v St. Clairski slovenski okolici. Kličite po 5. uri 731-9431.
(78)
House for Sale
Euclid—N. of Blvd. brick ranch, 2 bedrooms, 2-car garage attached. Enclosed porch, recreation room, 2 fireplaces, air conditioned, carpeting, drapes, fenced yard, and many extras. Must see. Mid thirties.	731-0318
—(76)
V najem
Lepo moderno, prepleskano 4-sobno stanovanje zgoraj, v okolici Marije Vnebovzete, se odda odraslim ali ž 1 otrokom. Oglasite se osebno na 720 E. 157 St.
-(77)
Naprodaj
V starem kraju, v Sloveniji se prodaja lepo urejeno posest-vece z lepim, mladim vinogradom. Posestvo je v kraju GLOBOKO pri BREŽICAH. Za več podatkov pišite na:
Gospa Vlatka Sporiš Klaičeva ul. 74 41000 Zagreb, YUGOSLAVIA
(82)
Družabnico išče
Starejša Slovenka išče družabnico in pomočnico. Nudi lastno šobo, hrano in nekaj plače. Kličite 641-5985.
(80)
Prijafel’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. & E. 68 St. 361-4212
V najem
Štirisobno stanovanje, zgoraj, se odda samo odraslim na 61 cesti. Za pojasnila kličite: 881-9947
“Dokazi, dokazi... Krivda, krivda . .. Hiša je pogorišče ..
Sodnik zamahne z roko in ustavi tok Ritoperjevih besed.— “Na kruh mislim, na ženo, na lačno dečico, ne na požiganje! Da mi rodi domača zemljica toliko, da bi ne stradala dečica — nikdar bi ne šel nikamor s pa-lirji. Ne bil bi sedaj tu ..
“Kaj ste mislili s tisto grožnje ob razdelitvi zrnja. Veren? ‘Čakaj, Ritoper!’ ste rekli in mu z roko zagrozili!”
“Niti ne vem več, kaj sem vse tedaj rekel. Bil sem silno silno razburjen, jezen sem bil, srdit sem bil, ves potrt sem bil. Otročički so sq veselili kruha, žena je komaj čakala, da jih nasiti iz prisluženega silja — pa mi odtegne skoro mesečni zaslužek. Delal pa sem več ko drugi! Poglejte moje roke!” “Kaj ste mislili s tisto grožnjo, mi povejte! Drugo me ne zanima!”
“Sam ne vem. Morda sem res mislil, da mora Ritoperja zadeti kazen za vse vnebovpijoče, kar nam je naredil. Hudo mi je bilo pri srcu, da tega niti povedati ne moiem. Mislil sem zimo preživeti doma med deco, pa sem uvidel, da ne bo šlo. In iti prvič v slavonske gozdove ali v štajerske tovarne..
“Radi tistih borih tridesetih kil pšenice bi morali iti čez zimo v gozdove ali v tovarno? Koliko časa bi pa živela Vaša družina s tridesetimi kilami?” “Pri nas se pozna vsaka pest pšenice! Vsako zrnce zaleže! O, da veste, kako težko je prislu-ženo! In da veste, kako težko je gledati deco lačno! In da veste, kako boli, če je pošteno in z znojem in žulji in za ljubljeno deco prisluženo, pa Vam pa-lir..
“Ritoper, ali mislite, da bi ga opazili, če bi se plazil popoldne okoli Vaše domačije?”
“Gostilna je bila polna gostov, nisem imel kedaj pohajkovati okoli hiše.”
“Ali ga niste videli, da bi govoril po razdelitvi zrnja s Sot-ličko?”
“Nisem!”
“Tudi Vi ne, Časar?”
“Nisem, gospod sodnik!” “Nihče me ni mogel videti! Gospod sodnik, bežal sem pred Sotličko, skrival sem se ji! An-
draža je pri odhodu na poljsko delo izročila mojemu varstvu...” “Lepo si ga čuval, tiha voda,” uteče Ritoper ju.
“Dokaze za Verenovo krivdo! — Druge opazke shranite zase!” Hladna je sodnikova beseda, oster je njegov pogled.
Ritoperja jezi: “Povedal sem, da nisem imel kedaj pohajkovati okoli hiše . ..”
“Veren, ali bi mogli pokazati tisto trgovino v Radgoni, v kateri ste bili na Vse svete?”
“Bi!”
“Ali bi Vas trgovec spoznal?” “Ne vem! Dosti ljudi je bilo v trgovini.” Hipoma se Verenu posveti v glavi in živahno pove: “Če mene ne spozna, spozna blago za obleke, ki sem ga kupil.” Sodnik narekuje pisarju. — “Ivan Sukič! Oče je zanetil v Vas sovraštvo do Ritoperja?” “Oče mi ni nikdar govoril o Ritoperju, zato ni mogel v meni zanetiti sovraštva do njeg-a. Prepošten je moj oče, da bi kedaj izrekel Ritoper j evo ime...” “Sukič!” Sodnik udari z roko po mizi in ostro pogleda Ivana.
“Sedaj sami vidite, kaki so!” vzkipi Ritoper.
“Sukič, tako ne boste govorili pred menoj! Ali mislite, da nimamo sodniki drugega dela dovolj in bomo sodili le radi razžaljenja časti?”
Ivan molči.
“Sovražite Ritoperja?”
“Da!” Kratko in ostro pove Ivan in ne odmakne pogleda s sodnika.
Samega sodnika osupne taka odkritosrčnost in ta prejasni izraz mržnje. Pozorno zre Ivanu v oči, ko da se čudi in ko da ne verjame, da osumljenec tako samega sebe pokopava.
Ivan ne povesi pogleda pred sodnikom.
Ritoper odpira usta, ko da hoče nekaj reči. Beseda pa ne
V BLAG SPOMIN
NAŠEGA DRAGEGA, NEPOZABNEGA BRATA
ki je umrl 12. januarja 1972
Franka Spruk, ml.
in bi praznoval danes svoj rojstni dan.
Srce Te kliče, v duhu ,gleda ljubeči, vdani Tvoj obraz, zdaj Luč nebeška Te ogreva, ljubeče gledaš dol na nas!
Žalujočo sestre:
MARY ČERNE FRANCES MODIC ANNA MODIC
Cleveland, O. 17. aprila 1972.
pride iz grla. Napeto zre v sodnika.
“Zakaj ga sovražite?”
“Ker ni drugega vreden!” “Čujete, gospod sodnik, ču-jete ...” Ritoperju se grgraje trga iz grla.
“Sukič, opomnil sem Vas že, da ne žalite priče! Vzroke svojega sovraštva mi povejte, to hočem!”
“Da ste videli, kako me je poniževal na marofu.”
“Sami ste se ponudili na delo, ali ne?”
“Sem! Prisiljen, ker je premotil Ilonko...”
“Kdo je ta Ilonka?” Sodnik je pozoren.
Ivan se za hip zmede in povesi pogled. Molči, ko da mu je žal, da je imenoval njeno ime.
“Povejte, koga mislite z Ilonko?”
“Neko dekle iz naše vasi.” “Kako se piše tisto dekle?” “Ilonka Šiftar!”
“Helena Šiftar?” vpraša sodnik.
Ivan ga vpraševaje gleda in ne razume, čemu kaže sodnik toliko radovednosti za Ilonko.
“S Heleno Šiftar se imata rada?”
Ivanu plane rdečica v bleda lica. Uporno gleda sodnika in jezno, ničesar mu ne odgovori. Kaj ima sodnik pravico, izpraševati stvari, ki ga nič ne brigajo in ki nimajo s preiskavo nobene zveze?!
“Odgovorite!” Strogo reče sodnik, ko da mu je Bog ve koliko na tem, da izve.
“To ne spada sem!” Ivan gleda osto sodniku v oči in govori uporno.
Sodnika odgovor razjari. “Učili me boste, kaj spada sem in kaj ne?! Učili me boste, kaj smem vprašati in kaj moram ugotoviti...”
Ivan se zave. “Rad jo imam ... Rad sem jo imel.. .”
“In ona?”
“Ne vem! Morda me ima rada ... Ne! Mislim, da me nima! Noče biti moja žena, še govori ne z meh o j.”
“Sprta sta torej?”
“Noče govoriti z menoj. Vprašal sem jo, če hoče biti moja žena. Pa noče.”
(Dalje prihodnjič)
blagajnik Louis Jarem; nadzorniki: Frances Somrak, Gary Koketec, Mary Okicki. Vratar: Frank Supa-nick. Zdravniki: Dr. L. Perme, Dr. Max Rak, Dr. Adolph Žnidaršič, Dr. Myron Speck. Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 8:00 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
Asesment se pobira pred sejo. od 7. do 8. ure ter 25. v mesecu v Slov. domu na Holmes Ave. od 6. do 8. ure zvečer, če pa pade na nedeljo pa na 26. v mesecu. Društvo sprejema člane od rojstva do 50 leta urez zdravniške preiskave ter oci rasle do 60. leta za zavarovalnino od $500 do $15,000 in do $2.00 bolniške podpore na dan.
Drobnič, Barbara Baron. — Seje aire, 481-6955; zapisnikarica Mary prvi torek v mesecu v šolski dvorani Černigoj. Nadzornice: Steli Kon-sv. Kristine ob 7. uri zvečer, izv- cilja, Alice Grosel, Millie Novak.
zemši feb., julij, avg., in nov.
Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7. uri zvečer v Slovenskem do-
PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽZ
Duhovni vodja Rev. Victor Tomc [ na Holmes Ave., v spodnji dvo-predsedmea Mary Debevec, poapred- ranj_
sednica Rose Pujzdar, tajnica Ella -----------------------
Starin, 17814 Dillewood Rd„ tel. 481- DR_ KRALJICA MIRU ŠT. 24 ADZ
6248; blagajničarka Rose Pujzdar; zapisnikarica Arina Rebol. Nadzornici: Mary Yerak, Anna Videnšek. Zastopnica za SDD Mary Markel. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu ob 2:00 pop. v Slov. delavskem domu na Waterloo Rd., soba št. 6.
DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA
JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ
Predsednica Theresa Lach, podpredsednik John Hosta, finančni in bolniški tajnik Jože Grdina 1129 Addison Rd., Cleveland, Ohio 44103. telefon 881-7670, blagajnik Joseph H. Lach, zapisnikarica Ljudmila Glavan. Nadzorni odbor, Albert Hosta, Marj7' Gustinčič in Štefanija Zamlen. Društveni zdravnik dr. Valentin Meršol 1031 E. 62 St., Cleveland, O. 44103. Za preiskavo novih kandidatov vsi slovenski zdravniki. Zastopnik za Jugoslovanski delavski narodni dom Jakob Gustinčič, zastopnik za Baragov dom Jože Grdina. Seje vsako tretjo sredo v mesecu v Jugoslovanskem narodnem domu na W. 130 St., ob 7. uri zvečer. Pobiranje asesmenta vsako četrto nedeljo na 1129 Addison Rd. ob 10. uri dopoldne.
Društvo sprejema člane vse od 1 pa do 60 leta starosti. Pri društvu se lahko zavarujete od $500.00 do $15.000.00 smrtnine in 3.00 bolniške podpore. Najmodernejši certifikati življenske zavarovalnine 20 let plačljiv, v slučaju nesreče dvojna zavarovalnina. Dalje certifikati za slučaj stalne onemoglosti, ki oproščajo člane plačevanje asesmenta; pri vsem tem pa je član upravičen do vseh ugodnosti pri društvu in Jednoti.
Za pojasnila vprašajte tajnika Jože Grdina, 1129 Addison Road, Cleveland, Ohio, 44103, Telefon 881-7670.
PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ
Duhovni vodja Rev. Joseph Varga. Častna predsednica Terezija Bizjak, predsednica Jennie Gerk; pod-preds. Julia Mezgeq, tajnica Jennie Pugelv, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts., O., tel. 587-4230; blagajničarka Mary V 1 c e k , za-pysrnkarica Jennie Praznik, nadzornice: Anne Kresevic, Anna Christo-fek in Stella Mahnich; zastopnice za vse SND: Anna Kresevic, namestnica Jennie Pugely. Seje so vsak drugi mesec, začenši v februarju na 2. nedeljo v mesecu ob 2:00 uri popoldne v SN. Domu, 5050 Stanley Ave., Maple Heights.
Ameriška Dobrodelna Zveza.
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 4 ADZ
Predsed. Pauline Strnad, podpredsednica Angela Kofol, tajnica Jennie Suvak, 4208 Bluestone Rd., So. Euclid, O. 44121, tel. EV 2-5277, blagajničarka Josephine Oražem-Ambrožič, zapisnikarica Frances Novak. Nadzornici: Frances Okorn, in Marie Telic. Roditeljica Antonija Mihevc. Mladinske aktivnosti: Angela Kofol. — Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 v SND na St. Clair Ave. — Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki.
Predsednica Agnes Žagar, pou predsednica Mary Filipovič, tajru ca Alice Arko, 3562 E. 80 St., 341-7540, blagajničarka Agnes Žagar, zapisnikarica Mary Prosen, nadzornice:	Josephine Winter, Mary
Prosen, Theresa Janežič. Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1:30 pop. v Slov. nar. domu na E. 80 St.
gajnik: Rudolph V. Germ; tajnik-zapisnikar: Alphonse A. Germ, 1033 Yellowstone Rd., EV-1-3958; nadzorniki: Albert Marolt, Joseph Saver, Anthony Vidmar, sprevoditelja: J. J-Hočevar, Albert R. Giambetro, bolniški nadzornik: James J. Hočevar, 17805 Lake Shore Blvd. Apt. 208 (44119) Tel. 481-8923, vratarja, Ray Persin, Henry Gilles. Govornik: John Persin; Mladinski nadzornik: Rudolph Massera, Sr., zdravniki Dr. Anthony F. Spech, Lawrence B. Ogrinc. Vpisovalec novih članov: Frank J. Prijatel, tel.:	845-4440.
Društvo zboruje vsak tretji petek v mesecu ob 8.00 zvečer v šoli sv. Vida. Asesment se pobira od 6:30 naprej na večer seje.
DRUŠTVO SV. CECILIJE ŠT. 37 ADZ
Predsednica Nettie Zarnick, podpredsednica Anna Zalar, .tajnica in blagajničarka Mary Jeraj, 6816 Edna Ave., 391-5341, zapisnikarica Fanny Majer. Nadzorni odbor: Mary Otoničar, Frances Stepic in Dorothy Strniša. Vsi slovenski zdravniki. Seje se vrši vsaki drugi četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v šoli sV. Vida.
DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKJ
Duhovni vodja: Rev. J. Celesnik; predsednik: Anton Tekavec: podpredsednik: Frank Drobnič; tajnica: Jennie Gustinčič, 18200 Abby Ave., tel. KE 1-8325; blagajnik: Matt Tekavec: zanisnikarica Ana Debeljak; nadzorniki: Josephine Je-vec, Jakob Gustinčič, Helen Troha; poročevalka Helen Troha. Zastopnika za KSKJ dan Frank Drobnič, Jacob Gustinčič. Zdravniki:	Dr.
Max Rak in vsi slovenski zdravniki. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v šolski sobi sv. Kristine.
DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 ADZ
Predsednik Frank Stefe, podpredsednik Edward Skodlar, tajnik in blagajnik Matt Debevec, 24151 Yose-mite Drive. IV 1-2048; zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorni odbor: Ray Anzick, John Nestor in Srečko Eržen. — Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v SND, soba št. 3 (staro poslopje), na St. Clair Ave.
«	R
Imenik raznih društev 1
«	n
Ameriška Slovenska Katoliška Jednota
DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 25 KSKJ
Dunovni vodja Msgr. Louis B. Baznik; predsednik Frank A. Turek; podpreds. Ernest Racic; tajnik Albin Orehek, 18144 Lake Sh. Blvd., tel. 481-1481; zapis. John Skratec; blagajnik Joseph Baškovič. Nadzorniki:	Anthony J. Fortuna, Jo-
seph J. Nemanich, Rudolf Drmota; vratar A. J. Fortuna. Vodja atletike in mladinskih aktivnosti John J. Polž. Za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki.
Društvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v šoli sv. Vida ob 7:30
St.: blagajničarka Laura Berdyck, zapisnikarica Agnes Žagar. Nadzornice:	Frances Lindich, Helen
Krofi in Alice Arko; zastopnici za SND na 80. St.: Frances Lindich in Alice Arko; za S.N.D. na Maple Heights: Anna Kresevic, zastopnici za Ohio KSKJ Boosters m mladinsko dejavnost: Josephine Winter in Alice Arko; za Federacijo Frances Lindich in Josephine Winter. Zdravnik dr. Perko. — Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v SND na 80. česti.
DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE, ŠT. 162 KSKJ
....	„	.	.	Sprejema članstvo od 16. do 60.
zvečer. Mesečni asesment se prične . Ml ,	.	.	,	,
r.nn___^	„ leta Wudl najnuvejse smrininsk.c
pobirati ob 7:00 pred sejo in 25. v mesecu od 6. do 8. ure zvecei v društveni dvorani. V slučaju bolez ni naj se bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto.
TStV. : ;	• V'-l
PR. SV. LOVRENCA ST. 63 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Joseph Varga predsednik Joseph Fortuna, podpredsednik Fred Krečič, tajnik Ralph Godec, 847 E. Hillsdale, 524-5201; zapisnikar Charles Virant, blagajnik Josip W. Kovach; nadzorniki: Silvester Urbančič in Charles Virant. Zastavonoša Joseph W. Kovach. Zastopnika za SND na 80. St.: J. W. Kovach in Ralph Godec; Zastopnik za SND Maple Hts.: J. W. Kovach. Zastopniki za atletiko in booster club: Joseph W. Kovach in Ralph Godec. Zdravniki: dr. Anthony J. Perko, Dr. Wm. Jeric, dr. J. Folin in dr. F. Jelercic. — Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni uri popoldne v SND na 80. cesti. — Sprejema članstvo od rojstva do 60 let starosti. Bolniški asesment 65c na mesec in plačuje $7.00 bolniške podpore na teden, če je član bolan ;et dni ali več. Rojaki v Newbur-ghu, pristopite v društvo sv. Lovrenca.
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Joseph Varga; predsednica Josephine Mulh; podpredsednica Frances Lindič; tajnica Josephine Winter, 3555 E. 80
certifikate od $500 do $15,000; bol niška podpora je $7 ali $14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema otroke od rojstva pa do 16. leta. — Odbor je letos sledeč: Duh vodja Rev. Rudolph Praznik, preds. Marjanca Kuhar, podpreds. Frances Nemanich, taj. Maria Hochevar, 21241 Miller Ave., tel. 481-0728; blagajničarka Frances Maceroi, zapisnikarica Frances Novak. Nadidrnice: Josephine Ambrosic, Dorothy Strniša, in Anna Godiar. Redii<'ljica Jennie Feme. Zastop. za ženske m mladin aktivnosti Frances Nemanich, Za stopnice za Ohio KSKJ Federacijo: Marjanca Kuhar, Antonia Turek, Frances Nemanich, Anna Godiar. — Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. — Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu v spodnjih prostorih šole sv. Vida ob 2. uri pop. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu od 6. do 8. ure tudi spodnjih prostorih šole sv. Vida.
DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ŠT. 226 KSKJ
Duh. vodja Rev. Rudolph Praznik, predsednik Ulrich Lube, podpreds. Mary Wolf Naggy, tajnica Mary Zupančič, 6124 Glass Avenue, tel. 432-2833; bl&gojnHarka Jean Grcar, 35001 Lake Shore Blvd. 946-6219 blagajničarka bolniške podpore Mary Zupančič; zapisnikarica Mary Semen. Slovenska in angleška poročevalka v Glasilu Mary Zupančič. Nadzorni odbor: Frank šega, Lillian Hlabse in Ivan Rigler. Zastop. za klub SND in delniških sej: U. Lube. Vsi slovenski zdravniki.—Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v “Sodality” sobi šole sv. Vida.
Slovenska ženska zveza
PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ
Duh. vodja Rev. Joseph Celes-nik, predsednica Pauline Krall, podpredsednica Mary Stražišar, tajnica Vera Bajec, 19613 Chickasaw Ave. Cleveland, O. 44119, IV 1-7473; blag. Mary Iskra:	zapisnikarica
Antonia Šuštar: nadzornice: Frances Globokar, Mary Fakult, Frances Plut. Zastop. za Klub društev AJC: Frances Eržen, Rose Rodgers, zastop za SDD na Recher Ave., Vera Bajec, Mary Iskra. Mary Stražišar. — Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v AJC na Recher Ave. ob 7:30 zvečer.
SLOVENSKI DOM ŠT. 6 ADZ
Predsednik Henry Medved, podpredsednik John Gerl, tajnica Sylvia Banko, 17301 East Park Dr., 481-7554; blagajničarka Catherine Medved, zapisnikarica Ann, Cecelic. Nadzor odbor: Jean Fabian, Harry Cecclic, Pauline Boštjančič. Zdravniki:: vsi slovenski. — Seje se vršijo vsak tretji petek v mesecu v Slovenskem društvenem domu, 20713 Recher Ave., ob 7:30 uri zvečer.
DR. NAŠ DOM ŠT. 50 ADZ
Predsed. Antonia Stokar, podpredsednica Josephine Lea, tajnica in zapisnikarica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts. 44125, 587-4230; blag. Antonia Dolinar Nadzorni odbor: predsednica Jo Lea, Christine Szendel, Frank Tomažič. Zdravniki: vsi priznani zdravniki. Zastopniki: za SND na 80 St. A.nto-ria Stokar in Jennie Pugely za SDD na Prince Ave. Jennie Pugely; za SND v Maple Hts. Antonia Stokar. — Seje se vršijo vsak drugi mesec 3. nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. na v S.N. Domu, 5050 Stanley Ave., Maple Heights.
Katoliški borštnarji
ST. MARY’S COURT # 1610 CATHOLIC ORDER OF FORESTERS
Spiritual Director Rev. Victor Tome, chief Ranger John Osredkar, Vice Chief Ranger Larry Spilar, Recording Secretary Louis Somrak, Financial Secretary John M. Spilar, 715 E. 159 St. 681-2119, Treasurer Anthony Kushlan, Youth Director Louis Jesek, Speaker Robert Somrak, 1 year Trustee Anton Grosel, 2 year Trustee Mrs. Charles Pluscu-sky, 3 year Trustee Robert Somrak. Past Chief Ranger John Petrie-Conductors:	Bastian Trampuš,
Frank Mlinar, Sick Visitor Anthony
R. Kushlan, Field Representative
Frank J. Prijatel, 261-5197. Meetings held every third Wednesday m St. Mary’s Study Club Room.
DVOR BARAGA ŠT. 1317, REDA KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV
Duhovni vodja:	Rev. Rudolph
Praznik; nadborštnar:	David J
Telban; podborštnar: Anthony Babic, bivši borštnar: Fred Sternisa; finančni tajnik: Anthony J. Urbas,
1226 Norwood Rd., UT-1-1031; bla- Avenue.
Ameriška bratska zveza
NAPREDEK ŠT. 132 ABZ
Predsednik John Tanko. 181 F-264 St., Euclid, O. 732-8930, podpredsednik Anthony Zadeli, tajnica Adalyne B. Bober, 10268 Page Drive, Mentor, O. 44060, tel. 357-7437; zapisnikarica Rose Intihar, biagaj' nik Stanley J. Bober. Nadzorniki Jos. Braddock, Chas. Delsantcr, Mary Golob. Katerikoli zdravnik po volji člana. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu, od 5:30 do 7:30 če pa je na soboto ali nedelja, se pobira na naslednji ponedeljek zvečer. Seje so vsak drugi petek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher


■:
DRUŠTVO KRAS ŠT. 8 ADZ
Preds. Jožko Jerkič, podpreds. Louis Yerkich, taj. Mary Kobal, 19500 Lake Shore Blvd., tel. 531-6631, blag. Jennie Kapelj, zapis. John Kapelj, nadzor, John Terček, Steve Černigoj in Frances Polc. Seje so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1.30 pop. v Slov. domu na Holmes Avenue.
DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ
Častni duhovni vodja Rev, Matt Jager. Duhovni vodja Rev. Victor N. Tomc. Častni predsednik John Habat, častni predsednik John Pez-dirtz, predsednik Eugene Kogovšek, podpredsednik John Habat, fin. tajnica Dorothy Ferra, 444 E. 152 St, tel. 531-7i31; pomožni tajnik Jos. Ferra; bol. taj. Mary Korošec PO 1-1642; zapisnikar Frank Žnidar;
PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ
Duhovni vodja Rev. Joseph Varga; predsednica in tajnica Frances Novak, 3553 E. 80 St. 341-3513; blagajničarka Theresa Jeric. Nadzor-r.ica Jennie Zupančič. — Seje so vsak drugi torek vsak drugi mesec ob 2:00 pop. v SND na 80. cesti.
•• • • •« t / 'v*' -	• I	'■ - >
Duhovni vodja Rev. Rudolph A. Praznik, predsednica Mary Kolegar. podpredsednica Sylvia Plymesser, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St, HE 1-6933; zapisnikarica Marie Telich; redi-teijica Molly Deželan. Nadzorni odbor: Jennie Femec in Antonia Mihevc. Mladinska aktivnost: Vicki Faletič. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu v šoli sv. Vida cb 1:30 uri pop. Članice sprejemamo v mladinski oddelek takoj od rojstva, v odrasli oddelek pa od 14. do 55. leta starosti. Asesment se pobira na vsaki seji in 25. v mesecu.
PODRUŽNICA št. 32 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE
Duhovni vodja Rev. Joseph Celesnik; predsednica Mary Bostian; podpredsednica Cecilia Žnidar; taj. in blag. Josephine Comenshek, 924 E. 223 St, 731-8698; zapisnikarica Anna Tekavec. Nadzornici: Mary
DRUŠTVO GLAS
CLEVELANDSKIH DELAVCEV ŠT. 9 ADZ
Predsednik Joseph Lausin, podpredsednik Stanley Ziherl, tajnik Andrew Champa, 1874 E. 225 St, tel.: IV 1-6437, blagajnik Robert Menart, zapisnikar Joseph Ponikvar; nadzorni odbor: Frank Ahlin, John Borso, William Hočevar; reditelj Florijan Mocilrikar, vodnik mladinskih dejavnosti Mary Ziherl, zastopnik za Slov. nad. dom Frank C h e s n i k, za zdravniško preiskavo vsi slovenski zdravniki. — Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu v Slovenskem narodnem Domu na St. Clair Ave. ob 9. uri dopoldan v starem poslopju.
DANICA ŠT. 11 ADZ
Predsed. Frances Zakrajšek, pod-predsed. Rozi Zupančič, taj. in blag. Frances Kodrich, 6522 Schaefer Ave. tel. 881-4679, zapis. Frances Zakrajšek, nadzornici Jo Levstik in Mihaela Zakrajšek, zastop. za SND in za Klub društev Frances Kodrich, zdravnik dr. A. Spech. Seje so vsak drugi torek v mesecu v SND na St. Clair Aver.ue, staro poslopje sobe št. 2, ob 1.30 popoldne.
DR. RIBNICA ŠT. 12 ADZ
Predsednik Joseph Okorn, podpredsednik Matt Martinčič, tajnik in blagajnik Joseph Ban, 1201 E. 168 St., 481-2246, zapisnikar Louis Mrhar, nadzorni odbor:	Rudolph
Kozan, Frances Tavzel in Ivan Cendol. — Za pregled vsi slovenski zdravniki. Zastopniki: za konferenco SND Frank Virant, za Klub društev SND Ivan Cendol, za Društveni dom na Recher Avenue, Joseph Perko in Fanny Modic, Za Slov. Nar. Čitalnico Louis Mrhar, za Dom ostarelih na Neff Rd. Matt Martinčič Seje so tretjo nedeljo v mesecu ob 9:30 predpoldne v sobi št. 2, staro poslopje SND na St. Clair Ave.
COLLINWOODSKI SLOVENKE ŠT. 22 ADZ
Predsednica Stefi Koncilja, podpreds. Alice Grosel, tajnik in blagajnik Frank Koncilja, 1354 Clear-
ŽENINI IN NEVESTE!
NAŠA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue
431-0628
George Wallace
GEORGE WALLACE - Guv. George Wallace se poteguje za demokratskega predsedniškega kandidata, četudi ve, da cilja ne bo dosegel. Vsekakor je drugim kandidatom hudo zmešal štrene, na koncu pa le ni izključeno, če ne bo nastopil kot kandidat svoje lastne stranke kot pred 4 leti.