Gojmir Anton Kos: Ustanovni kongres KPS (olje, 1947)
Ob Z. maju p čajniku dela ce&tita
o&em btalcem In jim zeli obilo zdcaoe zabaoe
cilcecLniMM
Mesec
maj
VEVČE, APRIL — Za nami so Proslave štiridesetletnice ustanovitve Komunistične partije Slovenije. Takrat je tudi naš Predsednik, tovariš Tito, prevzel vodstvo partije.
Minil je 27. april, šestintrideseti po vrsti, od ustanovitve Osvobodilne fronte, organizacije, ki je vodila težak boj za osvoboditev, za ohranitev slovenstva in ustanovitev novega družbenega reda.
Pred nami je mesec mladosti, letos še posebno lep in slavnosten. Naš veliki vodja bo slavil svoj 85. rojstni dan. On je naš veliki idol, naš vzor in naš zgled. Njegovo življenje je eno samo delo, pri katerem je na sebe malo mislil. Vse akcije, vsa stremljenja in koristi so bili usmerjeni in namenjeni ljudem, novemu družbenemu redu in oblasti delavskega razreda. Mi pa smo danes kot otroci, ki uživajo in izrabljajo dosežke in napore staršev in pri tem nič ne milijo, da je bil za vse to, kar imamo, potreben ogromen trud. izpostavljanje nevarnosti, da so bile potrebne žrtve in premagovanja. Sedaj nam ničesar več ni treba, lahko samo še zapravljamo.
Prvomajski prazniki bodo uvod v mesec mladosti. Veselimo se jih in prav je tako. Zapustili bomo stanovanje in delovne prostore in se podali y naravo. Proslave na prostem, lzleti in sprehodi bodo spočili naše živce in nam dali novih moči za nadaljnje delo. Prvi maj je praznik dela. Zato ni odveč, če ob prvem maju pomislimo na vse tisto, kar je ze doseženega, ne pozabimo pa na ono, kar je treba še storiti. Neprekinjeni procesi v razvoju kulture, tehnike in družbe nas silijo k aktivnosti na vseh Področjih. Naj bo praznovanje Prvega maja oplemeniteno z dosežki, še bolj pa z novimi Prizadevanji za napredek v lastni delovni organizaciji in v družbi, katere člani smo tudi mi. Veže naj nas medsebojna solidarnost, spoštovanje in prijateljstvo. V takem vzdušju bo Prvi maj lep, lep bo cel me-sec maj in tudi naša bodočnost bo lepa.
Urednik
Praznovanje velikih jubilejev
KOLIČEVO, APRIL — Letos praznujemo 40-Ietnico pomembnih jubilejev, ki so v naši zgodovini dali slovenskemu in vsem jugoslovanskim narodom in narodnostim poseben pečat, ko sta se družbeni razvoj in revolucija razvijala po taki poti, ki je ni imela še nobena socialistična družba. Tudi za delavski razred in delovne ljudi imajo ti jubileji globok smisel in pomen, saj simbolizirajo nepretrganost naše revolucije in idejnopolitičnih stališč ZKJ, neposredno povezano s 85-letnico rojstnega dne tovariša Tita.
Eden od najpomembnejših zgodovinskih datnmnv je- bit gotovo 17. in 18. april 1937, ko je bil na Čebinah ustanovni kongres KPS. Do takrat so komunisti delovali v ilegali in pripravljali ter vodili velike shode, zlete in stavke. Tudi v Papirnici je bila
1.	1935 velika stavka, ki sta jo organizirala Antonija Bevc in Franc Bukovec v povezavi s komunisti iz Radomelj, Prevoj in Lukovice in po navodilih Angele Bevc in Franca Leskoška. Na sestankih pri Koželjevih so se dogovarjali za pomoč stavkajočim, stavko pa so podprli tudi okoliški kmetje. Velik pomen v predkongresni dejavnosti je imel tudi SKOJ. Takrat je bil sekretar SKOJ Kidrič. Mladina je bila izredno revolucionarna, napredna in je uspela iz zaprte ilegalne organiziranosti prodreti do množičnega mladinskega gibanja. SKOJ je bil avantgardno jedro. Mladina je bila bojevita in navzoča pri vseh akcijah. Bila je dobro organizirana in akcijsko zelo usposobljena, tako, da je skoraj vedno z drznimi in hitrimi akcijami zmedla in presenetila policijo.
Kot že omenjeno, je dejstvo, da je delo komunistov in SKOJ postalo vedno bolj množično in revolucionarno, je pripeljalo do ustanovnega kongresa KPS. Na kongresu so sprejeli naslednje pomembne sklepe:
1.	Manifest slovenskemu narodu
2.	Pozdrav izvršnemu odboru Komunistične internacionale
3.	Pozdrav centralnemu odboru komunistične stranke Jugoslavije
4.	Pozdrav junaškemu španskemu ljudstvu
Manifest KPS je napisal in predložil Edvard Kardelj. To je bil temeljni program Ljudsko-frontnega gibanja, ki je kasneje preraslo v Osvobodilno fronto slovenskega naroda in kasneje v SZDL. Pomembnost tega partijskega kongresa je bila v tem, da se je KPS s tako svojo politiko aktivno vključevala v nov kurz, ki se je leta 1937 pričel uveljavljati tudi v KPJ. Prav tega leta pa je na čelo KPJ prišel tov. Tito, ki je pričel formirati novo vodstvo na podlagi enotne podpore politiki, za katero se je zavzel in
odločil sam s svojo izredno spo-aebose-tjst
Bistvo te nove politike je bilo, da partija postane politično gibalo nove progresivne, socialno-demokratične, kulturne in druge akcije, množic na vseh področjih družbenega življenja. Komunistična partija se je osvobodila vseh ostankov frakcionaštva in se usmerila k političnim, socialnim in drugim problemom narodov Jugoslavije. Taka partija pod tako močnim vodstvom Tita je postala opora tudi KPS in je kasneje omogočila razmah narodnoosvobodilnega boja oz. vstaje ljudskih množic in njene zmage.
Revolucionarna pot v NOB in kasnejši povojni graditvi socializma je dokaz pravilne odločitve in uspešno vodene KPJ na čelu s tov. Titom.
En mesec po ustanovnem kongresu pa je bil shod 1000 komunistov na Taboru pri Ihanu. To je bila velika akcija. Tja so prihajali delavci, kmetje, mladina in inteligenca.
Program in stališča, ki jih je postavil kongres, so potrdili s tem, ko je bil za enotno politiko in akcijo povezan slovenski narod in pripravljen, da se bori proti nacizmu in fašizmu, ki je vse bolj pritiskal na slovenski narod in na Jugoslavijo.
Ti zgodovinski dogodki v aprilu in maju, ki se pokrivajo še s 85-letnico rojstva tovariša Tita, so povod za številne proslave, ki jih bodo organizirali po vsej Sloveniji in Jugoslaviji.
V	akcijo se vključujejo vse družbenopolitične organizacije: ZK, SZDL, ZSMS, ZS, šole, društva in druge organizacije. Poudarek proslav pa mora biti na vsebini, poudariti moramo razvoj ideološke funkcije OO ZK in občinskih organizacij ZK ter dvigovati idejnopolitičnost našega celotnega dela. Posvetiti moramo večjo pozornost našemu odnosu do revolucionarne dediščine, tako v TOZD, kot v KS in občini.
V	občini bo tako organizirana vrsta proslav v najrazličnejših oblikah, od slavnostnih sej ZK, do srečanj aktivistov ,z mladino in raznih odkritij spomenikov in spominskih obeležij.
Osrednja proslava in slovesnost v domžalski občini pa bo na Taboru. Proslava bo organizirana v obliki shoda, ki bo trajal dva dni in sicer 21. in 22. maja.
V akcijo za pripravo shoda se bodo vključile vse družbenopolitične organizacije in pohodne enote OO ZSMS in občin Domžale in Kamnik, brigadirji, mladinci prostovoljci v enotah TO in vojaki kasarne Bratstvo in enotnost.
Na proslavi na Taboru bo odkrito spominsko obeležje na mestu dogodka, slavnostni govor in kulturni program.
22. maja pa se bo proslava nadaljevala v Jamarskem domu in bo imela karakter medobčinske proslave.
Druga pomembna srečanja in prireditve v občini so še: štafeta mladosti, ki je bila v občini Domžale 18. aprila in je potekala po naslednji progi: Trojane, Blagovica, Krašnja, Lukovica, Domžale, Ihan, do predaje v Šentjakobu.
Potem je pohod na Oklo, srečanje aktivistov SKOJ in udeležencev mladinskih delovnih akcij, simpozij slovenskih zgodovinarjev, tematska razstava, kviz tekmovanje na temo razvoj in delo KPS itd. Tudi v naši delovni organizaciji je imenovan odbor .za pripravo proslav, ki bodo posvečene tem pomembnim obletnicam.
Osrednja proslava v naši delovni organizaciji je bila odkritje spomenika pred tovarno 15. aprila. Sam spomenik simbolizira tako tehnični razvoj tovarne, kot tudi revolucijo.
Obenem pa bo potrebno prenoviti tudi spominsko obeležje na hiši, ki jo je delovna organizacija zgradila Bukovčevim potomcem v Homcu. V občinskem merilu pa bodo odkrili spominsko ploščo na hiši Koželjevih v Dobu. V Dobu je bila ustanovljena partijska celica že pred 1920. letom. KPJ je na volitvah v. ustavodajno skupščino tfbbiTa kar 115 glasov ih je bila druga najmočnejša stranka v dobski občini. Na teh volitvah so pokazali komunisti močan vpliv tudi na drugih voliščih. Ko je bil izdan zakon o zaščiti države, je bila KPJ potisnjena v ilegalo. Aktivneje je začela delovati v začetku tridesetih let, ko je imela velik vpliv na sindikalno organizacijo, ki je pripravljala razne stavke po tovarnah. Povezava komunistov v Dobu s pokrajinskim partijskim komitejem je bila tudi večkrat pretrgana. Med 1934. in 1935. letom pa so komunisti svojo dejavnost zelo okrepili in se sestajali v Koželjevi hiši. Bukovec se je tudi posvetoval že ob pripravah za ustanovitev sindikalne organizacije v Bonačevi tovarni. Tako so v Koželjevi hiši organizirali široko moralno-politično in materialno podporo stavkajočim delavcem. Bukovec je kot organizator stavke dobival navodila za delo od pokrajinskega komiteja preko Marjana Dermastje.
Spomenik simbolizira obletnico stavke papirniških delavcev v Bonačevi tovarni in ustanovitev (Nadaljevanje na 3. strani)
Čebine
Papirnica Vevče
Gibanje proizvodnje v mesecu marcu 1977
	Marec 1977	0		I,—III. 1977	0 1. 1976 = 100
Klasični papirji	169,8		138,5	
Premazani papirji	117,4		114,3	
Skupaj:	151,8		130,2	
Lesovina	105,6		98,8	
Tapete	131,3		108,9	
Izvoz ton	85,4		102,4	
Izvoz §	90,4		109,5	
Izkoriščanje zmogljivosti papirnih			ter premaznega stroja-	
	Marec 1977		0 I.—III. 1977	°/o 1. 1976
I. PS		96,1	73,0	90,3
II. PS		93,1	92,6	89,2
III. PS		87,9	76,8	86,0
IV. PS		95,7	91,7	88,2
Skupaj:		92,4	84,5	88,4
V. PS		60,1	50,1	—
Premazni stroj		66,9	65,6	62.1
		«/.	%	%
Izmet klas pap. I,—	-IV. PS	11,85	12,28	13,87
Izmet klas. pap. V.	PS	29,57	32,41	
Izmet premazanih papirjev		24,84	23,70	19,92
Proizvodnja papirja je bila v mesecu marcu glede na poprečje 1. 1976 večja ca. 50 %, dosežena pa je bila tudi planirana količina.
V	stari proizvodnji so nastale spremembe, ustavili smo I. PS, III. PS pa je ponovno pričel z 4-izmenskim delom. Zastoji na starih strojih niso bili visoki, nekoliko odstopa le III. PS. Tudi izmet kaže glede na preteklo obdobje tendenco upadanja, vendar je glede na normative še vedno previsok.
Proizvodnja papirja na V. PS zaradi začetnih težav tako količinsko, kakor tudi kvalitetno še ni dosegla pričakovane. Zato beležimo še vedno nadpoprečno visoke zastoje in izmet.
V	proizvodnem programu ni bilo bistvenih sprememb. V stari proizvodnji smo glede na V. PS, ki je izdeloval izključno univerzalne tiskarske papirje, teh papirjev izdelali manj, več pa bankposta, ciklostila, tapetnih ter ostalih specialnih vrst papirjev.
Premazanih papirjev smo izdelali znatno več kot v preteklem obdobju zaradi nižjih zastojev, večje udeležbe enostransko premazanih papirjev, izmet pa je bil nekoliko v porastu.
Proizvodnja lesovine je še vedno odraz potreb osnovne proizvodnje glede na program srednjefinih papirjev.
Večja proizvodnja tapet je odraz ugodne konjunkture ter boljšega izkoristka tapetnih strojev.
Samoupravna reorganizacija v papirnici Količevo
Urejanje delovnih razmerij po zakonu o združenem delu
KOLIČEVO, VEVČE, APRIL —
Zakon o združenem delu ne predvideva določanja sistematizacije delovnih mest v TOZD. Namesto sistematizacije delovnih mest je v zakonu o združenem delu predvideno, da se v TOZD s samoupravnim splošnim aktom določijo dela in naloge, ki se opravljajo v tej organizaciji glede na potrebe delovnega procesa, kakor tudi pogoji za opravljanje teh del in nalog.
Sistematizacij a delovnih mest je izhajala iz razmerij in sistema organizacije dela, temelječih na podjetniškem sistemu gospodarjenja. Zakon o združenem delu pa prav v tem pogledu prinaša globoke spremembe, ker izhaja iz samoupravnega združevanja dela in sredstev v različnih oblikah samoupravnega organiziranja združenega dela na podlagi samoupravnih sporazumov o temeljih planov ter drugih samoupravnih sporazumov. Takšnim odnosom ne ustreza sistematizacija delovnih mest na osnovi statične organizacije dela, ki izvira iz podjetniškega sistema in prav tako ne iz te sistematizacije izhajajoče togo vezanje delavca na določeno delovno mesto. Novim odnosom, ki jih uvaja zakon o združenem delu, ustreza bolj fleksibilen način določanja del, nalog in števila delavcev, ki so potrebni za njihovo opravljanje, katerega se bo po potrebi tudi spremiiijalo, če bodo to narekovali proces proizvodnje in naloge, izhajajoče iz plana in iz obveznosti, ki jih je TOZD prevzela s sklenitvijo samoupravnega sporazuma v združenem delu in sredstev.
Zakon o združenem delu ni podrobneje predpisal vsebino samoupravnega splošnega akta, s katerim bodo delavci določili dela in naloge v OZD ter pogoje za opravljanje teh del. Zato bo ta vprašanja uredil republiški zakon o urejanju delovnih razmerij.
Se nekaj besed o tem, kako bodo delavci v OZD urejali vprašanja delovnih razmerij. Osnovna vprašanja delovnih razmerij bodo delavci uredili s samouprav-
nim sporazumom o združitvi dela delavcev v TOZD oziroma v delovni skupnosti. V skladu s tem samoupravnim sporazumom, ki bo urejal tudi osnove dohodkovnih odnosov v TOZD, bodo delavci sprejeli enega ali več pravilnikov ali drugih samoupravnih splošnih aktov, s katerimi bodo podrobneje uredili posamezna vprašanja delovnih razmerij in medsebojnih dohodkovnih odnosov. Osnovni princip je ta, da naj bo v vseh TOZD in vsaki delovni skupnosti samo en samoupravni sporazum, ki pa naj ureja osnove dohodkovnih odnosov in delovnih razmerij, in katerega bodo sprejeli delavci z referendumom po predhodni obravnavi na zborih. Na podlagi tega edinega samoupravnega sporazuma bodo delavci sprejemali različne pravilnike, na primer o delovnih razmerjih, o delu in nalogah, o odgovornosti, o delitvi osebnih dohodkov in podobno. Način sprejemanja teh pravilnikov bo določil statut TOZD oziroma delovne skupnosti. Zakon o združenem delu dopušča, da takšne pravilnike in druge splošne akte sprejema delavski svet TOZD oziroma delovne skupnosti.
J. M.
KOLIČEVO, APRIL — V Papirnici Količevo se že dalj časa pripravljamo da samoupravno reorganiziramo našo delovno organizacijo.
Komisija za oblikovanje politične akcije je ugotovila, da imajo pogoje za TOZD enote, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
1.	Če je tak del delovna celota.
2.	Če je rezultat skupnega dela delavcev v delovni celoti, ki se organizira kot TOZD, samostojno izražen kot vrednost v DO ali na trgu.
3.	Če lahko delavci kot temeljna samoupravna skupnost delavcev v tej delovni celoti uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice.
V naši delovni organizaciji pa izpolnjujejo te pogoje naslednje enote:
1.	Proizvodnja papirja in kartona z lesobrusilnico: in dodelavo
2.	Proizvodnja in dodelava lepenke
3.	Proizvodnja energije in pare
4.	Vzdrževalne delavnice.
Formirala pa naj bi se delovna
skupnost skupnih služb kot servis za opravljanje raznih storitev.
Prav te dni potekajo zbori delovnih ljudi, po bodočih TOZD, kjer delavci ugotavljajo, ali enota zadošča vsem trem pogojem, ki so jasno opisani v zakonu o združenem delu. Važno dejstvo pri tem je, če delavci ugotovijo, da pogoji za TOZD obstajajo, imajo pravico in dolžnost formirati TOZD.
Pomembno pa je, da so delavci na zborih v proizvodnji in centrali do sedaj že ugotovili, da pogoje za TOZD imajo in so spre-
jeli tudi sklep, da bo referendum 26. aprila.
Vsi vemo, da je taka organiziranost nujno potrebna za nadaljnji razvoj, tako tehnični kot tudi samoupravni, saj bo šele tedaj delegatski sistem zaživel v celoti in bo delavec imel neposredni vpliv na razvoj svoje temeljne organizacije združenega dela.
Pobudnik za samoupravno reorganizacijo so bile družbenopolitične organizacije, ki so ugotovile, da so TOZD nujno potrebni in da so tudi razmere za formiranje le-teh dozorele.
Zato so delavskemu svetu predlagale, naj ta predlog posreduje delovnim ljudem na zborih, da se bodo lahko z referendumom odločili za TOZD.
Zbori delovnih ljudi so potekali ves teden do 15. aprila. Delavce v zvezi s točko o TOZD zanima predvsem to, kako bo z OD, v primeru, da bodo TOZD imeli različno startno osnovo v materialnih sredstvih. TOZD bodo med seboj v solidarnostni odvisnosti in zaradi nekoliko različne startne osnove OD delavcev ne bodo prizadeti. Pač pa bo nekoliko več administrativnega dela, ker bo treba računovodske posle opravljati za vsak TOZD posebej, to pa res zahteva nekaj več zaposlenih. Vendar pa je to minimalno v primerjavi s prednostmi, ki jih bodo prinesli TOZD. Bistveno je, da bodo delavci TOZD sami gospodarili z ostankom dohodka, sami se bodo odločali, kaj z njim, najbolj pomembno pa je, da bodo s svojo lastnino bolj smotrno gospodarili, jo bolje čuvali in pri tem našli še marsi-
katere skrite notranje rezerve. Nihče se ne bo skrival za tujim hrbtom.
Na zborih obravnavajo tudi druge točke. Spremembe in dopolnitve SS papirne panoge glede na sindikalno listo 77.
Razpravlja se o presežku 400 milijonov, ki so v domžalski občini ostali izobraževalni samoupravni interesni skupnosti in so jih zbrali vsi zaposleni, ki stanujejo v domžalski občini. Ta presežek naj bi se namenil za izgradnjo šole v Krašnji in del za dom upokojencev v Domžalah.
V skladu z resolucijo CK ZKS, da nam je splošna in skupna poraba ušla z rok, še zlasti pa v domžalski občini, smo odločno proti temu, da se del nameni za dom upokojencev, šola v Krašnji pa je nujno potrebna, saj jo je prizadel tudi zadnji potres, obenem pa je tudi strateškega pomena.
Z domom upokojencev pa je stvar naslednja. Zgradba je projektirana zelo moderno in razkošno, tako, da so se stroški povečali že za 2 milijardi. Ko gre človek mimo, mu ta enkratna zgradba takoj pade v oči, saj vsak misli, da bo to kak luksuzni hotel, pa saj tudi neke vrste bo, saj bo mesečno preživljanje v domu stalo od 500 do 600 starih tisočakov. Upokojenci s takimi pokojninami pa so dokaj redki. Obenem pa bo vzdrževanje teh prostorov zelo drago in je že marsikdo predlagal, naj bi stavbo prevzelo kako turistično podjetje, da bo odplačevalo vsaj anuitete za najet kredit.
Mija Bizjak
Z vsemi častmi smo se poslovili od tovariša Poldeta Mačka
VEVČE, APRIL — Številni prebivalci kraja in občine, družbenopolitični delavci, predstavniki samoupravnih organov, občinskih in delovnih organizacij, sodelavci in soborci, šolska mladina in vojaki so ob zvokih žalnih koračnic v sredo 13. aprila 1977 pospremili revolucionarja Poldeta Mačka na pokopališče v Polju na njegovi zadnji poti. Na svojega soborca, aktivista in revolucionarja ob njegovi smrti niso pozabili njegovi sodelavci tovariši Edvard Kardelj, Franc Leskošek, Vinko Hafner, Marjan Moškrič, Janko Rudolf, Franc Tavčar in drugi predstavniki oblasti in družbenega življenja.
Zahvalili so se mu za njegovo napredno delovanje pred, med in po vojni, za delo in tovarištvo.
V šestinsedemdesetem letu starosti je prenehalo njegovo uspeha polno in borbeno življenje. Svetovni nazor in prve napotke v delovanju in borbi za lepše življenje delavskega razreda mu je dala družina, iz katere je izhajal, že v mladosti. V delavskih društvih, v svetovni krizi, stavkah in nenehni borbi delavskega- razreda se je krepil njegov značaj. V Komunistični partiji je našel svoje ideale, v njej deloval in že leta 1932 postal njen član in sekretar celice v Zadobrovi.
Na območju bivše občine Polje je nastajala vedno trdnejša in številnejša postojanka deiav-sko-kmečkega naprednega gibanja. Razredni boj se je širil na širša območja, komunisti pa so našli zatočišče na Mačkovi domačiji v Zadobrovi, kjer je bil zanesljiv partijski center. Tu so stekle poti partijskih centrov. V številnih akcijah, ki jih je organizirala partija je tovariš Polde Maček sodeloval v prvih vrstah. Kot partijski funkcionar ni nikoli odklanjal nalog. S svojim delom je pripomogel, da so množične akcije komunistov v vzhodnem delu Ljubljane uspevale po direktivah partije. Jedra tega delovanja tedanja oblast ni odkrila. Bil je urednik časopisa Kmečka Sloga, v letih preizkušnje pa organizator tiskanja in razpečevanja ilegalnega partijskega gradiva.
Revolucija in osvobodilni boj leta 1941 ga nista našla nepripravljenega. Začel je z organiziranjem odborov OF takoj po njeni ustanovitvi in zbiranjem orožja, streliva in drugega tehničnega materiala. Iz območja vzhodne Ljubljane so izhajali prvi borci prvih bojnih enot, pri čemer je imel tov. Maček velike zasluge. Po direktivah partije je tudi on zapustil delo ilegale v letu 1942 in odšel v partizane, kjer je imel zelo odgovorne funkcije
in naloge. Postal je komisar II. grupe odredov, deloval v izgradnji partizanske zaledne fronte. Izvoljen je bil kot delegat v Kočevski zbor in deloval kot sekretar grosupeljskega okrožja.
Še in še bi lahko naštevali njegove zasluge in prispevke k osvobodilnemu boju. Po koncu vojne njegovo delovanje ni pojenjalo. Številne so bile njegove odgovornosti. Devet let je bil predsednik skupščine občine Ljubljana Polje in dve leti predsednik skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, dokler ni odšel v pokoj.
Vevčani smo mu za njegovo veliko delo hvaležni, obenem pa se spominjamo, da je prav za časa njegovega predsedni-štva kraj začel dobivati drugo podobo. Zgrajena je bila ena največjih šol v Sloveniji — osemletka v Polju, gradila so se nova stanovanjska naselja, nastajal je športni park v Vevčah, začele so se modernizirati ceste, v tovarni sami graditi nov strojni park. Ce so le obstajale možnosti, je povsod pomagal in sodeloval kot najvišji predstavnik občine.
Zato ni prav nič čudno, da so ga na njegovi zadnji poti spremljali občani v tako velikem številu, saj so mu hvaležni za vse, kar je storil in za kar so ga spoštovali.
S. R
Delovno mesto v luči zakona o združenem delu
VEVČE, APRIL — Zakon o združenem delu je v dobršni meri spremenil pojmovanje delovnega mesta. Dosledno govori o delu in delovnih nalogah, ki naj jih delavci na osnovi notranjih predpisov, dogovorov in sporazumov in zastavljenega plana izvršijo. V prejšnjih zakonih o medsebojnih razmerjih oziroma delovnih razmerjih pa govore o pravicah in dolžnostih na »delovnem mestu«. Očitno gre za prekvalifikacijo pojma delovno mesto, ki naj bi bil po vsej verjetnosti v bodoče strokovni organizacijski
pojem, ki bi obeleževal neko delovno področje, ne pa zgolj delovno področje določenega delavca. Treba je pripisati k temu, da je pojem delovno mesto edino pri nas uporabljan kot pojem delovno področje nekega delavca, medtem ko nikjer po svetu tega ni najti.
Zaradi take spremembe v zakonu so nastale strokovne debate o delovnem mestu in tudi razprave o sistemizaciji delovnih mest. Nekateri trdijo da je vsakršno sistemizirani e dela oziroma delovnih mest poslej stvar odločitve o takem ali drugačnem na-
činu urejanja, medtem ko drugi trdijo, da je zakonodajalec jasneje opredelil pravice in dolžnosti delavca, s tem ko govori o delu in delovnih nalogah in pravicah, ki izhajajo iz opravljanja teh nalog ter s tem naložil organizacijam, da še bolj smotrno uredijo vprašanje delitve dela po stvarnih in strokovnih vidikih, ne pa po formalnih pojmovanjih delovnega mesta, na katerem se je lahko npr. zmanjšal obseg dela, spremenila struktura dela, pravice iz nagrajevanja pa so ostale nedotaknjene, ne glede na to, da so-
doben način našega življenja in dela zahteva vse bolj dinamično prilagajanje okoliščinam.
Najbrž ima najbolj prav tov. Rado Miklič, ki je na nekem seminarju dejal, da zakon delovnim organizacijam ne narekuje kaj naj delajo, ampak zahteva tak strokoven pristop in red, ki bo povečeval uspešnost delovne organizacije in je zato zahteva po sistemiziran ju nalog in drugih urejevalnih aktih še bolj poudarjena.
T. N.
Miha marinko s tovarniškimi novinarji na Čebinah
Prisrčno, iskreno, bogato
VEVČE, APRIL — V organizaciji republiških sindikatov in aktiva novinarjev glasil v združenem delu so se v četrtek, 24.
marca, na Čebinah zbrali novinarji glasil v združenem delu iz vse Slovenije. Pred tem so obiskali revirski muzej v Trbovljah,
Tovariš Miha Marinko pripoveduje na Čebinah zanimovosti iz polpretekle zgodovine novinarjem tovarniških glasil
Praznovanje velikih jubilejev
(Nadaljevanje s 1. strani)
Partijske celice na Količevem leta 1937. Na proslavo so bili vabljeni poleg zaposlenih še udeleženci stavke 1935. leta, vsi predvojni komunisti v domžalski občini in predstavniki družbenopolitičnega življenja in predvojni revolucionarji: Marinko, Maček, Viktor Avbelj, Jerman, Franc Leskošek.
Pred proslavo je bila ob 10.30 slavnostna seja OO ZK, kjer so novosprejeti člani ZK prejeli knjižice. Slavnostne seje so se udeležili tudi član sveta federacije tov. Miha Marinko, sekretar občinske konference ZK Domžale tov. Milan Nerat in predvojna komunista tov. Stanko Starin in dr. Ludvik Kovač.
Proslava se je začela ob 12. uri. Najprej je bil. slavnostni govor, kjer je govoril mladinec in mlad komunist Miro Birk. Govoril je o predvojnih revolucionarnih časih, o stavki v Papirnici, nato pa je eden naj starejših komunistov v domžalski občini Stanko Starin odkril spomenik.
Za kulturne točke so poskrbeli recitator Drofenik, pevski zbor in Sodba iz Mengša.
. Tov. Starina sem tudi obiskala m mi je povedal veliko zanimivih stvari o takratni dobi. Komunistov je bilo malo, ker jih je policija preganjala. Morali so delati v ilegali. Ni smelo biti nobenih Pisanih dokumentov, da jih policija ne bi dobila v roke. Partijska celica v Dobu je bila organizirana ze zgodaj in je štela 15 članov. Dobivali so se na raznih krajih, Najpogosteje pri Koželjevih v Dobu, potem pri Kepčevih na Prevojah in tudi po gozdovih. Takrat pismenih vabil ni bilo in le sklic sestanka trajal kar precej časa. Vse so obveščali ustno. Vse psebe, ki jih je takrat policija ‘mela za sumlj ive, so večkrat pregledovali in pripravljali preiskave tudi na njihovih domovih, če hi slučajno našli kake dokaze. Tov. Starin je doma iz Doba. Zaposlen je bil v raznih tovarnah v okolici in bil tudi velikokrat odpuščen. V tovarni Induplati je 1. 1937 ustanovil partijsko celico. Kot najpomembnejši dogodek iz tistega obdobja pa mu je v spominu ostal Tabor.
Pobuda za organizacijo shoda Na Taboru je prišla iz pokrajinskega komiteja Ljubljane. Shod Naj bi bil na nedeljo in Starin je dobil nalogo, da s pismom obvesti lastnika zemlje na Taboru o tem shodu. Tam je dobil tudi informacijo, da so žandarji že ogledovali teren in poizvedovali o sho-
du. Avbelj je dobil zvezo z Bukovcem, ki je organiziral tovarniške delavce, da so se shoda udeležili. Avbelj je bil tudi zadolžen, da v Domžalah usmerja na Tabor udeležence, ki so prihajali iz ljubljanske smeri. Starin pa je na Tabor usmerjal okoliške udeležence. Tako se je zbralo okrog 1000 udeležencev, od tega je bilo 80% kmetov.
Shod je trajal 2 uri. Uvodne besede je spregovoril Polde Miš, glavni govornik pa je bil Jože Kraševec. Na Tabor bi moral priti tudi Bratko Kreft, ki pa ni mogel zaradi prevelikega nadzora policije.
Policija je prisostvovala manifestaciji, vendar pa se v tistem trenutku ni vmešala in tudi ne posredovala. Iz Tabora se je povorka odpravila do Doba, kjer so se v gostilni Marinček okrepčali.
Teden za shodom pa so bili aretirani Avbelj, Kočar, Miš, Slak in Starin, to so vsi tisti, ki so pomagali pri organizaciji shoda. Okrajno glavarstvo v Kamniku jih je obsodilo na globo 5.000 din in en mesec zapora. Zaporno kazen so morali prestajati v zaporih v Ljubljani, vendar so z gladovno stavko dosegli, da so jih po treh dneh izpustili.
Na taboru je sodelovalo okrog 80 % kmetov. To so bili mali kmetje, ki so jih komunisti spodbujali in vplivali nanje. Kmetje niso bili za tedanjo oblast. Komunisti pa so vplivali nanje zlasti z dokazom, da so delovni in dostojni ljudje in da se borijo za pravice vseh Slovencev. Tako so dosegli, da so kmetje podpirali delavce, ne le v stavkah pred vojno, ampak tudi med vojno v borbi.
Tov. Starin se spominja tudi praznovanja delavskega praznika 1. maja, ko so izobesili rdeče zastave, trosili letake, delavci pa so se zbirali po skupinah in odhajali tudi v naravo. Te manifestacije pa niso bile množične j šega značaja.
Policija je imela sezname vseh simpatizerjev komunizma in velikokrat delala tudi preiskave na njihovih domovih.
Taka revolucionarna dejanja danes ne smejo v pozabo. Zlasti mladi moramo vedno imeti pred očmi borbo naših komunistov. Dejstvo, da danes živimo v eni najlepših dežel in da smo neuvrščeni in svobodni, naj bo prisotno na vsakem koraku. Prav zaradi tega pa smo tako ponosni na te dogodke pred 40 leti.
Mija Bizjak
na Čebinah pred Barličevo hišo, kjer so pred štirimi desetletji ustanovili slovensko komunistično partijo, pa so se srečali z revolucionarjem, narodnim herojem Mihom Marinkom.
Kolono vozil, ki se je tisti dan vila iz Trbovelj na Čebine, na srečanje je prišlo kar 74 tovarniških novinarjev, izjemno priložnost za pogovor z Mihom Marinkom pa so izkoristili tudi novinarji vseh večjih slovenskih glasil in dopisniki nekaterih drugih jugoslovanskih časnikov v naši republiki, je prekosila edino še kolona, ki se je po novi, asfaltirani poti na Čebine vila 16. aprila, ko je bila osrednja proslava ob 40. jubileju ustanovitve KPS.
V prisrčnem in iskrenem dogovoru, ki se je razvil med tovarišem Marinkom in tovarniškimi novinarji, mnogi so dragega gosta prosili, da za njihov list pove še kaj posebej in bralcem posreduje svoje napisane pozdrave, kar je tovariš Marinko rad storil, so le-ti zvedeli za vrsto dragocenih potankosti, ki jih zgodovinarji ni-
majo zapisanih: za tople človeške podrobnosti, ki tudi zgodovinske dogodke približajo in jih narede človeško drage. To pa zmore le živo pričevanje neposrednega udeleženca. Pa še nekaj je pokazalo srečanje na Čebinah: tovarniška glasila prestopajo tovarniške okvire, saj je nemogoče obiti dogajanje v širši družbeni skupnosti in človekovo doživljanje sveta deliti na dopoldne v tovarni in popoldne doma. Čebine, ta lepi in dragoceni kraj iz naše revolucionarne polpreteklosti, ki s svojim zgodovinskim izročilom sega v sedanjost, so^ bile prvo takšno organizirano srečanje urednikov tovarniških glasil. Vsi, tudi ugledni gost Miha Marinko, pa so obljubili, da na takšna in podobna srečanja še pridejo.
Poslali so tudi pozdravno brzojavko tovarišu Titu, v kateri so omenjali 40. obletnico ustanovitve Komunistične partije Slovenije, Titov prihod na čelo partije, zlasti pa so mu čestitali ob njegovem 85. rojstnem dnevu.
Iz življenja ZK - priprave za XI. kongres ZKJ
VEVČE, APRIL — Kot predpisuje statut Zveze komunistov Jugoslavije, bo XI. kongres ZKJ približno čez leto in pol. Praktično to pomeni, da smo že v obdobju, ko se bomo morali z vso odgovornostjo lotiti velikega in izredno pomembnega dela okrog priprav za kongres.
Pred enajstim kongresom ZKJ bodo še republiški in pokrajinski kongresi ZK, konference v Jugoslovanski ljudski armadi, s čemer bo doseženo, da bo naslednji kongres ZKJ izrazil in uskladil stališča in rezultate republiških kongresov in na ta način potrdil enotnost jugoslovanskih komunistov. Nedvomno bo osnovna tema kongresa pregled vloge komunistov in smernice v nadaljnjem razvoju socialistične samoupravne Jugoslavije. Analiziran bo pristop k družbeni, politični in ideološki problematiki naše družbe in njenemu razvoju. Pri tem bo treba ponovno priznati odločilno vlogo Zveze komunistov kot vodeče idejne in notranje sile in kot nosilca zgodovinske odgovornosti za razvoj.
Nova ustava in X. kongres ZKJ sta zabeležila ogromno zmago revolucionarne akcije. Zveza komunistov je premagala vse sile in težave, ki so se zoperstavljale socializmu in samoupravljanju. Pravzaprav je Zveza izvojevala kontinuiteto v socialistični revoluciji. Prav iz tega, ko smo v tej smeri sprejete smernice X. kongresa in ustave, je nastal in bil sprejet zakon o združenem delu.
Torej ne gre več za načelna stališča, splošne dokumente in deklaracije. Gre za dolgoročno delo pri uresničevanju sprejetega. Potrebna je akcija in napor vseh družbenih sil, usmerjenih k popolni in brezhibni funkciji našega sistema kot celote.
Prav zaradi tega si je treba prizadevati za tem, da bo delo XI. kongresa izrazito akcijsko, da bo predstavljalo spodbudo in kažipot za dejansko aktivnost vseh družbenih sil. Taka orientacija kongresa kaže na potrebo, da temeljito proučimo vlogo in naloge ZK v današnji etapi borbe za socializem. Pred nami je delovanje novega družbenoekonomskega in političnega sistema.
Kongres bo razpravljal o perspektivah ekonomskega in materialnega razvoja, o razvoju mednarodnih odnosov in analiziral mednarodno situacijo.
To so nekatera od vprašanj, o katerih bo XI. kongres ZKJ nedvomno razpravljal. Dejstvo je, da so mnogi problemi že rešeni in da smo dosegli vidne rezultate. To pa ne pomeni, da odslej lahko sedimo križem rok. Nasprotno, vse organizacijc Zveze komunistov morajo kritično pregledati vse, kar je doseženega in določiti pot, po kateri bi slabosti uspešno rešili.
0F-
šestintrideset let je preteklo
VEVČE, APRIL — Kaj bo
čez šestintrideset let, kako bomo preživeli, kaj je pred nami — vse to se nam zdi dolga, odmaknjena doba. Če pa se ozremo nazaj na 27. april 1941, je ta čas tako hitro minil, da skoraj ne zaznavamo časovne razlike. Ni bil lep ta čas, zlasti ne prva leta. Za tem je zahteval mnogo truda in požrtvovalnosti. Takrat so se napredni Slovenci tudi formalno organizirali, da bi se uprli okupatorju, da bi začrtali razvoj nove države, ljudske oblasti. To organiziranost je vodila Komunistična partija. Po seme vsega, kar danes uživamo, moramo nazaj v tista leta. Takrat so vsej ali, danes žanjemo. Nadaljujemo z ustavnimi določili, s samoupravljanjem, ki smo ga vtkali v življenje družbe in dali oz. si priborili oblast delavskemu razredu. Odpravljeno je vsakršno odtujevanje delavčevega dela, odločanje je v rokah delavcev, neposrednih proizvajalcev.
Ko so naši voditelji v vili Podrožnik 27. aprila 1941 ustanavljali Osvobodilno fronto, so od organizacije mnogo pričakovali. Dejstva in razvoj pa so ta pričakovanja presegli.
Osvobodilni boj, obnova in preobrazba družbe so uspeli. Bilo je nekaj napak, ki pa so bile nujne in ki so nas izučile, čeprav včasih za trdo ceno.
Naš pogled sega naprej. Naša obnašanja morajo biti delovna. Delovna zaradi mnogih nalog in sklepov, za katere smo se samoupravno dogovorili. Tudi današnji čas ni lahek. Lažji bo morda bil, če bi spoštovali tisto, .za kar smo se dogovorili.
Proizvodnja, organizacija, red, disciplina so ohromeli, nekaj manj, drugo bolj. Nekateri se tega zavedajo, drugi ne. Vseeno nam ne sme biti. Začnimo skrbeti za uspeh, za napredek in s tem zase. Trenutne koristi so varljive. Sodelovanje vseh članov kolektiva mora biti tvorno. Vsak dogovor se mora spremeniti v dejanje, pri čemer igra važno vlogo tudi čas.
Naši programi, naša hotenja na vseh področjih združenega dela morajo biti taki, da bomo dokazali, da smo vredni nasledniki vrstnikov izpred 36 let.
Vevče postajajo vse bolj gosto naseljene. Pogled proti severovzhodu s strehe nad IV. PS
Obračun dela našega sindikata za leto 1976
Nova organiziranost sindikata
VEVČE, APRIL — V skladu z 22. členom statutarnega dogovora o organiziranosti in delovanju sindikatov in zveze sindikatov v SRS in s sklepom predsedstva Republiškega sveta ZSS z dne 13. oktobra 1976 so dolžne vse osnovne organizacije sindikata in njihove konference opraviti letne skupščine.
Letne skupščine v Papirnici Vevče so bile opravljene v mesecu marcu tega leta. Za razliko od lanskega leta smo na letošnjih skupščinah slišali tudi poročilo konference naših osnovnih organizacij.
Tretja OO sindikata, ki šteje 353 članov, je dne 24. 3. 1977 na skupščini v Kulturnem domu na Vevčah razpravljala o delu sindikalne organizacije. Ugotovljeno je bilo, da osnovne organizacije v naši OZD še niso začele delovati tako, kot bi morale. Za tako ugotovitev je bilo povedanih več razlogov in sicer:
— večino problematike in sklepov, ki bi jih morale obravnavati najprej osnovne organizacije, smo reševali preko konference osnovnih organizacij naše organizacije združenega dela.
—■ naša delovna organizacija ni organizirana po zakonu O' združenem delu (nima organiziranih TOZD), zato se je tudi delo sindikalnih organizacij odvijalo po liniji najmanjšega odpora preko konference, ki povezuje vse tri naše osnovne organizacije.
— Zagon V. P. S., premeščanje ljudi iz enega na drugo delovno mesto, povečan obseg dela so zahtevali od naših delavcev dodatne napore, kar je tudi vplivalo na zmanjšanje aktivnosti na področju sindikalnega dela.
— Sprejem novega zakona o združenem delu je prinesel v življenje in delo našega samoupravnega sistema toliko revolucionarnih sprememb, da se v praksi enostavno še nismo znašli. Z novim zakonom je dobila sindikalna organizacija take zadolžitve in pooblastila, ki pa se jih do sedaj še ni posluževala in uveljavila, da z dosedanjim delom ne moremo biti zadovoljni.
Ugotovljeno je bilo, da so tudi strokovne službe in samoupravni organi sprejemali razne važne odločitve mimo sindikalne organizacije, kar seveda zmanjšuje pomembnost naše organizacije nasploh. Izvršni odbor osnovne organizacije sindikata bo moral v bodoče dobivati pravočasno gradivo od strokovnih služb pred-no bo šlo to gradivo pred organe samoupravljanja. Na ta način bodo poverjeniki lahko v svojih skupinah dobili mišljenje večine delavcev, ki ga bodo posredovali na sestankih izvršnih odborov.
Izvršni odbori bodo na ta način lahko veliko prispevali k pravilnejšim odločitvam na delavskem svetu in njegovih odborih. Seveda bo taka pot obravnavanja posamezne problematike daljša, bo pa pravilnejša in bo morala veljati saj za tako važne stvari, kot so: delitev dohodka in ostanka dohodka, delitev osebnih dohodkov, razprava o investicijskem vlaganju, razdelitev sklada skupne porabe, razvoj družbenega standarda in podobno.
Res je, da gre omenjena problematika vsa na zbore delavcev, res pa je tudi, da naše osnovne organizacije v velikih primerih nimajo izoblikovanega enotnega stališča do določenih problemov in odločitev, ki jih sprejemamo na zborih delavcev.
Stvari se na zborih delavcev površno in na hitro sprejemajo in potrjujejo, potem pa sledi kritika, ki je upravičena ali pa tudi ne. Med delavce pa vnaša slabo voljo in nezadovoljstvo. Nezadovoljstvo med delavci zaradi nepravilnih, ali pa zaradi nerazumljivih tolmačenj okrog posamezne problematike pa v znatni meri pripomore k slabi produktivnosti dela.
Za enotna stališča pri važnih odločitvah med osnovnimi organizacijami je odgovorna Konferenca
osnovnih organizacij. Omenjeno je bilo, da so tekle zadeve pri nas v obratni smeri. Najprej je konferenca obravnavala določeno problematiko, predsedniki IO OO sindikata so prenesli to na izvršne odbore, poverjeniki pa so eventualno obveščali delavce v svojih skupinah o odločitvi na konferenci in na izvršnem odboru osnovne organizacje.
Zaradi takega stanja je skupščina III organizacije na predlog komisije za samoupravljanje in na podlagi opravljene ankete o samoupravljanju, nadalje na predlog konference osnovnih organizacij sprejela in potrdila novo organizacijo sindikata v naši OZD, ki naj bi bila identična naši bodoči organiziranosti po TOZD.
Ne glede na povedano, je skupščina ugotovila, da je dejavnost sindikalne organizacije po osmem kongresu zaživela in da se približuje tistim ciljem, zaradi katerih obstoja. V preteklem letu je imel IO III osnovne organizacije 12 sej, 10 rednih in 2 izredni. Glavna vsebina dela in problematika, ki smo jo obravnavali na teh sestankih je bila naslednja:
—	razpravljali smo o osnutku zakona o združenem delu,
—	informirali smo članstvo z delom komisije za organizacijo tozdov,
—	razpravljali smo o proslavi 1. maja in pohodu ob žici okupirane Ljubljane,
—	obravnavali smo akcijo za vpis posojila za ceste,
—	na osnovi programa dela smo reševali problematiko okrevanja članov kolektiva z dolgoletnim stažem v naši OZD in okrevanje bolnikov,
—	organizirali smo akcijo za pomoč Tolmincem ob potresu in pomoč našim delavcem, ki so jim pogorela stanovanja,
—	obravnavali smo sindikalno listo,
■—■ reševali smo pritožbe naslovljene na odbor za medsebojna razmerja,
■—• poverjenike v našem izvršnem odboru so na sestankih večkrat načenjali vprašanje pravilne kadrovske politike in politike nagrajevanja po delu,
■— organizirali smo sestanek celotnega članstva naše III OO, na katerem smo razpravljali o osnutku Zakona o združenem delu.
Ta sestanek je bil zelo slabo obiskan in tudi vsebinsko ni bil na zadovoljivi višini.
Razprava na tem sestanku ^se je sprevrgla v navadno tolmačenje členov osnutka Zakona, medtem ko idejnopolitični momenti, ki jih vsebuje Zakon niso bili obravnavani. Glede na povedano menim, da delavci na osnovi takega tolmačenja niso mogli dojeti vsebinske plati zakona.
V teh nekaj odstavkih sem v grobem opisal vsebino dela Izvršnega odbora III osnovne organizacije v preteklem letu, ki je bila obravnavana na letni skupščini.
Povedati moram, da so se poverjeniki iz našega IO z vso odgovornostjo in resnostjo zavzemali za uveljavljanje sklepov v praksi.
Seveda je pred nami ostala še cela vrsta nerešenih zadev v zvezi z delom in življenjem v naši OZD. Skupščina je sprejela program dela, ki našteva nekatere najvažnejše naloge in dolžnosti, ki jim mora sindikalna organizacija posvetiti največjo pozornost in skrb, če hočemo prehoditi vse težave, ki trenutno pestijo našo OZD.
Za uresničitev oziroma realizacijo programa ostajamo odgovorni vsi člani III osnovne organizacije sindikata. Posebno poverjeniki v osnovnih organizacijah morajo biti tista gonilna sila, ki stalno bedi in nadzira akcijo programa naše osnovne organizacije, ki se zavzema za resnični samoupravni mehanizem, ki nam bo prinesel večje delovne uspehe in boljši standard naših delavcev.
Franc Hribar
VEVČE, APRIL — Na letošnjih skupščinah OOS je bila sprejeta nova organiziranost sindikata, kot jo je predlagala komisija za razvoj samoupravljanja pri konferenci OOS.
Komisija za razvoj samoupravljanja pri konferenci OOS Papirnice Vevče je na osnovi izhodišč 8. kongresa ZSS, na osnovi določil zakona o združenem delu in samoupravne prakse skušala vplivati na razvoj in poglabljanje samoupravljanja. Ker je proces razvoja samoupravnega povezovanja ozko povezan z vlogo in mestom osnovne organizacije sindikata v združenem delu, komisija ni mogla pri svojem delu obiti dejanske kvalitete samoupravnega povezovanja v praksi, saj brez dobrega poznavanja obstoječega stanja ni mogoče načrtovati ukrepov za izboljšanje.
Kvaliteto samoupravnih povezovanj v praksi naše DO je komisija ugotovila takole. V mesecu aprilu 1976 je izvedla v DO anketo s ciljem, da ugotovi, če so sklepi zborov delavcev in sklepi samoupravnih organov resničen odraz samoupravnega povezovanja in odločanja delavcev v združenem delu. Rezultati ankete so bili sicer v mejah pričakovanega, niso pa sprožili nikakršne politične akcije.
Naj bodo rezultati omenjene ankete v kratkem verbalno pre-dočeni:
I.	Individualna angažiranost je mlačna, zato je realizirani delež pri samoupravnem odločanju majhen. Večji delež angažiranosti gre na rovaš nekaterih članov samoupravnih organov.
II.	Povezava med delegati in bazo je ohlapna, kar podkrepi dejstvo, da 78 %> vprašanih ne ve ali ve le približno, kdo so njihovi delegati v samoupravnih organih. Delovne skupine ali oddelki so kot organske celote samoupravljanja malo ali premalo povezane, zaradi česar ni mogoče pričakovati, da bodo delegati dobro zastopali tiste, od katerih so bili izvoljeni. Kar 89 °/o anketiranih je izjavilo, da sodelavci malo ali premalo sodelujejo pri samoupravnem odločanju.
III.	Rezultati na vprašanja, ki iščejo odgovor, zakaj tako pravijo, da so osnovni in najvažnejši vzroki za obstoječe stanje v premajhnem razumevanju problemov, premajhni poučenosti o temeljnih načelih samoupravnega povezovanja in samoupravne organiziranosti, slaba informiranost o vsebini dnevnih redov za razne odbore, komisije ali zbore delavcev. Ne nazadnje moramo k vzrokom šteti tudi dejstvo, da je kar 21 % vprašanih podčrtalo vlogo samovolje vodij kot tudi, da je 61 %> anketiranih izjavilo, da raz-
pravljajo o problemih zgolj v ožjem krogu sodelavcev.
Spričo teh kvalitetnih pokazateljev, je komisija za razvoj samoupravljanja tolmačila mnenje, da se mora nekaj premakniti v vsebinskem smislu pri delu OOS. Dosedanje delo v OOS je preveč slonelo le na nekaj posameznikih, ki niso mogli opraviti tistega dela, ki ga od sindikalne organizacije pričakujemo, saj so sklepi 8. kongresa ZSS jasni in obvezujoči. Delo je torej šepalo v organizacijskem smislu. Tudi večja angažiranost konference OOS ni mogla popraviti stanja, ko delo v bazi OOS ni zadostilo novim potrebam v luči vloge in mesta sindikata, kot je določeno v zakonu o združenem delu.
Ko so bili pretehtani vsi ti vidiki, je bila konferenca sindikata mnenja, da ni zadržkov, da bi se sindikalna organiziranost v DO že v tem trenutku ne izoblikovala v smislu bodoče organiziranosti DO po temeljih organizacijah združenega dela. S tem bi bilo namreč že vnaprej rešeno vprašanje vsebinske in formalne organiziranosti sindikata v združenem delu, kar bi dalo solidno osnovo za bodoči proces samoupravnega povezovanja v TOZD.
Formalna in vsebinska plat nove organiziranosti sindikata v
VEVČE, APRIL — Na 14. seji odbora za delitev dohodka in osebnega dohodka so sprejeli predlog, po katerem naj bi se sedanja oblika izplačevanja stimulacije vključila v enoto proizvoda. S tem se bodo ceniki za enoto proizvoda povečali za ustrezen znesek stimulacije. Tako bo ocenjena vrednost delovnega mesta na podlagi analitične ocene delovnih mest toliko večja, kolikor znaša udeležba pri delitvi sedanje oblike stimulacije. K osnovni vrednosti delovnega mesta bo istočasno prištetih tudi sedanjih 10 točk, ki so bile uvedene zaradi zvišanja življenjskih stroškov. Do sedaj se je to obračunavalo ločeno. Dokončno izdelan predlog bo napravila po teh kriterijih strokovna služba. O predlogu bodo razpravljale tudi družbenopolitične organizacije, ker pa gre za večjo spremembo v sistemu nagrajevanja, bodo s tem seznanjeni zbori delavcev, ki bodo natančno analizirali novost. Ni dvoma, da se bo produktivnost še izraziteje odražala v prejemkih vseh članov kolektiva. Odbor je
naši DO morata iti pri tem vzporedno kajti nova forma še ne zagotavlja nove vsebinske kvalitete.
Vsebina dela je v bazi, v sami
OOS.	Je začrtana s sklepi 8. kongresa ZSS, s statutarnim dogovorom, z lastnim programom dela in določili zakona o združenem delu.
Vse siceršnje komisije, ki so bile doslej v okviru konference OOS, se formirajo v samih OOS in delajo v lastni bazi. Konferenci OOS ostane torej koordinacija dela in preko svojih odborov profesionalna pomoč specializiranim komisijam pri OOS. Novost, ki je bila podana na skupščini OOS je tudi zahteva, da se pri sindikatu uvede »DNEVNI INFORMATOR«. S to novostjo naj bi uveljavili sklep 8. konference ZSS, ki pravi, da je »obveščati in biti obveščen o vseh vidikih združenega dela in samoupravnih odnosov neodtujljiva dolžnost in pravica samoupravljavcev.«
Informiranost ne sme biti monopol poslovodne strukture.
V koliki meri bodo zastavljeni cilji uresničeni je odvisno od tega, koliko smo se pripravljeni spoprijeti s trdim delom, kajti dostikrat ostanejo lepo zastavljene naloge zgolj lepo napisane besede.
Dane Zapušek
razpravljal tudi o nekaterih drugih spremembah samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Vodilo razpravi je bila sindikalna lista za leto 1977.
Po sklepu odbora je dodatek za stalnost in delovno dobo ostal tak kot je bil sprejet že 1. 10. 1973.
Razpravljali so tudi o nagrajevanju pripravnikov za časa pripravniške dobe. Nagrade zvečajo od 170 na 280 točk na uro, kar je odvisno od vrste izobrazbe, od srednje do visoke.
Sklenili so, da dodatek za nočno delo še naprej znaša 35 %>, za nedeljsko delo v izmenah pa 75%.
Stroške za prihod na delo oz. odhod z dela organizacija združenega dela vrača, razen 40.— din, ki jih delavec prispeva sam. Seveda je pri tem upoštevati le javna prometna sredstva. Če pa teh na relaciji stanovanje—tovarna ni, se upošteva 0,70 din za prevoženi kilometer. Ti stroški se priznavajo tudi učencem poklicnih šol in učencem ter študentom na praksi.
Konferenca III. OOS. (Na sliki: delovno predsedstvo. Poročilo podaja tov. Franc Hribar)
Stimulacija in 14. seja odbora za delitev dohodka in OD
Program dela lil. osnovne organizacije sindikata za leto 1977
VEVČE, APRIL — Skupščina pl- osnovne organizacije sindikata je 24. III. 1977 sprejela prodam dela.
V skladu s sklepi organizacije ZK naše delovne organizacije, o sanacijskih ukrepih za izboljšanje Materialnega stanja in v prizadevanju za večjo produktivnost in dokončno usposobitev vseh nedokončanih del pri investiciji 5. Papirnega stroja, predlagamo, da sindikalno organizacijo skrbi in se zavzema za:
—	večjo delovno disciplino. Prihod na delo in z dela. Skrbeti Moramo za boljšo izkoriščenost delovnega časa;
—	zavzemati se moramo za Večjo produktivnost pri delu in doljšo kvaliteto dela v vseh naših oddelkih naše OZD. Zmanjšati Moramo količino izmeta in skrbeti za čim manjše stroške v proizvodnji;
—	skrbeti moramo za večjo yarnost in zdravje naših delavcev M skrbeti za čim bolj znosne po-§°je dela v vseh naših obratih.
Vsi predpostavljeni vodje so dolžni skrbeti za vzgojo o varnem delu na delovnem mestu.
'— Izvršni odbor III, OO sindikata si nalaga kot stalno na-i°go skrb za red in čistočo v vseh °bratih in izven obratov. Pri tej nalogi morajo vodje obratov in oddelkov nuditi sindikalni orga-Mzaciji vso pomoč.
— Sindikalna organizacija mo-M pomagati pri organizaciji TOZD, pri čemer mora posvečati Ppsebno pozornost sporazumom, M bodo urejali medsebojne dohodkovne odnose med posameznimi TOZD in se zavzemati za Približno enake osebne dohodke Za približno enako vloženo delo, ne glede na finančni rezultat posamezne TOZD.
— Pospeševati moramo delo pri dopolnitvah samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka v skla-
du z zakonom o združenem delu, posebno še tistega dela, ki govori o nagrajevanju delavcev po vloženem delu.
—■ Izvršni odbor mora skrbeti za uveljavljanje in upoštevanje stališč, ki jih predlaga sindikalna lista.
— Skrbeti moramo za kvalitetno prehrano med delovnim časom in za oddih naših delavcev v počitniškem domu. Pri tem moramo skrbeti, da se bodo delavci v čim večjem številu posluževali uslug, ki nam jih nudi OZD preko obrata za družbeni standard.
— Izvršni odbor mora pospeševati razvoj športno rekreacijske in kulturne dejavnosti v naši OZD.
—■ Izboljšati moramo sodelovanje z organi delavske kontrole in sicer tako, da se bomo medsebojno obveščali in si na ta način nudili določeno politično podporo.
— Skrbeti moramo za izobraževanje članstva naše organizacije sindikata, preko seminarjev, pri čemer nam mora pomagati kadrovska služba in izobraževalni center. Posebno naj bo to izobraževanje namenjeno mlajšim delavcem in mladini, ki se na novo vključuje v naš samoupravni sistem.
Saj nam je vsem znano, da mora biti dober samoupravljavec ali pa sindikalni delavec dobro podkovan na vseh področjih, če hočemo od njega zahtevati uspešno in kvalitetno delo.
Iz predloženega programa je razvidno, da čaka izvršni odbor naše organizacije v tekočem letu velika in odgovorna naloga.
Sindikalni delavci smo prepričani, da je od kvalitetnega dela poverjenikov in vseh članov naše organizacije, ob pomoči poslovodne strukture in pomoči organizacije ZK možno uresničiti v praksi večino zastavljenih nalog, ki nam bodo omogočile, da si bomo na
naslednji skupščini bolj smelo gledali iz oči v oči in govorili bolj o uspehih kot pa o neuspehih v naši OZD.
Na skupščini smo dodatno izvolili v izvršni odbor tovarišico Nado Žlender, namesto tovariša Ocvirka pa smo na predlog delovne skupine, v kateri dela, sprejeli v IO III o organizaciji tovarišico Tatjano Habič. Za občinski odbor Sindikata grafične in papirne industrije sta bila izvoljena, tovariš Ostoje Mataruga in tovariš Ilija Manču.
Na predlog konference osnovnih organizacij naše OZD o zaposlitvi profesionalnega sindikalnega delavca je bilo iz razprave razvidno, da je glede na obseg sindikalnega dela tak delavec v naši OZD potreben, vendar bomo z zaposlitvijo tega delavca nekoliko počakali. Kadrovska služba je dolžna preskrbeti opis delovnega mesta in vse potrebno, nakar bomo o profesionalnem delavcu še enkrat razpravljali. Izvršnemu odboru in konferenci je poteklo letos drugo leto mandatne dobe. Člani sindikata so na skupščini brez posebnih pripomb potrdili mandatno dobo obstoječemu izvršnemu odboru in konferenci še za dve leti. Do zamenjave poverjenikov ni prišlo, razen za nekatere člane, ki so odšli na druga delovna mesta. Tako smo morali napraviti nadomestne volitve .za tovariša Vujašina Sima, ing. Ocvirk Branka in tov. Razdevšek Jožico.
Namesto tovariša Vujašina je bil v izvršni odbor izvoljen tovariš Ambrožič Stane, namesto tovarišice Razdevškove tov. Trtnik Stane, namesto tov. ing. Ocvirka pa tovarišica Habič Tatjana.
Izvršni odbor III o organizaciji šteje sedaj 19 članov.
Na skupščini je bilo prisotnih 158 članov naše osnovne organizacije.
Franc Hribar
Del udeležencev konference III. OOS
Cene papirja v Franciji
VEVČE, APRIL — Obvestilo Irancoske vlade, da smejo cene Papirja od 1. februarja 1977 dvig-Mti za 5,5 'Vo in od 15. julija 1977 Za nadaljnjih 2,5 °/o, je razočaralo Papirno industrijo v tej deželi. Na osnovi zvišanih stroškov bi potrebovali vsaj 10% dvig cen pa-PMja.
Vir: Das O. P.
Gotovo ste, dragi bralci, sami ugotovili, da smo si v zadnji številki privoščili majhno prvoaprilsko šalo. Gre za sliko pokritega bazena na zadnji strani Našega dela št. 3, ki seveda ni naš, vevški bazen in na katerem še vsaj zdaj ni videti nobenih del na premičnih ali drugačnih stenah in strehah. Na sliki pa so bili še kopalci, ki so se — tako je bilo videti — že »tik pred zaključkom del« veselo namakali v pokritem bazenu. No, kar še ni, še bo.
Majhno opravičilo
Več upanja nam daje družbeni plan občine Ljubljana Moste-Polje, o čemer poročamo v tej številki in posebej poudarjamo, da ne gre za prvoaprilsko šalo. Slišati je celo, da bo tudi Emo-nina hladilnica pokazala več razumevanja za gradnjo (in morda tudi za vzdrževanje) umetnega drsališča v« Zalogu, tako, da bomo na našem koncu kmalu dobili dva nadvse koristna in potrebna športna objekta. — Mimogrede pa naj spomnimo bralce, da smo ob
Ne bomo več volili odborov
VEVČE, APRIL — Z zakonom o združenem delu so nekatera vprašanja glede organov TOZD rešena na drugačen način, kot je to določeno v obstoječem statutu naše delovne organizacije. Gre predvsem za pristojnost, to je pravice odločanja delavskega sveta in odborov. Naša delovna organizacija doslej ni imela v svoji sestavi temeljnih organizacij združenega dela. Zato so se zanjo uporabljale tiste določbe zakona, ki so veljale za TOZD. Proti koncu preteklega leta smo začeli postopek organiziranja TOZD in smo po prejšnjem zakonu na zborih delavcev sprejeli sklepe o organiziranju treh TOZD. To je bilo še pred uveljavitvijo zakona o združenem delu. Zakon o združenem delu je začel veljati 11. decembra 1976 in določa, da se vsi postopki organiziranja TOZD, ki so bili navedenega dne že v teku, končajo po njegovih določbah. To za nas pomeni, da bomo morali tako rekoč celotni postopek organiziranja TOZD izpeljati po določbah novega zakona.
Dokler traja postopek organiziranja TOZD bomo imeli prehodno obdobje usklajevanja obstoječih splošnih samoupravnih aktov (statuta in pravilnikov) z zakonom o združenem delu. Obenem bo treba pospešeno pripravljati nove akte.
Ker bo 13. maja potekla mandatna doba polovici članov delavskega sveta in odborov za medsebojna razmerja ter družbeni standard, dne 15. maja pa vsem članom odbora za delitev dohodka in OD, bo treba razpisati nove volitve. Pri tem si moramo zastaviti vprašanje, ali moramo takoj postopati po zakonu o združenem delu ali pa lahko do konstituiranja TOZD obdržimo naš dosedanji sistem upravljanja. Zakon o združenem delu namreč določa v TOZD in delovni organizaciji brez TOZD samo en organ upravljanja, to je delavski svet. Odborov v sedanjem smislu, ki so bili neposredno izvoljeni in so
lahko odločali o pravicah delavcev, novi zakon ne dopušča več. Na vprašanje takojšnje uporabe zakona o združenem delu pri letošnjih volitvah organov upravljanja je lahko samo en odgovor. Določbe zakona o združenem delu, ki se nanašajo na organizacijo upravljanja, je treba uporabljati takoj, ker je prejšnji zakon o konstituiranju OZD prenehal veljati dne 11. 12. 1976. To pa seveda pomeni, da odborov ne moremo več voliti in da bodo pravice odborov prešle na delavski svet. Zato bo treba pred volitvami spremeniti in dopolniti statut delovne organizacije ali pa sprejeti začasno statutarni sklep, ki bo urejal organizacijo upravljanja v prehodnem obdobju. Ker smo že v prvih dneh decembra na zborih delavcev predvidenih temeljnih organizacij združenega dela sprejeli začasne statutarne sklepe TOZD, v katerih je med drugim določeno, da imajo posamezne TOZD svoje delavske svete, bi bilo priporočljivo, da začnemo te statutarne sklepe v prehodnem obdobju izvajati in da izvolimo delavske svete TOZD. Ti delavski sveti TOZD bi lahko takoj prevzeli pravice in naloge, ki so jih do sedaj izvrševali odbori. Da pa bi se zagotovila enotna politika kadrovanja, uporabe sredstev sklada skupne porabe in delitve osebnih dohodkov v vsej delovni organizaciji, bi se pri centralnem delavskem svetu delovne organizacije ustanovile skupne komisije za kadrovska vprašanja, družbeni standard in delitev dohodka, ki bi delavskemu svetu TOZD predlagale določene rešitve. Te komisije bi imenoval centralni delavski svet izmed delavcev TOZD in delovne skupnosti skupnih služb, lahko pa bi posamezne člane imenovali tudi delavski sveti TOZD.
Tako bomo letos volili centralni delavski svet delovne organizacije in tri delavske svete TOZD, pred tem pa bomo na zborih delavcev obravnavali začasne statutarne spremembe.
J. M.
Družbeni plan občine in zimski bazen na Vevčah
VEVČE, APRIL — Družbeni načrt občine Moste-Polje za obdobje 1976-80, ki ga je izdala Skupščina občine julija 1976 navaja v posebni brošuri, izdani v ta namen, na strani 157 v 7. ali-nei, da bo do tedaj na Vevčah zgrajen zimski bazen. Seveda je navedenih še nekaj drugih objektov, vendar pa je ta največji in prav gotovo' v finančnem smislu najzahtevnejši. Predvidevajo, da bo za realizacijo vseh teh gradenj na razpolago 20,290.000 din. Ta postavka v družbenem planu prav gotovo mnoge Vevčane razveseljuje. Lahko pa ‘tudi zapišemo, da je bila opredelitev zaposlenih na zborih delavcev za ta objekt že tudi izglasovana. Pri
izvolitvi Albina Vengusta za predsednika Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljana izrazili upanje, da bo kmalu ugotovljena potreba po gradnji štiripasovnice Moste—Polje. Je že ugotovljena in celo načrtovana, menda kar do Zaloga, utegne pa biti zgrajena v tem srednjeročnem obdobju! Ali bomo res postali poleg industrijskega tudi turistično središče naše občine?!
vseh teh ugodnih ugotovitvah pa je le treba dati nekaj pomislekov. Prvič, če je plan zastavljen, naj se zgradi do leta 1980, bi morale biti že V letošnjem letu zelo oprijemljive pobude, ki jih pa ni čutiti. Drugič, znesek 20 milijonov ne zadošča niti za izgradnjo bazena, kaj šele vse ostale naštete objekte. Razumljivo je zato pričakovati, dai bo nekaj dala tovarna, da bo verjetno morala nekaj dati tudi Mestna skupščina, verjetno tudi Izobraževalna skupnost (šolski pouk v plavanju itd.) in pa tudi telesno-kulturne ustanove v Ljubljani. Zato bi potrebovali gradbeni iniciativni odbor, ki bi moral kaj hitro priti do gradbenega načrta in gradbenih dovoljenj.
Kar zadeva pomoč s strani Vevčanov in vevške tovarne, prav gotovo ne bo izostala v obsegu, kakršnega zmore. Ni pa mogoče, pričakovati, da bo prispevala glavni delež, ker objekt prav gotovo presega rekreacijske interese tovarne.
Pravzaprav se z zimskim bazenom na Vevčah dogaja že leta nazaj nekaj čudnega. Ekonomičnost, smotrnost te lokacije je nesporna, in ima pred drugimi ogromno prednost zaradi cenenega oskrbovanja z energijo in vodo in zaradi strokovnega vzdrževanja, zato bi vsak normalen človek pričakoval, da bi bila tovarna neprestano siljena v to gradnjo, je pa obratno res, da smo in izgleda bomo ostali pobudniki izgradnje še vnaprej le v Vevčah.
T. N.
ZA VARNO DELO
VEVČE, APRIL — Koliko vsaka telesna poškodba povzroči bolečin, strahu, stroškov, morda tudi invalidnost vprašujemo one, ki so to doživeli. Vzroki za nezgode so kaj različni, največkrat pa osebnostni. Ali je naša pazljivost vsaj delno taka, kakršno zahtevajo predpisi o varnem delu, da s tem obvarujemo sebe in ne ogrožamo okolice in svojih sodelavcev? Dostikrat tudi ne. Posebno pri zagonu novih strojev so nezgode in nesreče pogostejše, kot pri ustaljenem delu na utečenih strojih. Tudi naš peti stroj ni bil izjema in ne ljudje ob njem. »Kot da bi na varnem delu hudič se-
del« so dejali ljudje. Ni prav, če bi trdili, da ljudje z nevarnostmi niso seznanjeni. Zadosti je le prav majhna nepazljivost in že je nesreča tu.
Spomnimo se nekaterih nasvetov in predpisov, ki govorijo zlasti o medsebojnem ogroževanju pri delu, pri čemer je lahko tudi nekdo drug kriv za nezgodo ali nesrečo sodelavca.
Vsakdo, ki poganja kakršenkoli stroj, mora paziti, da ni nihče ogrožen. To velja posebno za stroje, kjer dela več ljudi hkrati. Najlepši primer so papirniški stroji vseh vrst. Pri popravilih, novih vgraditvah, čiščenjih vseh
strojev, kjer je delovišče težko pregledno, je treba posebno varnostno ukrepati, zlasti pa, da ne zaganjajo stroja nepoklicani in za to neusposobljeni delavci. Vsako neprevidno ali igrivo pritiskanje na vklopne gumbe je lahko tudi smrtno nevarno.
Da bi olajšali kontrolo vseh pri stroju sodelujočih in tistih, ki imajo opravila v okolici stroja, se vprašajmo vedno znova:
—	ali ste že raziskali in se seznanili, katera delovna mesta in katera dela so na območju vašega dela nevarna tudi za druge sodelavce?
—	ali so bili že izdelani predlogi v izogib medsebojnega ogro-ževanj a?
—	ali ste pretehtali, če so taki predlogi izvedljivi?
—	ali so sodelavci poučeni kaj pomeni »medsebojno ogrožanje« in kaj pod tem razumemo?
—	ali kaj govorite o tem ob kakšnem ravnanju in zadržanju lahko posameznik obvaruje pred nevarnostjo druge sodelavce?
—	kaj ste ukrenili, na primer, pri predelavi zdravju škodljivih snovi, da bi zavarovali svojega sodelavca, ki dela v okolici?
—	da bi se izognili medsebojnemu ogroževanju, ste prav gotovo ukrenili vse potrebno, da so stroji ob popravilih izklopljeni,
—	ali ste zoper nepooblaščeno ali zmotno vklopljanje zavarovali stikala, morda celo z visečimi ali drugimi ključavnicami?
—	ali s tovornimi dvigali vozite res samo material in ne dopuščate vstopa v dvigalo ljudem?
—	ali imate varnostne signale povsod, kjer razpeljujete surovine in ostali material na potrošna mesta?
—	če opravljate vzdrževalna ali popravljalna dela v višini drugo nad drugim, ali imate spodaj ležeča delovna mesta zavarovana z ograjami, pokritji, varovalnimi mrežami itd.?
—	če zavarovanje ni možno, ali vsaj z dobro vidnimi napisi označite območje nevarnosti, delo v višinah, na strehi in podobno?
—	kakšne so transportne poti, križišča, razpotja, prehodi? Zatrpani z odpadnim materialom, onesnaženi, politi z oljem? Pazi najprej na red!
Kljub prizadevanju služb, vodij oddelkov in sodelavcev ob prehodu skozi obrate opažamo, da so ljudje, ki jim je vseeno, kakšen je red. Kakor jim pade iz roke, ko prenehajo z delom, tako pustijo v nemar bodisi delovna sredstva ali material. Dvoje je možno — ali sprejeti nered in njegove posledice ter ostati po-
Vsakršni verižni pogon je lahko zelo nevaren, če pazljivost ni zadostna. (Na sliki: rekonstrukcija obratne nezgode pri zavijalnem
stroju.)
Merjenje širine zvitkov na strojih z brzinami do 1000 m/min in tudi manj je med obratovanjem stroja
nevarna zadeva
(Na sliki: rekonstrukcija nesreče pri stroju za vzdolžno rezanje v oddelku strojne dodelave papirja)
vršen, ali pa naj vsakdo za seboj pospravi. Tudi mu ne bo padla krona z glave, če ob času, ko utegne, poseže na levo ali desno in počisti okolico, čeprav tega ni
»zapisanega v opisu delovnega mesta«. Morda bo s tem obvaroval sodelavce pred večjo nesrečo in svojo delovno organizacijo pred materialno škodo.
Tudi pri najenostavnejših strojih, kot so ročna transportna sredstva, stiskalnice itd., pride lahko do nesreče, če ni pazljivosti
Čiščenje kakršnihkoli valjev, zlasti pa stiskalnih, med pogonom stroja-ima lahko težke posledice. Najmanj kar je, je poškodba prstov
Stran 7
Razstavljali smo na INDART
VEVČE, APRIL — V dneh od marca do 4. aprila je bila na gospodarskem razstavišču v ‘-Oubljani tradicionalna razstava •tipe-Adria. Na tej razstavi je sodelovala tudi naša delovna organizacija z razstavljanjem tapet in nočno izdelanega papirja.
Sejem Alpe-Adria je nastal iz teženj po čim večjem gospodarskem sodelovanju Slovenije z obmejnimi državami. Ker je ta pobuda zelo uspela, se je sejem kot tak že razširil tudi na sodelo-Vanl'e gospodarstva iz mest, ki imajo z Ljubljano prijateljske stike.
Na Gospodarskem razstavišču Pravijo, da je bil interes in obisk na tem sejmu zelo velik. Tako s strani gospodarstva kot posamez-n'h obiskovalcev, saj vsakdo najde tu kaj zanimivega, bodisi da so to razne degustacije, demonstracije uporabnosti artiklov. Prodaja artiklov itd.
Posebno zanimanje pa je letošnje leto vzbudila razstava INDART, na kateri smo sodelova-1 tudi mi z našimi izdelki. Kaj naj bi pomenila beseda INDART? tND — usitrija — ART (umetnost) —• torej sestavljenka, ki naj m Pojasnjevala uporabnost umet. nosti v proizvodnji. Tako je osem fmvenskih delovnih organizacij združiio svoje artikle in priredilo nnotno razstavo v paviljonu »Jur-oek« na Gospodarskem razstavišču v času sejma Alpe-Adria. Vsi razstavljeni artikli so bili izdela, ni na osnovi umetniških stvaritev' našega znanega in mednarodno Priznanega umetnika Jožeta Horvata-Jaki j a. Ravno njemu gre tudi zahvala za to, da je v slovenski industriji le prodrla umetnost k°t uporabna oblikovna stvaritev.
. Tako so na INDART razstav-Gali: steklarska šola Rogaške Slatine z izdelki iz stekla, Zlatarna kolje, ki je izdala za to priložnost zlatnike in srebrnik;, vsakih 6 v številu 999, Lesnina z pohištvom v kombinaciji z posteljnim Perilom izdelanim v MTT Maribor, Tekstilna tovarna Prebold in Papirnica Vevče s tapetnim in nočno izdelanim papirjem.
Gospodarsko razstavišče je ob mednarodnem sejmu ALPE ADRIA organiziralo INDART, razstavo, ki je ponazorila tesno sodelovanje med znanim slovenskim umetnikom Jakijem in slovensko industrijo
Jože Horvat JAKI je bil rojen 4. marca 1930 v Murski Soboti. Je slikar-samouk, ki uporablja vrsto tehnik na papirju, steklu, tekstilu, keramiki, zlatu in je imel doslej že več kot 20 samostojnih razstav po vsem svetu. Tem se pridružuje tudi INDART, pregled Jakijevega ustvarjanja na celi vrsti materialov in na vrsti uporabnih izdelkov
Res je, da je na tej razstavi vsak od predstavljenih proizvodov navkljub enotni ureditvi celotnega paviljona pritegnil pozornost oblikovalcev. Opaziti je bilo tudi velik interes za nakup naših tapet — v celoti, kot posebej tudi z motivi Jakija. Tudi za ročno izdelan papir se je zanimalo precejšnje število obiskovalcev. Dosti m j ih je hotelo ta naš proizvod tudi kupiti, a ga na sejmu nismo prodajali. Obljubili pa smo jim, da bodo ves program našega ročno izdelanega papirja v kratkem lahko dobili v naši industrijski prodajalni.
Kot posebno zanimivost te razstave naj omenim še spominski katalog na to skupno akcijo osmih slovenskih delovnih organizacij. Katalog je izdelan na našem ročno izdelanem papirju z barvnimi slikami razstave. Izdelanih je bilo le 12 katalogov in sicer za osem sodelujočih delovnih organizacij, za organizatorja — Gospodarsko razstavišče, ter Jožeta Horvata-Jakija.
Dva kataloga sta bila podarjena visokim gostom in sicer Stanetu Dolancu, sekretarju izvršnega komiteja ZKJ in Francetu Popitu, predsedniku centralnega komiteja ZKS. Visoka funkcionarja sta bila s skupno razstavo v Jurčku zelo zadovoljna in sta se o njej zelo pohvalno izrazila. Tov. Dolanc je tudi predlagal, da bi morala biti ta razstava predstavljena tudi v drugih jugoslovanskih mestih.
Niko Potočnik
Dopisujte v svoj časopis!

Naše tapete in ročno izdelani papir so na INDART vzbudili veliko zanimanje
Nekaj vesti o delu KS ZSMS papirnice Vevče
VEVČE, APRIL — Ker se že nekaj časa ni nič slišalo o delovanju mladinske organizacije v papirnici Vevče, smo se odločili, da napišemo nekaj o tem kaj in kako delamo.
Omenili bi nekaj nalog, ki smo jih opravili v aprilu in nekaj, ki jih planiramo za mesec maj.
18. aprila smo imeli na Vevčah zvezno Titovo štafeto. Naša organizacija je pripravila celoten program, ki je bil tudi povezan s 40-letnico prihoda tov. Tita na čelo ZKJ in 40-letnico ustanovnega kongresa ZKS. Za izvedbo programa smo se povezali z osnovno šolo Polje, VVZ Vevče, Papirniškim pihalnim orkestrom in recitatorji iz Krškega. Slavnostni govornik pa je bil tov. .Kodarin kot predstavnik OK ZKS Moste-Polje. Štafetno palico so na Vevče prinesli pripadniki JLA, tu pa so jo sprejeli vevški mladinci.
Predstavnik naše OO pa jo je nato ponesel dalje.
Ob 40-letn.ici ustanovnega kongresa KPS smo mladinci naše osnovne organizacije sodelovali v akciji 40 kresov v občini Moste-Polje. Prav tako se sedaj intenzivno pripravljamo na praznovanje 1. maja — delavskega praznika.
Dogovorili smo se in tudi sestavili ekipe, ki bodo sodelovale na pohodu »Po poteh partizanske Ljubljane.« Sodelovali bomo tako na manifestativnem kakor tudi na partizanskem maršu.
Zaradi velikega zanimanja mladincev bodo naši člani sodelovali tudi na mladinskih delovnih akcijah.
Kot stalno obliko delovanja smo si zadali tudi stalno pridobivanje novih članov,- kot tudi izobraževanje mladincev.
Marko Goršič
00 ZSMS papirnice Količevo se vključuje v praznovanje pomembnih obletnic
KOLIČEVO, APRIL — Mladinska organizacija nikakor ne stoji ob strani, ko se v Sloveniji in domžalski občini praznujejo pomembni jubileji. V ta namen je tudi Občinska konferenca ZSMS Domžale pripravila vrsto proslav. Programi OO ZSMS naj pomenijo ustvarjalnost in kritičnost našega dela. uveljavljanje organizacije mladih, kot dela enotne fronte socialističnih sil, poglabljanje bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije, našega boja za mir in politiko neuvrščenosti, nadaljnjo rast ljudske obrambe in obrambne sposobnosti, negovanje revolucionarnih tradicij in -tudi prispevek mladih pri nadaljnji izgradnji naše samoupravne socialistične družbe.
V ta namen je tudi naša OO ZSMS pripravila svoj program, ki vsebuje: sodelovanje na športnem področju, sodelovanje v kviz tekmovanju v spoznavanju zgodovine KP in ZK. Ob tej prilož-
nosti bodo v ZK sprejeti tudi 4 člani ZSMS, ki so pokazali veliko prizadevnosti pri delu mladinske organizacije. Mladi sodelujemo tudi v pripravah na proslavo v tovarni.
Udeležili se bomo tradicionalnega pohoda na Oklo.
Osrednja prireditev pa bo udeležba ob 40-letnici shoda ljudske fronte na Taboru 21. maja in sodelovanje na proslavi na Gorjuši 22. maja. Velika proslava ob 40-letnici ustanovnega kongresa KPS je bila Prežihovina 77, 17.
4.	1977. To je tradicionalna akcija slovenskih tabornikov. Akcija je bila posvečena spominom na revolucionarja in pisatelja Prežihovega Voranca. Tam je bil odkrit spomenik, ki bo spominjal vse mimoidoče in obiskovalce na Prežiha. Mladi se močno zavedamo, da moramo te tradicije nadaljevati, saj so bili tudi v predvojnih časih prav mladi nosilci revolucionarnih dejanj.
Mija Bizjak
Obisk oblikovalcev
VEVČE, APRIL — 5. aprila so našo delovno organizacijo obiskali člani Društva oblikovalcev Slo« venije. Obisk je bil dogovorjen zaradi obojestranskega interesa za medsebojno sodelovanje. Tako člane društva zanima predvsem naš program in to v celoti od papirja tapet in ročno izdelanega papirja, saj so ravno ti naši artikli eden glavnih proizvodov, katere uporabljajo pri svojem delovanju. Interes naše delovne organizacije pa se kaže v tesnejšem sodelovanju pri kreiranju in izbiri tapet, raziskavi želja uporabnikov pri uporabi papirja, ter predstavitvi našega naj novejšega proizvoda — ročno izdelanih papirjev. Članom društva smo najprej razkazali vse naše proizvodne obrate, ob čemer moram pripomniti, da velike količine izmeta prav gotovo niso pohvalno vplivale na obiskovalce# naše delovne organizacije. Člani Društva oblikovalcev Slovenije so pokazali velik interes za tehnološke procese izdelovanja naših proizvodov. Velik vtis je naredil predvsem 5. PS oziroma razlike med tem obratom in starimi obrati. Zelo veliko zanimanje so pokazali za izdelavo ročno izdelanega papirja in tapet. Po ogledu proizvodnih obratov smo v jedilnici tapetnega obrata izmenjali mnenja in poglede na nadaljnje možnosti sodelovanja oziroma naše proizvodnje. S strani članov
društva je bilo podanih vrsta pripomb glede kreacij in izbire tapet. Vodja obrata tapet ing. Bogovič in vodja prodaje tapet tov. Vrečko sta obrazložila potek dosedanjega našega sodelovanja na tem področju, kakor tudi zahteve tega in zahteve po ekonomski uspešnosti proizvodnje. Sklepen zaključek je bil tudi, da je potrebno našega potrošnika v veliki meri vzgajati v kulturi opreme stanovanja, vendar pa je za to potrebno poskrbeti v širšem obsegu. Ing. Bogovič je na podlagi tega razgovora povabil člane društva k sodelovanju pri kreiranju tapet.
Tudi o papirju se je razvila široka razprava. Člani društva so predvsem pokazali interes za barvane vrste ter za premazane papirje. Izrazili so tudi željo, da bi se vrste papirja, katere ne držijo grosisti na zalogi, predajale v naši industrijski prodajalni. Pomočnik vodje prodaje tov. Razdevšek je na vsa njihova vprašanja odgovoril. Glede na predlog o prodaji v trgovini je dejal, da bomo to realizirali pri ročno izdelanih papirjih, glede ostalih vrst pa zaradi prostorskih in kadrovskih težav ni možna realizacija.
Ob koncu se je tajnik društva tov. Matjaž Vipotnik v imenu vseh zahvalil za lep sprejem in koristne izkušnje, ki jih bodo v svojem delu s pridom porabili.
Niko Potočnik
1977 - leto varstvo okolja
VEVČE, APRIL — Letošnje leto je leto varstva in zbolj Sevanj a človekovega življenjskega in de. lovnega okolja. Tako je že februarja meseca sklenila Zvezna skupščina. Tudi mimo tega sklepa si lahko zamislimo, kaj nam bolj koristi, kaj bolj zdravo in bolj estetsko.
Ali lahko ugotovimo, da delujejo vodočistilne naprave (ne tiste za proizvodno vodo), ali pazimo na odlagališča odpadkov, ki so morda zdravju nevarni, ali se ob prehodih ne spotikamo ob odvržene predmete? Lepo in koristno je, če so stroji čisti. Tedaj lepše delamo. Posebno naši proizvodi morajo biti absolutno čisti, sicer je ves trud zastonj. Kako zgleda tovarna? In izven tovarne? Pred nami je čas vsakovrstnih izletov in sprehodov. Ko se ustavimo ob porobku gozda, naj ne bo vse naše. Ne zapodimo se po obdelanih poljih, da ne napravimo škode. In ko odpremo prtljažnik, pogrnemo za prigrizek, naj ne ostajajo za nami kupi papirja, pločevink, steklenic in druge trohi ji ve in netrohljive navlake, ko lahko vse skupaj vržemo v vrečko in odložimo na za to določenem smetišču ali doma v smetnjaku. Ljudje so krivi, da ni več tistih čistih kotkov in obrežij, da na drevju ob vodi visi zoprna plastika, da razbitine steklenic ogrožajo varno igro otrok in odganjajo življenje v vodi. Ne bodimo taki tudi mi. Tisto, kar dajemo naravi, nam ona stotero vrača. Naj nam torej vrača le koristno.
Že skoraj leto dni je minilo, odkar so pogorele barake pri starem	Pri stranskem vratarju za tovorni promet je takoj ob vhodu lep
nogometnem igrišču. Žalostni ostanki čakajo na rešitelja (Foto:	»šopek« stare šare. Tudi na strehi vratarnice. Morda bi za tak
C. Zupančič)	material našli bolj ustrezno mesto. (Foto: C. Zupančič)
Letovali bomo tudi v prikolicah
VEVČE, APRIL — Kljub skromnim sredstvom, ki so na razpolago v letošnjem letu, je odbor za družbeni standard soglasno potrdil nakup 4 prikolic tipa IMV 450 Q. Prikolice bodo — tako kaže — že dobavljene v maju, prav tako tudi platneni predprostori. Velik problem je, kam namestiti prikolice. Večina je proti, da bi jih namestili v Novigradu, ker si žele spremembe .kraja letovanja. Predlogi se sučejo nekako tako, da bi eno postavili na zahodno ali vzhodno obalo Istre, to je nekje bolj blizu Ljubljane, eno
ati dve bi postavili na Rabu — Lopad ali Lošinj, eno pa nekoliko nižje na jug nekje med Biogra-dom in Šibenikom. Glede lokacije se bomo še pozanimali pri interesentih za letovanje v prikolicah, zlasti že tistih, ki že imajo nekaj izkušenj s kampiranjem in pa seveda treba bo tudi izbirati lokacije po ugodnosti glede Komunalne opremljenosti in pa bližine morja in možnosti kopanja.
Na ta način bo realizirana že dolga želja mnogih, da bi se počitniške kapacitete povečale. Pri tem je treba reči, da imamo gle-
de nadaljnje razširitve počitniškega doma v Novigradu hude težave in tudi obstoj doma. gledano za daljše obdobje, ni čisto siguren. Iz teh razlogov smo tudi šli v razgovor s tovariši iz tovarne celuloze in papirja v Krškem, s katerimi smo se dogovorili, da bi pristopili v njihovo počitniško skupnost (več podjetij) in zgradili v Malem Lošinju dva bungalova. Počitniška skupnost je dobila v upravljanje v Malem Lošinju zemljišče s ca. 15 ha in z 1 km dolgo peščeno obalo, na katerem že gradi svoje počitniške kapacitete.
V razgovorih s tov. iz Krškega smo prav tako prišli oboji do zaključka, da imamo z lokacijami počitniških domov v Istri podobne težave in da se iz podobnih razlogov orientiramo na druge kraje. Prav tako smo skupaj ugotovili, da mladi ljudje, ki se zaposlujejo pri nas, bolj cenijo letovanje na morju, kot starejša generacija, da raje menja lokacije vsakoletnega letovanja in da se bo treba v bodoče temu prilagoditi ter omogočiti večje kapacitete in več pestrosti v oblikah letovanja.	T. N.
Pred vpisom v poklicno papirniško šolo za odrasle
Kje in kako bomo letovali? Po kakšnih cenah?
VEVČE, APRIL — Šesta skupina učencev poklicne papirniške šole za odrasle končuje pouk. Do zaključnih izpitov je le še dober mesec. V načrtu je vpiis v naslednjo skupino, za katero se bo pouk začel konec septembra 1977. Organiziranje pouka je odvisno od števila kandidatov, ki naj ne bi bil manjši od 20. Iz izkušenj v preteklih letih je namreč znano, da je osip že v začetnih tednih pouka precejšen. Motiv za prenehanje je različen. Ali se učenci po pauzi, ki je nastopila po končani osemletki do ponovnega učenja ne znajdejo, ali se jim zdi predmetnik pretežak, ali pa je njihova aktivnost premajhna. Tudi podlaga iz osemletke je včasih premajhna. Tu se posebno
VEVČE, APRIL — Praksa študentov in dijakov je sestavni del učnih programov strokovnih in drugih šol. Vsako leto se na organizacijo združenega dela obračajo številni posamezniki in šole, ki bi se radi vključili v praktični pouk. S tem, da je po pogodbah o štipendiranju obvezno omogočiti prakso lastnim študentom in da bo treba ustreči šolam in zavodom, pričakujemo letošnje počitnice približno 50 praktikantov raznih šol in strok.
Praktikanti bodo na osnovi programov šol za počitniško prakso razporejeni v razne oddelke, kjer bodo sodelovali pri poteku proizvodnje in proučevali proces in organizacijo. Od oddelkov je pričakovati, da prvi nudijo pomoč, obenem pa priporočamo, da jih za celoten delovni čas primemo zaposlijo in ob koncu prakse sporazumno s službo izobraževanja ocenijo.
Dijaki so za delo na praksi tudi nagrajeni s sklepi seje Odbo-
pozna nivo osemletk iz drugih krajev.
Predmetnik šole obsega splošne in strokovne predmete. Med prve spada slovenski jezik z estetsko vzgojo, samoupravljanje s temelji marksizma, splošno računstvo, kemija in zdravstvena vzgoja, med druge pa tehnologija lesovine, celuloze in papirja, osnove elektrotehnike, strojeslovje, merjenje in regulacija, strokovno računstvo, stroji in naprave v papirništvu ter enciklopedija pogonskih strojev.
To so za proizvodne delavce nova področja učenja, ki nekatere že v začetku »skrivijo«. Zmorejo pa tisti, ki imajo voljo in ki pri predavanjih aktivno sodelujejo in niso pri pouku samo fizično prisotni. Priznati pa je tre-
ra za delitev dohodka in osebnih dohodkov. Minimalna nagrada za prakso je 820 din. kar predstavlja osnovo, posebno nagrado pa dobijo za delo, ki je boljše ocenjeno od ocene zadostno. Ta dodatek za uspeh pa lahko znaša tudi do 1.200 din.
V času prakse so dijaki in študentje preskrbljeni tudi z boni za topli obrok malice v vrednosti 265 din.
S.	R.
Dopisujte v svoj časopis!
ba, da obiskovanje šole ni brez težav. Pouk je ob torkih, sredah in četrtkih po šest šolskih ur, ne glede na to, kakšni delovni turnus imajo učenci. Za tiste, ki delajo v štirih izmenah, je nekaj olajšav.
Razred za odrasle je v sklopu Šolskega centra tiska in papirja, ki je za to verificiran. Ob uspešnem zaključku dobijo učenci spričevalo poklicnega papirničarja.
Glede na navedeno priporočamo kandidatom, da pred vpisom resno premislijo in da se za šolanje odločajo tisti, ki imajo namen pouk redno obiskovati in aktivno sodelovati. Upoštevati je treba stroške organizacije šole, ki so na enega udeleženca tem večji, čim manjše je njihovo število.
S. R.
Veliko naročilo ZSSR v Avstriji
VEVČE, APRIL — Po večtedenskih pogajanjih in veliki konkurenci je prišlo do kupne pogodbe za papirni stroj za časopisni papir, ki ga je naročila zunanjetrgovinska organizacija Pro-mašnipost pri firmi I. M. Voith. Papirni stroj z obrezano širino papirnega traku 8400 m/m, delovno hitrostjo 1050 m/min in kapaciteto 685 t/24 h bo največji in kar se tiče tehnične koncepcije, prvi te vrste v Sovjetski zvezi.
Stroj bo dobavljen med letom 1978. Plačilo se bo odvijalo v okviru finančnih kreditov med sovjetsko zunanje trgovinsko in avstrijsko deželno banko.
Vir: Das O. P.
VEVČE, APRIL — V počitniškem domu v Pineti bomo člani delovnega kolektiva Papirnice Vevče tudi letos letovali po dokaj ugodnih, vendar nekoliko višjih cenah kot v preteklem letu. Vsekakor je možnost letovanja tistih z nižjimi OD na družinskega člana večja, kot je bila v letu 1978 zaradi podpore, ki jo bodo prejeli delavci v obliki dodatnega regresa.
V počitniškem domu smo kljub slabemu vremenu, ki je nastopilo v mesecu aprilu, pravočasno opravili manjša vzdrževalna dela in tako pričakujemo prve goste, kolikor bo vreme lepo in sončno, že za prvomajske praznike. Gostom, članom delovnega kolektiva nudimo za prvomajske praznike v uporabo hišice za minimalno najemnino.
Ker so naše počitniške kapacitete za naš delovni kolektiv premajhne, je odbor za družbeni
standard na svoji 10. redni seji dne 24. 3. 1977 sprejel sklep, da se za potrebe letovanja članov delovnega kolektiva kupijo štiri kamp prikolice IMV Adria Ekspert 450 Q. Znesek 224.440,00 din smo že vplačali in tako pričakujemo, da bomo prikolice prejeli pravočasno-, to je pred pričetkom turistične sezone. Orientacijska cena za najem prikolice bo ca. 50 din dnevno, odvisno od lokacije kampiranja. Vabimo člane kolektiva, da nam v zvezi z lokacijo preko svojih sindikalnih poverjenikov posredujejo predloge.
O vsem, tako načinu letovanja, plačilu in ostalih pogojih bo razpravljal odbor za družbeni standard takoj, ko nas bo proizvajalec iz Novega mesta obvestil o datumu dobave že plačanih prikolic. Člane kolektiva bomo o podrobnostih še obvestili.
J. R.
Razpis
Vevče, april 1977 — Po sklepu odbora za medsebojna razmerja in na predlog kadrovske službe razpisujemo za šolsko leto 1977/78 naslednje
ŠTIPENDIJE IN VAJENIŠKA MESTA 2 ekonomska fakulteta
1	strojna fakulteta
2	ekonomska srednja šola
1	administrativna šola
10 poklicna papirniška šola
2	električarja
3	strojne ključavničarje 1 vodovodni inštalater
1 strugar
1 mehanik regulacijskih naprav Vloge oddajte in informirajte se v kadrovskem sektorju DO
Kadrovska služba
Praksa študentov in dijakov
ŠE DVE PRVOAPRILSKI
MARSIKJE: Danes pa lahko izkoristimo priložnost in objavimo, da lani nismo imeli izgube
Brunarica na Trebeljcvem bo prijetno zatočišče smučarjev in
izletnikov
Že za letošnje prvomajske praznike bo prijetno okoli hišice, pri sosedu Mlakarju se boste pa lahko okrepčali
Redni letni občni zbor planinskega
društva Vevče
vevce, maj — Dne 31.
biarca 1977 je bil v kulturnem domu v Vevčah redni letni občni zbor Planinskega društva Vevče. Poročila o delu društva in prodam za leto 1977. poročilo gospodarske sekcije, izletniške s?k-ci.ie, markacijskega odseka in blagajniško poročilo so člani prejeli Ze pred zborom.
, V letu 1976 smoi imeli vključenih v društvu 311 članov, od tega 59 mladncev in 173 ostalih elanov. Število mladih se je glede n'a Predhodno leto podvojilo, ker s° se društvu prikjučili člani taborniškega -odreda »Pugled«.
Gospodarska sekcija ima na skrbi planinsko .kočo na Veliki Planini. V letu 1976 je v njej letovalo v zimski -sezoni 108 planin-C6v> članov kolektiva in njihovih svojcev, s skupnim številom 251 nočitev, v letni sezoni pa 144 oseb s 472 nočitvami. Za kočo je bil nabavljen nov, hladilnik, nekaj kuhinjskega pribora in posode in opravljena- razna manjša popravila in vzdrževalna dela. V poročilu in pozneje v razpravi je bilo Poudarjen-o«, da nekateri koristniki koče nimajo primernega odnosa do inventarja v koči, nekateri hpdijo tja samo popivat in posledica -tega je polomljen inventar Ul zelo zanemarjena koča. Gospodar društva ne more pregledovati stanja za vsakim koristnikom, da oi lahko ugotovil krivce. Po dru-Si strani pa so pohvale vredni nekateri posamezniki, ki so med bi_ Vanjem v koči zelo aktivni, pripravljajo drva, pospravljajo in čistijo kočo in okolico. Akcije za čiščenje koče lani ni bilo, ker !e vedno -manj ljudi odloča za prostovoljno delo. Poskusni bomo -organizirati še eno- ak-čijo za čiščenje koče -in okolice. -lcer pa bomo morali od časa do casa za to delo najti in plačati nekaj ljudi.
Izletniška sekcija je bila v preteklem letu zelo aktivna, organizirala je 16 izletov. Število udeležencev se je dvignilo od 131 v letu 1975 na 263 v lanskem letu, kar kaže, da se je zanimanje za tovrstno rekreacijo povečalo, vem dar bi vseeno želeli, da bi bilo to število še večje. Izleti so se začeli z zimskim pohodom na Stol 2-1. februarja in končali z izletom v neznano v mesecu oktobru. Prav ta izlet v neznano je bil pri članih zelo ugodno sprejet in prav ni bilo, da postane naša vsakoletna praksa. Razveseljivo je, da je kila udeležba mladih na izletih y.ečja kot v prejšnjih letih in že-timo, da se to nadaljuje, da mladi rod prevzema in nadaljuje planinsko tradicijo. Program izletov v letu 1977 bo spet zajel planine na raznih koncih naše domovine,
od manj zahtevnih do težjih po-ti, tako da si širimo obzorje in spoznavamo nove kraje, pri tem pa ne opuščamo znanih, tradicionalnih poti.
Smučarska sekcija lani ni imela niti enega izleta. Vzroki so razumljivi. Skupinski izleti na smučišča ob koncu tedna so nesmotrni, ker s-o takrat smučišča preveč polna. Zato- se smučarska sekcija odpravi in posveti več skrbi in sredstev mladinski sekciji in sploh vzgoji mladih planincev.
Markacijska- sekcija je zadolžena, da skrbi za »Ljubljansko mladinsko pot«. V maju je opravila obnovitev celotne poti, pozneje pa še dvakrat poskrbela za dopolnitev in premestitev skrinjic na tej poti, tako da je pot -skozi vse leto v redu vzdrževana.
Društvo je s svojimi finančnimi sredstvi dobro gospodarilo, izdatki posameznih sekcij niso bili previsoki, tako da smo poslovno leto zaključili z ugodnim finančnim saldom.
Nadzorni -odbor je ugotovil, da je bilo finančno poslovanje vodeno tekoče, vzorno! urejeno in računsko točno.
Največ besed je bilo na -občnem zboru izrečenih o 7. taboru ljubljanskih planinskih društev in so člani na zboru potrdili sprejem obveze za organiziranje tabora, ki jo je že prej sprejel upravni
odbor. Že lani smo namreč -obljubili Meddruštvenemu odboru ljubljanskih planinskih društev, da bomo letos prevzeli organizacijo tega tabora. Tabor bo v Trobelj e vem 15. maja 1977 in bo -obenem tudi osrednja občinska prireditev v počastitev pomembnih obletnic delovanja Partije in tovariša Tita v letošnjem letu. Pokrovitelj tabora je občina Ljubljana Moste-Polje. Organiziranje tabora bo terjalo veliko dela in truda in sprejem tega sklepa moralno obvezuje vse člane, da po svojih močeh pripomorejo k uspešni izvedbi tabora.
Na zboru je bilo s,klen j eno tudi, da se prihodnje leto, ko bo naše društvo praznovalo 10-let-nico svojega delovanja, razvije društveni prapor.
Po razrešnici staremu odboru so bili izvoljeni novi upravni -odbor. nadzorni odbor in častno razsodišče.
Po občnem zboru so prisotni spremljali še predavanje na temo »Čuvanje okolja«, ki ga je z odličnimi slikami in duhovitim besedilom podal znani predavatelj prof. Mirko- Kambič.
Dne 12. 4. 1977 se je prvič sestal novoizvoljeni upravni odbor, ki si je razdelil posamezne zadolžitve in se spoprijel s konkretnimi nalogami in problemi za 7. planinski tabor.
I. P.
VII. planinski tabor ljubljanskih planinskih društev na Trebeljevem 15. V. 1977
VEVČE, APRIL — Že v prejšnji številki »Našega dela« je bil objavljen kratek članek o -organizaciji planinskega tabora. Tega prireja vsako leto meddruštveni odbor ljubljanskih planinskih društev. Organizator tabora je vnaprej določeno planinsko društvo, katerega člani morajo opraviti vse potrebno za organizacijo tabora. Organizator letošnje prireditve je planinsko društv-o Vevče. Letošnje leto je jubilejno leto, v katerem slavimo velike obletnice iz naše revolucionarne preteklosti, kakor tudi 85-letnico rojstva tovariša Tita. Tem obletnicam je letošnja prireditev tudi posvečena.
Člani planinskega društva Vevče so na svojem rednem letnem občnem zbo-ru dne 31. 3. 1977 potrdili odločitev UO PD Vevče, v letošnjem letu prevzamemo organizacijo planinskega tabora. Da bi organizacija čim bolje -tekla,
je bila sprejeta odločitev, da naj bo dosedanji UO PD tudi -organizacijski odbor prireditve. Organizacijski odbor smo še razširili na ta način, da- smo vanj pritegnili še druge člane našega kolektiva, ki imajo ustrezno strokovno usposobljenost in izkušnje, kar nam bo vse pomagalo pri čim uspešnejši izvedbi prireditve-j UO PD Vevče je že v lanskem letu določil okvirne zadolžitve za posamične člane organizacijskega odbora, kasneje pa so bile formirane tudi skupine za posamezno področje dela. Te so: — priprava prostora: vodja Peternel Anton, člani Gorše Leopold, Jeriha Franc, Marolt Tone. Peterca Marjan, Razdevšek Joži —• prehrana: vodja Grad Andrej, člana Poženel Ivan, Jalšovec Marija — oznake: vodja Pa-vlin Franc, član, Ulčakar Lado — promet: vodja Krese Janez, sodelujejo gasilci in taborniki — saniteta: vodja Jo-zelj Marija.
Skupina za pripravo- prostora ima najodgovornejšo nalogo, ker je treba urediti cesto, vodovod, oder. zagotoviti -električno energijo, usposobiti brunarico, postaviti stojnice, okrasiti prireditveni prostor itd. Skupina za pripravo prehrane ima za nalogo pripravi-
ti posodo, pribor, zagotoviti pijačo in jedačo, kakor tudi organizirati prodajo. Skupina za oznake ima za nalogo- označiti dostopne poti' do prireditvenega prostora iz treh smeri in -sicer: po- Litijski cesti iz smeri Ljubljane, iz Litije ter iz Višnje gore. V neposredni bližini tabora mora poskrbeti za postavitev mlajev s transparenti.
Skupina za promet bo- sodelovala z UJV pri usmerjanju vo-zil na parkirišča, kakor tudi pri urejanju prometa.
Skupina za saniteto- bo- sestavljena iz treh parov bolničark,- in bo sodelovala z bolnišnico, ki jo bo postavil Klinični center v okviru vaje za SLO v neposredni bližini prireditvenega prostora.
Poleg omenjenih skupin bodo sodelovali na prireditvi tudi taborniki, ki bodo ob tej priložnosti postavili propagandni tabor ter skrbeli za čistočo, pomagali pri urejanju prometa, prodajali značke in po končani prireditvi sodelovali pri čiščenju prireditvenega prostora.
Finančna sredstva, katerih višina ni zanemarljiva za uspešno zagotovitev te prireditve, bomo zbrali z oglasi, dotacijo občine, s
prodajo značk, z zaslužkom pri prodaji jedače in pijače, računamo pa tudi na dotacijo SITKS Moste-Polje. V dokajšnji meri nam pomaga tudi kolektiv Papirnice Vevče. S stra-ni odbora za družbeni standard so bila planinskemu društvu Vevče dodeljena sredstva iz sklada skupne porabe v višini 5 starih milijonov, is katerimi bomo predvsem uredili dostopno pot in vodovod.
Naloge v zvezi z organizacijo planinskega tabora so obširne, nekatere pa tudi zahtevne. Sestavo kulturnega programa in njegovo oblikovanje je prevzel MDO. S strani občine smo dobili zagotovilo, da bodo s posameznimi sodelujočimi -skupinami ali posamezniki, ki so z našega občinskega področja, uredili vse- potrebno za njihov nastop. V zabavnem delu programa bo sodeloval domači kvintet Kometi.
Prireditev ima značaj -osrednje občinske proslave v mesecu mladosti, nanjo pa so vabljen-a tudi vsa slovenska planinska društva, med njimi tudi iz zamejstva, Zato se bomo morali planinci našega PD posebno potruditi, da bo prireditev čim bolje uspela.
E. V.
Izletniška sekcija PD Vevče je bila lani zelo aktivna
Zmedene predstave o medu
Sporazumevanje v panju
Svoja opazovanja o tako imenovani »čebelji govorici« je raziskovalec Karl FRISCH prvič objavil v zgodnjih dvajsetih letih tega stoletja. Z zapletenimi preizkusi je namreč dognal, da pašne čebele obveščajo druge čebele v painju o novi nektarni ali pe-lodni paši s pomočjo posebnih »plesov« na satju. Pri teh plesih pa dajejo napotke o smeri in oddaljenosti novega pasišča ter tudi o njegovi izdatnosti. Ta objava je postala odločilna za nadaljnji študij socialno živečih žuželk. V prvi vrsti seveda za ugotavljanje, na kakšen način se čebele orientirajo v prosti naravi. Kajti poročanje o smeri in oddaljenosti novega pasišča zahteva vendar od pašne čebele natančno poznavanje lege domačega panja in tudi pasišča v prostoru. To pa zahteva najprej natančno 'Orientacijo pašne čebele same, da lahko posreduje nove podatke na poseben način drugim čebelam.
Profesor Frisch je s svojimi učenci ugotovil, da je sonce na nebu tista točka, po kateri se orientirajo čebele. To je zanje glavna smer. Smer proti novemu pasišču pa je odklon nove smeri od smeri proti soncu. To je tisti pomemben podatek, ki ga mora pašna čebela posredovati drugi čebeli. Ta orientacijski element je dobila čebela iz vodoravne lege razmer na zemeljski površini. V temnem panju pa mora, pašna čebela preoblikovati ta podatek v navpično lego zemeljske težnosti na stoječem satju.
Pri posredovanju novice o novem pasišču se poslužujejo čebele dveh različnih plesov. Za pa-sišče, ki je oddaljeno le nekako do 100 m od panja, se pašne čebele vrtijo le v pravilnem krogu
Slika 1. Pravilni krog v obe smeri označuje pašo v bližini panja
na obe strani. Zasledujoče čebele jo otipavajo in tako sprejemajo vonjavo pašnega cvetja. Za novo pasišče, ki je bolj oddaljeno, pa izvajajo pašne čebele podolgovato plesno obliko s kroženjem enkrat v desno, drugič v levo, da je celotna pot podobna široki osmici. Čim hitreje kroži čebela, tem bližje je novo' pašno polje, čim počasneje se pomika čebela, tem dlje je do pasišča. Z naglim ali počasnejšim stresanjem repka pa oznanja izdatnost paše.
Slika 2. Kroženje v obliki široke osmice oznanjuje večjo oddaljenost od panja
Ples, s katerim posreduje pašna čebela svoje ugotovitve o novem pasišču, je pravzaprav določeno premikanje in stresanje z zadkom v smeri od spodaj navzgor po saitu. Navpičnica na satu predstavlja namreč točno smer proti soncu, odklon od navpičnice pa kaže smer proti pasišču. S hitrostjo plesa pa nakazuje oddaljenost novega pasišča od domačega panja. Z natančnimi preizkusi so dognali, da se čebele ori -entirajo lahko tudi, pri zastrtem soncu, le da je del neba brez oblakov. Preko polarizirane svetlobe na tem delu neba lahko določijo pravilno lego sonca. Ob pokritem nebu čebele ne letajo.
Dandanes je znano,, da se čebele orientirajo tudi s pomočjo zemeljskega magnetnega polja, vendar le za opravke v panju. Ker visokonapetostne napeljave vplivajo v okolju na zemeljsko magnetno polje, čebelnih panjev ne smemo postavljati pod električne napeljave.
Julij Mayer
V stranski dolinici zgornje Besnice smo se sestali na pikniku kar iz treh avtomobilov. Topla jesenska sobota popoldne. Mladina je zbijala žogo na obširnem travniku, odrasli pa smo posedali ob roštilju, izpod katerega se je sukljal modrikasti dim prijetno obetajočega vonja.
Janez je med drugim omenil, da je videl meseca junija po vsej Besnici razmeščenih izredno mnogo tujih čebel, ki so jih čebelarji pripeljali na kostanjevo pašo. Hitro je pristavila njegova žena: »Kostanjevega medu pa res ne maram, greni. Kakšen med pa je sploh to, kil še sladek ni?«
Pojasnjeval sem, da je v kostanjevem medu zelo mnogo kostanjevega peloda in navadno tudi dober del kostanjeve mane, ki dajeta medu grenak okus zaradi tanina. Po svetu pa kostanjev med ravno zaradi teh sestavin visoko cenijo, ker zdravilno učinkuje na človekovo počutje. Zato v tujini štejejo kostanjev med kot iskan sortni pridelek iz čebelarstva.
»Lansko pomlad mi je Tonetov sodelavec prinesel s Hrvaškega zlatorumen tekoč med ki je imel v čaju prijeten duh in tudi okus. Zal pa je bil ponarejen iz slad-
korja,« je pristavila prikupna Tonetova žena Milena.
»Kako pa to veste?« je bilo moje vprašanje.
Odgovor: »Avgusta smo bili na morju in tudi potem nekaj časa nismo kuhali čaja. Pred kratkim sem vzela kozarec s preostalim medom v roke, med ni bil več tekoč, ampak trd iz samih sladkornih kristalov. Smo jih na jeziku kar pošteno1 čutili.«
»Najprej moram povedati, da je čebelni med naj čistejša naravna prehrambena snov, ki se brez človekove pomoči ohranja v naravni obliki skozi več let. Kemikom se je posrečilo', da so umetno sestavili škrob, medu se jim doslej še ni posrečilo sestaviti. Tisti med iz Hrvaškega je bil akacijev med, zato tisti prijetni vonj in okus v čaju. Vsak naraven med pa na jesen prej ali slej kristalizira. Na ta način ga narava usposablja, ča se ohranja v naravni sestavi skozi več let brez škode. Ponarejen med sploh ne more kristalizirati.
Njena mama Marija je odločno pristavila: »Veste, odločili smo se, da pri Medeksu v Ljubljani ne bomo več kupovali medu. Tone se je že dogovoril s čebelarjem domačinom. dal bomo od njega kupili potrebne kile medu.«
»Kaj pa se vam je Medeks zameril, da ne boste več kupovali njegovega medu?«
Resno je odgovorila: »Slišali smo v Medeksovi reklami, kakšne zdravilne pripomočke že prodajajo. Gotovo izvlečejo iz medu zdravilne snovi in potem prodajajo prazen med.«
Zasmejal sem se na ves glas: »Tako lahka ta stvar pa le ni. kot si mislite. Zdravilne snovi, ki so v medu, so njegovi sestavni delci, se pravi, da jih ne moremo izvleči iz njega. To so deloma vitamini in hormoni, deloma Pa rudni elementi in rudninske snovi, ki jih naše telo nujno potrebuje za obnavljanje telesnega tkiva. Te .snovi so v zadnjem času našli tudi v cvetnem pelodu, iz katerega čebele izdelujejo mleček za vzrejo zalege. V zadela-vini, ki se strokovno imenuje pro-polis, so našli enake zdravilne snovi. Zato Medeks pelod in zade-lavino uporablja pri izdelovanju tistih zdravilnih preparatov. Med pa prodaja enako dober in naraven kot prej.«
Ker gotovo 'krožijo med našimi ljudmi enake in podobne misli-vam predragi bralci, povem te razgovore z našega piknika.
Julij Mayer
Na odru da, v dvorani ne!
VEVČE, APRIL — Odbor za kulturo pri organizaciji sindikata si prizadeva popestriti kulturno življenje. S sodelovanjem občinske organizacije za kulturo in prosveto je priredil že več kulturnih večerov.
Posebno na visoki ravni je bila prireditev 7. aprila, ko so Vevče obiskali prvaki ljubljanske opere pod naslovom »Večer opernih arij«. Takih prireditev, kjer bi lahko strnjeno slišali najlepša dela opernih storitev, je bore malo in lahko štejemo to za enkratno priložnost.
Vendar se je izkazalo, da je zanimanje Vevčanov za kulturne bisere bore majhno. V dvorani je sedelo le 50 do 60 ljudi. Težko je opisati pri tem
občutek prireditelja, še težje pa razpoloženje nastopajočih. Sprašujemo se, ali pa morda domnevamo, kaj bi Vevčane premaknilo iz kulturnega mrtvila.
S. R.
VEVČE, MAJ — V četrtek, 7. aprila 1977 zvečer je bil v dvorani Kulturnega doma v Vevčah »Večer opernih arij«. V njem so sodelovali solisti Ljubljanske opere Vanda Gerlovič, Sonja Hočevar, Ladko Korošec, Rajko Koritnik in Marcel Ostaševski, pri klavirju pa jih je spremljala Zdenka Lukčeva. Slišali smo izbrane arije in duete iz »Seviljskega brivca«, »Figarove svatbe«, »Trubadurja«, »Rigoleta«, »To-
sce«, »Don Pasqual.a«, »Ma-dame Butterfly«, »Gorenjskega slavčka« in »Prodane neveste«. Vsi sodelujoči so priznani umetniki, ki so znani tudi izven Slovenije, nekateri med njimi so uspešno nastopali že na najbolj priznanih opernih odrih po svetu. Lepota njihovega petja nas je prevzela in zelo smo jim hvaležni za njihovo dobro voljo, da so prišli med nas.
Preživeli smo čudovit večer. Samo nekaj ga je zagrenilo. Vsi umetniki so nam peli v lepi dvorani, kjer pa je bilo praznih tri četrtine sedežev. Kako slaba nagrada za njihov trud in čudna slika za vse tiste, ki bi lahko, pa niso prišli!
Poslušalka
Dobili se bomo v gledališču
VEVČE, APRIL — Preteklo sezono so se vključili v organizirani obisk naših osrednjih gledališč — Drama, Opera, Mestno gledališče — nad 150 ljubiteljev gledališke umetnosti.
Tudi v sezoni 1977/78 bo na razpolago približno enako število abonmajskih sedežev. Člane kolektiva seznanjamo, da se bodo v začetku septembra lahko odločali, katero izmed gledališč bodo obiskovali. K že znižanim cenam abonmajskih kart bodo1 prispevali abonenti le četrtino vrednosti. Repertoar za naslednjo sezono je dokaj pester in obsega domače in tuje umetniške stvaritve.
R. S.
Želeli ste, da vam prinesem nekaj najbolj svežega!
Brez besed
Prvomajske uganke
Za to številko našega glasila smo vam pripravili nekaj pestrih ugank. Ce boste dosledno upoštevali navodila, vam jih prav gotovo ne bo težko rešiti. Vsekakor vam pri reševanju želimo mnogo sreče in prijetnega razvedrila.
		1	2		4	5								1	2		4	5		
				3												3				
1												a								
2												2 b								
	3						r —						3 c							
4												4 d								
5												5 e								
																				
																				
																				
		1	2		4	5								1	2		4	5		
				3												3				
1												1 a								
2												2 b								
	3												3 c							
4												4 d								
5												5 e								
																				
																				
1
4
1
4
Zvezdi
Zahtevane pojme vpisujte v obe zvezdi v pravilnem zaporedju kot navajamo opise. Vsaka beseda ima 7 črk, v vsak krogec torej sodi ena črka.
Besedi od 1 do 3: predmestje v Ljubljani — prehodno ozemlje, hodnik
Besedi od 3 do 5: odpadki pri blagu, deli raznovrstne hrane, ki je ne pojemo — naselje blizu Postojne z odcepom ceste za Novo Gorico.
Povezani magični liki
Pred seboj imate štiri magične hke, od katerih sta dva in dva Medsebojno povezana. Opise dan lemo po vrsti, najprej za prvo dvojico, nato pa, še za drugo povezano dvojico. Povezani del je označen s črtkanimi linijami.
Zgornji levi magični lik vodo-ravno in navpično:
1- obrat za predelavo izdelkov Papirne industrije, 2. soglasje, Pismeno ali ustno podano pozitivno mnenje v različnih zadevah, modro bleščeč, po trebuhu rdečkast ptič potapljač, ki lovi vodne žuželke in ribe, 4. interes Za kaj, povpraševanje, 5. bolezen zaradi okvare jeter, okterus, ru-
•henica.
Zgornji desni magični lik vodo-ravno in navpično:
1- naše glavno mesip, sedež ^TL. 2. odklanjanje, odtrgovanje, vračanje žoge v raznih igrah, 3. izmeček iz ust, 4. popivanje alkoholnih pijač, nagnjenost h krokanju, 5. majhna, s prostim očesom nevidna premičnica, majhen planet.
Med obema zgornjima likoma, hrano od desne proti levi:
a) luža, mlaka, jama z deževnico- b) telovadni element, začetni del skoka, c) priseljenec, kdor le kam prišel, d) vinorodni kraj na Štajerskem, oddaljen 8 km od ttus, e) črta, pas, železniški tir.
Na označenih poljih v sredini obeh likov dobite navpično naziv mesta naše največje tovarne celuloze in papirja v Sloveniji.
Spodnji levi magični lik:
1. tovarna iali prodajalna izdelkov naše panoge, 2. pobudnik, začetnik akcije, 3. uradnik, oskrbnik v graščini, 4. okrevališče, zdravilišče, majhna bolnišnica, 5. privrženec združevanja, pripadnik enotne oblasti, zagovornik unitarizma.
Spodnji desni magični lik:
1. kraj ob Muri v sevemii Sloveniji s tovarno papirja, 2. vrsta lesa iz macesnu podobnega zimzelenega iglavca, 3. privrženec nauka skolastičnega filozofa Dunsa Sootusa, 4. nepravičen človek, 5. nesvobodnost, navezanost na drugega zaradi lastne nemoči.
Med obema spodnjima likoma 7, desne proti levi:
a) padavina, ki ima kapljice spremenjene v led, b) priimek našega najboljšega telovadca, mojstra na konju, c) mesto na Moravskem, kjer je Napoleon I. premagal Ruse in Avstrijce (nemško se mu pravi Austerlitz), d) vladar, monarh, tudi glavna figura pri šahu, e) zasuk, obrat.
Na označenih poljih dobite mesto v BiH s tovarno celuloze in papirja.
I. S.
Naša želja
19 9 18 5 14 2 — 19 9 6 7 4 2 8 6 4 5 14 — 15 6 5 10 1 18 Iti — 19 9 6 7 4 18 1 2 8 — 8 6 15 — 13 14 17 18 — 4 6 3 14 — 12 14 17 2 ...
Ključ:
1 2 3 4 5 6 = kmečko delo na travniku, rezanje košenin z ročnim orodjem ali s strojem
ti v
7 8 9 10 11 = drug izraz za vrsto
12 13 14 15 = marmelada
16 17 18 19 = zračni tok, puh, veter
Če ste pravilno rešili ključ in dobljene črke vpisali namesto zgornjih številk, boste prebrali našo željo za najlepši spomladanski mesec.
I. S.
Besedi od 5 do 1: izbrizg, iztok, izliv — košček zlomljene kosti, del berila v knjigi
Besedi od 6 do 2: sitara šara, na-potje, ropotija — del ročne ure, ki ureja regulacijo
Besedi od 2 do 4: goreč oznanjevalec kakega nauka ali ideje, glasnik, eden dvanajsterih Kristusovih učencev — vulkanska kamnina, ki je dobila ime po gorovju Andi
Besedi od 4 da 6: tolšča iz surove ovčje volne, osnova za razna mazila in mila — sintetično vlakno iz poliestra in tkanina iz tankih vlaken
Ob pravilni rešitvi vam dajo črke v zunanjih močnejših krogcih, brane po vrsti od 1 do 6, dva proizvoda članic naše SOZD. V prvi zvezdi dobite rudnino, ki se uporablja v papirni industriji kot polnilo in je izdelek rudnika pri Kamniku, v drugi zvezdi pa proizvod Papirnice Količevo.
I. S.
Mozaik
1 4	6	5	3	2 3	4	3 2	1
2	4 2	5	1	5	2	1	5 3
1	4	3	6 5	LD [X	2	1	4-
4	2	3	1	1	3	2	4
V obliki pravokotnika sestavljen lik je razdeljen na 7 delov, ki jih omejujejo debelejše črte. V vsak del morate vpisati besedo, ki jo zahteva opis. Posamezne črke vsake besede vpišete v polja s številkami v zaporedju kot ga imajo v rešenem pojmu.
1. sovraštvo, 2. obdelan kos polja, 3. Ludolfo-vo število (3,1415 ...) značilno za krog, 4. prebivalci skandinavske države, 5. sestrin mož, 6. pomladanski mesec, 7. ime svetovno znane hrv. sopranistke Kunc-Milanov.
Če ste mozaik prav izpolnili, boste po vodoravnih vrstah prebrali izrek, ki ga vzklikamo v teh pomladnih dneh.
I. S.
Na vsaki izmeni poklicni gasilec
VEVČE. APRIL —i Na podlagi zakona o požarni varnosti in ugotovitev požarnega Inšpektorata v Ljubljani bomo v bodoče dolžni
imeti na vsaki izmeni poleg prostovoljnih gasilcev, ki sicer redno delajo, so pa vključeni1 v okviru Industrijskega gasilskega
Naša fotografija meseca
Fasada gradu Fužine, kjer so naši stanovalci in hidrocentrala, je začela kazati svoja rebra. Kdo in kako se bo spomnil popravila posebno sedaj, ko bo grad sosed novega, modernega naselja? (Foto C. Zupančič)
KADROVSKA SLUŽBA POROČA .
Papirnica Vevče
Marec 1977
Prišli :
Purkat Marica — prebiralka-števka pap.
Cenkar Amalija — zaznamovalka bal
Frelih Pavla — prebiralka-števka pap.
Markovič Stana — zaznamovalka bal
Ferlež Tatjana — administrator v proizvodnji
Želj kovic Miloš — pomočnik v toplarni
Marolt Branko — avtoelektričar
Kovač Srečko — pleskar
Skubic Janez — skladiščni delavec
Horvat Franjo — vodja pakirnega stroja V. pap. stroja
Petrovič Marko — I. pom. vodje prečnega rez. stroja
Kukavica Anton — pom. vodje vzdol. rezal, stroja V. pap. stroja
Govednik Julij — električar II
Šajn Marija — prebiralka-števka pap.
Cajner Rajka — prebiralka-števka pap.
Žižek Terezija — prebiralka-števka pap.
Dordevič Dragiša — voznik viličarja
Dimitrijevič Slava — II. pom. vodje preč. rezal, stroja
Peterca Matjaž — pom. vodje tiskarskega stroja
Brkovič Zdravko — vnašalec Glavan Mitja — voznik viličarja Oblak Joža — prebiralka-števka pap. Kumalič Mimka — snažilka
Meserko Štefanija — pom. vodje stroja za rez. in zav. malih formatov
Šubelj Janez — embalažni mizar Krajnc Ivan — progar Novak Dragotin — mizar I
Odšli:
Roškič Avram — I. pom dodel. stroja
Vujasin Dragan — razkladalec surovin
Musar Miftar—pomočnik v toplarni Vrečar Marjan — vodja gaufrirnega stroja — v JLA
Nezirovič Suljo — voznik viličarja
—	v JLA
Novak Branko — skladiščni delavec
—	v JLA
Perovič Radeta — nakladalec papirja — v JLA
Škrinjar Milan — pom. vodje vzdol. rezal, stroja — v JLA Vrbinc Lojze — paznik pap. stroja
—	v JLA
Bernat Niko — pom. vodje zav. stroja formatov — v JLA Vrečar Franc — vodja kuhinje premaza — v JLA
Cajhen Karel — obratni laborant — v JLA
Jolič Dragomir — I. pom. dodel. stroja — v JLA Stefanovič Zika — manipulant
—nnsEDiio—
Glasilo delovnih kolektivov Združenih papirnic Ljubljana in Papirnice Količevo — Izdajata ga delavska sveta — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Stane Robida — Uredniški odbor: Milan Deisinger, Milan Korošec, Jože Marolt, Ljubo Milič, Tone Novak, inž. Danilo Skerbinek — Tehnični urednik Danilo Domajnko (Delavska enotnost) — Tiska tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani Po mnenju Republiškega sekretariata za informacije št. 421-1/72 z dne 21. 1. 1976 šteje ta publikacija med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
Rodili so se:
Hauzer Francu sin Sašo
Vidmar Jožetu hči Jožica
Rep Karlu hči Karmenka
Fras Francu sin Franc-Aleksander
Flerin Nikotu sin Primož
društva, tudi poklicnega gasilca. Torej bomo' imeli v naši delovni organizaciji 4 izmenske in 1 vodjo, torej 5 poklicnih gasilcev. Na videz malo pretirana zahteva, vendar pa lahko prinese določeno korisit pod pogojem, da bo ta služba v resnici tekla tako, ki si jo požarni inšpektorji zamišljajo. Poklicni gasilec bo moral biti ves čas »na nogah«, aktivno kontrolirati dogajanja okrog strojev, kajenje, hranjenja umazanih krp. rokovanja z gorivi in mazivi in drugimi vnetljivimi sredstvi, zavarovanja pri predelavah itd. Se več posla kot v dopoldanski izmeni bo imel gotovo popoldan, še več pa ponoči. Ponoči bo moral tudi prispevati svoj delež k preprečevanju stikanja po praznih obratih, prelaganja raznega odpadnega materiala in podobno, skupaj s čuvanjem, ki ga bomo morali tudi postaviti v izmene, saj dogajanja tako kažejo.
Z zavarovanjem delovnih naprav in materiala se v bodoče res ne bomo smeli šaliti, saj se tudi pogoji gospodarskega uveljavljanja papirnice zaostrujejo.
T. N.
Voda reže valovito lepenko
VEVČE, APRIL — V zanimivostih iz papirne industrije piše APR. da so na kongresu v mestu Montreux preteklega leta predstavili rezanje valovite lepenke z vodo. Papir režejo vzdolžno v stroju. »Vodni nož« se sestoji iz safirne šobe s premerom 0,1 mm, skozi katero izstopa voda pod pritiskom 4000 atu. Brzjina iztoka. je enaka trikratni brzini zvoka. Ob takem pritisku se lahko odvija proces rezanja. Ta proces omogoča oster rob rezanja tudi pri delovni brzini stroja do 200 m/min. Kot trdijo, se je s tem kvaliteta lin trdnost valovite lepenke povečala, ker na rezalnih robovih ni več nobenih zmečkanin. Razen tega je postopek dobrodošel pri varovanju okolja, ker se ne pojavlja več nikakršen prah, ki je pri navadnem rezanju nujen.
S.	R.
Nazadovanje industrijske proizvodnje na Švedskem
V preteklem letu so v švedski industriji zabeležili znižanje proizvodnje za 2,7 9io proti 2,6 %> nazadovanju v letu 1795. S tem se je industrijska proizvodnja znižala na raven leta 1973.
Najpomembnejše industrijske panoge so zaradi slabe konjunkture omejile proizvodnjo in tako se je proizvodnja celulozne industrije zmanjšala za 8,4 ‘Vo, omejitev v jeklarski industriji je dosegla 8,3 %>, v proizvodnji železove rude pa 6,6 'Vo. V tekstilni in konfekcijski industriji pa so zabeležili znižanje proizvodnje za 5 'Vo, kcnjunkturno občutljiva prehrambena industrija pa je zabeležila le 0,6 %> nazadovanje proizvodnje. Pozitiven razvoj so zabeležile rafinerije s povečanjem proizvodnje za 16,1 %>, industrija barvnih kovin in papirna industrija.
Vir: Nachrichten fiir Aussen-handel 65, 1. 4. 1977.
Križanka
Vodoravno: 1. zvezni kapetan naše nogometne reprezsntance (Ivan), 7. večje naselje na Notranjskem, kjer ima Kartonažna tovarna Ljubljana svojo TOZD, 12. usnjeno obuvalo brez pete, ki se na nogo pritrdi z jermeni, 13. bog riža v šintoizmu, tudi veliko jezero na severu Finske, 14. slovenski jezikoslovec, poznavalec evropskih literatur in dober Prešernov prijatelj in svetovalec (Matija), 15. mesto v Crnii gori ob Li-mu s tovarno celuloza in papirja, 17. starogrška muza zgodovine in epskega pesništva. 19. človek, ki se je odrekel življenjskim užitkom. spokornik. 20. glavna arterija. žila odvodnica, 22. prijeten vonj, 25. sodnijsko določen termin. tudi domač izraz za manšeto, 28. zimska padavina, veselje smučarjev, 29. mesto v BiH v dolini Sane s tovarno celuloze in papirja, 32. oče, 33. pododdelek terciara v geološki zgodovini Zemlje, 34. otroška razigranost, živahna in vesela mladež, 36. kavelj, kljuka, 37. mostovž, pomol, balkon.
Navpično: 1. ocenjevalna enota v igri, poen, pika, 2. vrsta dalmatinskega črnega vina, 3. pogost naziv za tovarno, ki v proizvodnji uporablja celulozo, lesovino in druge surovine, 4. začetnici imena iin priimka naše pesnice (lirika »Temna vrata«), 5. gorski reševalni čoln, 6. osvežilna pijača, 7. slap Savinje pod Okrešljem, 8. glavno mesto francoskega departmaja Maine et Loire z gradom družine Anjou, 9. industrijski obrat za predelavo izdelkov papirne panoge, 10. obdobje, vek, doba, 11. dlakasta koža mladih koz-ličev, 16. prvak, tudi igralna kar-
ta, 18. odjuga, 21. borišče, prostor za igre v amfiteatru, cirkuško prizorišče, 23. jamski ali močvirni plin, vzrok eksplozij, v rudnikih. 24. tropska, aloi podobna rastlina z velikimi, mesnatimi listi, 26. predlog, 27. zunanja telesna prevleka, povrhnjica, 29. obrtnik ali delavec živilske stroke, 30. podzemni hodnik, 31. odžagan kos debla, hlod, 35. začetnici imena in priimka naše znane družbeno politične delavke, članice sveta federacije.
I. S.
Vse nagrade tovarišicam
Pri žrebanju dvojnih zlogov-nic iz marčevske številke »Našega dela« so imele pri žrebanju srečo naslednje reševalke, ki bodo prejele:
Prepeluh Ana, 10.— din Babnik Ada, 10.— din Smrekar Minka, 10.— din Klanjčar Nada-, 30.— din Peternel Ivka, 60.— din
Rešitev prvomajskih ugank pošljite do 12. maja na uredništvo. Izžrebali bomo tri nagrade po 10.—, eno za 30.— din, eno za 60.— din in eno za 100.— din.
HP KOLINSKA
TOZD KEMIN Ljubljana,
Šmartinska 50, proizvaja:
—	vse vrste kožnih klejev, tehnično, prehrambeno želatino in specialno lepilo glutakol
—	klejiva za klejenje papirja v masi in parafinske emulzije.
Zahtevajte prospekte in tehnična navodila!
Ob 1. maju, prazniku dela čestita vsem bralcem in jim želi obilo zdrave zabave
Uredništvo
ČESTITAMO!