IZHAJA VSAK ČETRTEK
Poštnina plačana v gotovini
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE OBMURSKIH OKRAJEV
Uredništvo id uprava: Murska Sobota. Okr. odbor OF — Čekovni račun:                         Narodna banka Murska Sobota 641-906-030.             — Naročnina: Celoletna 100din. polletna 50 din četrtletna 25 din.
Štev. 31 — Leto I.
Murska Sobota, 22. septembra 1949
Cena 2 din
Organizacijska In gospodarska utrditev kmečko obdelovalnih zadrug - važna naloga v izgradnji socializma na vasi
         Pod gornjim naslovom je Radio Ljubljana oddajal načelni članek, iz katerega povzemamo v izvlečku. nekaj odstavkov, ki obravnavajo nekatere zadruge obmorskih okrajev. V članku je med drugim rečeno:
  Hitra rast našega kmečko-obdelovalnega zadružništva je izvor ene najbolj splošnih napak, namreč, da so na novo ustanovljene kmečko-obdelovalne zadruge okrajni aktivi in okrajne zveze prepuščali same sebi, niso jim posvečali skoraj nikake pozornosti, niso jim nudili osnovne organizacijske pomoči, čeprav tako pomoč zadruge prav po ustanovitvi, ob prehodu iz drobnega kmečkega gospodarstva na večji socialistični obrat, najbolj potrebujejo. Okrajni aktivi in okrajne zveze so se v teh primerih zadovoljili s tem, da so lahko poročali svojim nadrejenim organom, »da je bila ustanovljena ena KOZ več!« V murskosoboškem okraju se tak nepravilen odnos okrajnih aktivov do obdelovalnih zadrug najbolje odraža v KOZ Sebeborci, kjer še — skoraj po petmesečnem obstoju zadruge — niso koncentrirali živine in kjer obstojajo »brigade«, ne pa brigadni, skupinski način dela!
  Tam torej, kjer so okrajni aktivi in okrajne zveze zavzeli tak omalovažujoč odnos do organizacijskega in gospodarskega utrjevanja kmečko-obdelovalnih zadrug, mnogokrat niso bili podvzeti osnovni organizacijski ukrepi. Ne samo, da ni bilo pravilno rešeno vprašanje ohišnice, vložitve zemlje ali gozda, inventarja in vprežne živine, temveč tudi niso skrbeli, da bi se pravilno skoncentrirala živina, stroji In ostalo orodje. Nerešitev tega osnovnega ukrepa jasno tudi otežuje organizacijo skupinskega dela. In če ponekod niso rešili teh osnovnih problemov, kako bi potem lahko prešli k delu po normah!
  Zakaj pa so pravilna organizacija gospodarstva, organizacija skupinskega dela in organizacija dela po normah osnovni in najvažnejši, potemtakem tudi najnujnejši ukreni zadruge kot socialističnega gospodarstva?
  Oglejmo si, zakaj je važno in nujno na primer koncentrirati živino. To bomo najbolje videli na stvarnem primeru KOZ Sebeborci v murskosoboškem okraju. Tu v tej zadrugi niso osredotočili živine, kot so to na primer storili v Tešanovcih, kjer so spravili slama! mlekarice, plemensko goved in mladi zarod v ločenih hlevih. V Sebeborcih tega niso storili, čeprav bi imeli te možnosti ob manjših adaptacijah. Živina je torej — kakor goved, tako konji — ostala pri zadružnem gospodarstvu. Seveda je zato vsako zadružno gospodarstvo stremelo za tem, da bo imelo na skednju dovoli krme za živino. In ker je vsak gospodar prepričan, da je samo »njegova« krma najboljša, je hotel imeti krmo te »svojega« travnika in je zato tudi hotel na travniku sem kositi in pospravljati. Slaba stran neizvršitve koncentracije živine se torej odraža v stari kapitalistični miselnosti posameznikov, vrhu tega pa onemogoča skupinsko organizacijo dela. Ne samo da zaradi takih danih pogojev vsak stremi, da bi opravil »svoje« in na »svojem«, temveč tudi da ga  skrb in delo pri živini toliko vežeta da zadružnika ni mogoče
  pravilno vključiti v skupinsko delo.
        ne samo, da trni organizacija skupinskega dela, temveč tudi delo zadruge v celoti, pa tudi disciplina, ki je za organizirano delo nujno potrebna . . . Pravilna organizacija dela v zadrugi tudi zelo vpliva na delovno disciplino zadružnikov. Nepravilni ukrepi pa — četudi samo začasni — pa lahko obstoječo
  disciplino zelo omajajo. Kot primer naj navedemo KOZ »Novi svet« v Tešanovcih, kjer je bila delovna disciplina zadovoljiva. Živino so pravilno koncentrirali na treh mestih in postavili živino-
  rejsko skupino. Pozneje na so od v okrajn odkupljenega števila goved dobili začasno precej glav, ki jih je dobilo skoraj vso zadružno gospodarstvo v hlev Delovna discinlina le začela na mah opadati. Zakaj? Zalo, ker je moralo zadružno gospodarstvo skrbeti za to živino. In ker je moralo skrbeti, če-
  tudi začasno, za to goved, je hotelo imeti na skednju seno in to »svoje« seno itd. Posameznih članov zadružnega gospodarstva več ni bilo mogoče tako vključiti v skupinsko delo. »Majhna reč«, toda velika napaka, ki ne omaja samo zadružne discipline, temveč tudi povzroča, da dvigajočo se zadružno zavest prerašča preostala kapitalistična miselnost. Podobna je situacija tam, kjer še živine niso koncentrirali, čeprav so bili na nujnost takega ukrepa opozorjeni tako upravni odbori kakor OZKZ. (Primer omenjene KOZ Sebeborci in KOZ Puconci)... Zaradi tega ni mogoče
pravilno organizirali poljedelskih in dragih brigad, živinorejskih in drugih skupin in tako dalje. Podobne so posledice nekoncentriranja strojev, večjega orodja in vprežne sivine pri posameznih brigadah ali skupinah. Zadružniki-tovariši iz vodstva zadruge ali okrajne zveze pa se potem čudijo, zakaj delo v brigadah »ne klapa«! Pravilna organizacija dela omogoča, pravilno delitev dela na skupine, pravilna delitev dela na skupine pa omogoča, da bo n. pr. živinorejska skupina lahko posvetila vso skrb živini in njeni reji, poljedelske skupine pa bodo lahko vložile ves trud in skrb gojitvi posameznih kultur. To pa hkrati pomeni pridobitev na času in večjo storilnost dela. To pa pomeni tudi večje dohodke zadruge in višji življenjski nivo zadružnih članov.
   Ko je v članku govora o normah, je med drugim rečeno:
   Kaj pa je to norma? To Je določena količina dela, ki ga je treba opraviti v določenem času, za kar se prizna določena višina delovnega dne. Norme sprejemajo samo zadružniki na zboru zadružnikov. Toda kljub temu se norm po nekod boje. Zakaj? Zato, ker so oni, ki vedo, da norme pomenijo konec njihovemu lenuharjenju, mnogo vztrajnejši v »prepričevanju« proti normam, kot pa vodstva zadruge ali okrajne zveze. Kaj pa je delovnemu kmečkemu človeku in zadružniku lažje dopovedati kot to, da so norme za to tu, da bo dobil vsak zadružnik plačilo po opravljenem delu?! Kaj mu je lažje dopovedati kot to, da so norme ravno za to tu, da bomo z njimi preprečili tisto, česar se morda boji, namreč, da bi on, delaven zadružnik, delal za lenuha ali zadružnika, ki se izogiblje delu?! Težave z uvajanjem norm so imeli tudi V kmečko-obdelovalni zadrugi Krčevina, Miklavž pri Ormožu v ljutomerskem okraju. Toda s pravilnim prikazovanjem normiranega dela tudi v kmetijstvu in z njihovim poslovnim uvajanjem v vinogradništvu, poljedelstvu, travništvu, sadjarstvu itd. so zadružniki uvideli, da se v normiranem delu odraža socialistično načelo, ki ga tudi oni odobravajo, namreč »od vsakega po njegovih snosobnostih, vsakemu po nleoovem delu«, ali kakor oni pravijo, »kdor ne bo delal, ne bo jedel« ali »za lenuha v zadrugi ni kruha«!! V članku je tudi govora o tem, da so postavljene norme osnova za pravično evidentiranje opravljenega dela zadružnika po delovnih dnevih, ki jih je treba sproti vnašati v delovno knjižico za-
družnika, da zadružnik tudi lahko sproti kontrolira in primerja svoje delo in evidenco v svoji delovni knjižici. Ko je govora o demokratičnih odnosih med vodstvom zadruge in zadružniki ter med zadružniki, opozarja članek tudi na pravilne odnose med vodstvi kmečko-obdelovalnih zadrug in višjimi, pa bodisi političnimi, oblastvenimi ali zadružnimi organi: 
   Samovoljna kršitev, ali omejevanje pravic zadružnikom ali upravnim odborom lahko samo zelo Škoduje razvoju kmečko-obdelovalnih zadrug. So taki primeri, ko se nekateri politični ali oblastveni forumi direktno vmešavajo v upravne ukrepe upravnih odborov ter tako omejujejo protizakonito njihove pravice. N. pr. upravni odbor ima pravico, imenovati brigadirje, toda s lem se okrajni komite ni strinjal, zato je odredil volitve brigadirja, namesto da bi s tesno povezanostjo in sodelovanjem z upravnim odborom uredil to vprašanje predhodno. (KOZ Krčevina, Miklavž pri Ormožu, okraj Ljutomer.) Jasno je, da tako »sodelovanje« in nudenje pomoči vzbuja nezadovoljstvo pri zadružnikih, upravnemu odboru pa jemlje ugled in voljo do dela. Tu je treba posebej opozoriti na članek Moma Markoviča: Delo in naloge osnovnih partijskih organizacij na vasi (Komunist 3/49), kjer pravi: »Posebno moramo opozoriti na nevarnost kršitve zakona in posameznih zakonskih predpisov v borbi za omejevanje in izrivanje kapitalističnih elementov na vasL Sleherna kršitev zakonitosti slabi ugled oblasti prav pri tistih, ki jih moramo pridobiti, t. j. pri srednjih kmetih. To ustvarja nezaupanje in negotovost, česar si prav želijo razni sovražniki in kar lahko tudi dobro izkoristijo. Varovanje zakonitosti, budno spremljanje razvoja v praksi in skladnost linije borbe z razvojem — to so pogoji uspešne politike Partije na vasi.« Toda tega se tovariši ponekod vse premalo zavedajo, ne samo pri ustanavljanju novih KOZ, temveč tudi v odnosih do obstoječih KOZ, njihovih upravnih odborov in zadružnikov. In prav tod delajo ravno nasprotno, kot da bi delali to iz golega informbirojevskega oportunizma, ne pa zaradi slučajne napake ali nezavestnega izkrivljanja linije Partije. Tod seveda tudi pomoč pri konkretnih organizacijskih vprašanjih zadruge ni dovoljšna, pa tudi ne pravilna. To vrzel povečuje še to, če je v vaseh premalo partijskih organizacij.
                              Nihče ne more zavreti graditve socializma pri nas
 Protestno zborovanje soboške mladine
  V četrtek zvečer se je zbrala mladina mesta Murske Sobote pred Spomenikom zmage, da protestira proti postopku madžarske vlade, ki ne dovoljuje pristopa naši mladini na svetovni kongres demokratične mladine. Mladina mesta Murske Sobote obsoja nesramna dejanja informbirojevske gonje madžarske vlade, ki poskuša na vse načine prikazati Jugoslavijo kot nasprotnika graditve socializma v svetu, skriti hoče resnico o Jugoslaviji pred svetom in še posebej pred svojim narodom. Da bi to dosegla, je preprečila pristop na kongres svetovne demokratične mladine jugoslovanski mladinfki organizaciji.
  S tega zborovanja je poslala mladina
mesta Murske Sobote resolucijo kongresu Svetovne federacije demokratične mladine in Centralnemu komiteju Komunistične partije Jugoslavije. V svojih resolucijah izrekajo zaupanje Partiji in Titu. Med drugim pravijo:
  »Gonja in klevete, ki se vsak dan stopnjujejo, nas samo še bolj strnjujejo z našo Partijo. Na vse klevete in laži odgovarjamo s pojačano borbo za osamosvojitev, za izgradnjo socializma. Takšne laži in klevete lahko širijo samo oni, ki hočejo z izkrivljanjem marksizma leninizma nadvlado nad pravicami in samostojnostjo malih narodov. Mi pa ne prodajamo svojih pravic za nobeno ceno.«
Protestno zborovanje mladine D. Lendave
  16. septembra se je vršilo v dvorani kina v Dolnji Lendavi veliko protestno zborovanje, ki so se ga udeležili vsi mladinci in mladinke iz podjetij in šol Dolnje Lendave. Po polni dvorani se je že pol ure pred pričetkom zborovanja razlegalo mogočno petje. Mladina je navdušeno pela naše udarne delavske in partizanske pesmi.
  Ob šesti url je zborovanje otvorila sekretarka mladinskega agitpropa, tov. Sušnič Marija, ki je predala besedo članu oblastnega odbora, tov. Ribnikarju Petru.
  Tov. Ribnikar je najprej naznačil pomen zborovanja. Omenil je, da se je pred kratkim vršil v Budimpešti II. kongres Svetovne mladinske federacije ter mednarodno študentsko zborovanje, na katerega pa madžarske oblasti niso hotele pustiti jugoslovanskih delegacij. Poudaril ie, da jih niso hotele pustiti prav zaradi tega, ker so se bale, da bi demokratične mladinske organizacije spoznale resnico o jugoslovanski mladini, za katero trde, da je stopila s poti komunistične mladine, s poti, ki jo ji je
kot masovni organizaciji nakazal nauk Marksa-Engelsa-Lenina-Tita. Tovariš Ribnikar je nato podal kratek pregled razvoja SKOJ-a od ustanovitve do zlitja z LMJ. Poudaril je, da so se komunistični mladinci vsa leta junaško borili skupaj z delavci ter pokazali pri tem brezprimerno hrabrost. »Tudi našega ljubljenega tovariša Tita nam hočejo vzeti,« je nadaljeval tovariš Ribnikar, »toda na to podlost jim odgovarjamo: življenje damo, Tita ne damo!« Tem besedam je sledilo oglušujoče ploskanje; vsi navzoči so stoje ploskali Titu ter skandirali nenehoma: »Mi smo Titovi«, »Tito je naši« ter »Tito—Partija«.
  Tovariš Ravnikar je nato govoril o naši veliki gospodarski borbi, s katero bomo jasno pokazali vsemu svetu, da pri nas gradimo socializem.
  Za zaključek so navzoči poslali tri resolucije, med katerimi fe ena od madžarske manjšine, v kateri piše med drugim, da je madžarska mladina ponosna, da more ramo ob rami z Jugoslovansko mladino graditi resnični socializem v Jugoslaviji.
Protestno zborovanje v Murski Soboti
  V soboto je bilo v Murski Soboti v kinodvorani protestno zborovanje proti informbirojevski kampanji in klevetam. Izčrpno je na zborovanju govoril podpredsednik Okrajnega ljudskega odbora tov. Benko. Oglašali so se v diskusiji tudi ostali. Množica pa je z navdušenim ploskanjem in skandiranjem »Tito —
CK« in »Tito — Partija« pokazala, da obsoja vse klevete In vsa saboterska dejanja Informbirojevskih držav.
  Ob koncu protestnega zborovanja so bile prečitane tudi resolucije, katere je ljudstvo soglasno sprejelo in so bile poslane našemu vodstvu.
V Strnišču vstaja orjak petletke
  V    Strnišču pri Ptuju bo kmalu zraslo eno izmed največjih podjetij naše petletke — tovarna aluminija, ki bo hkrati eno naj večjih te vrste v Evropi.
  Gradbena in montažna dela so že tako napredovala, da ni več daleč čas, ko bo tovarna izdelala prve tone glinice in kmalu tudi prve tone aluminija.
  Zakaj je aluminij važen?
  Aluminij je zelo lahek, veliko lažji od železa in jekla. Vsled svoje majhne teže spodriva železo in jeklo tudi v prometu, kjer zmanjšujejo mrtvo težo, nadomešča pa tudi les v gradbeni stroki. Čedalje bolj se uporabljajo zlitine aluminija v strojni industriji, elektrotehniki in zlasti v letalstvu. Zato upravičeno trdimo, da je aluminij kovina bodočnosti.
  V    Jugoslaviji imamo ogromna ležišča boksita — rude, iz katere predelujemo aluminij. Že pred vojno je Jugoslavija bila med prvimi producenti boksita na svetu. Toda jugoslovanski boksit se je izvažal, zato pa smo za drag denar kupovali aluminijaste izdelke iz tujine.
  Danes ie naše prirodno bogastvo splošna ljudska lastnina, zato imamo tudi vse pogoje, potrebne za ceneno proizvodnjo aluminija. Imamo kvaliteten in cenen boksit, električno energijo naših hidrocentral in premog. Zato določa naš petletni plan, da moramo z dovršitvijo tovarne aluminija v Strnišču povečati proizvodnjo glinice na 56 tisoč ton letno in proizvodnjo aluminija od predvojnih 1700 na 13.000 ton letno.
  Tako bomo zgradili močno industrijo aluminija ne le za naše potrebe, marveč tudi za izvoz, kajti nespametno bi bilo nadalje izvažati tako dragoceno surovino, kakor je boksit, če imamo vse pogoje, da lahko boksit doma predelamo nato pa izvažamo aluminij ali pa glinico.
  Tovarna aluminija bo ne le velikanski objekt po svojem obsegu, marveč tudi najmodernejša po svojih napravah. Vse delo v tovarni bo mehanizirano, V tovarni sedaj montirajo številne stroje iti naprave, kakršnih doslej nismo imeli v naši državi.
  Pridobivanje aluminija je veliko težje, kot pridobivanje drugih kovin. Rudo je treba najprej zmleti v prah, nato ta prah žgati s sodo in apnom v velikih cevastih pečeh, ali pa jo razkrojiti z natrijevim lugom ob pritisku in visoki temperaturi v zaprtih kotlih. Iz tako pridobljene glinice se potem z elektrolizo izloči aluminij. Za elektrolizo so potrebne velike količine električne energije — za tono aluminija 25.000 kw. Daljnovod, ki bo dajal tovarni potrebno električno energijo, je že zgrajen. Za elektrolizo bo imela tovarna več velikih dvoran, od katerih bo vsaka dolga 450 metrov.
  Prva taka dvorana je že zgrajena. Na samem področju tovarne bo zgrajenih 32 km železniškega tira. Za delavstvo tovarne se gradi ob tovarni mesto, ki bo po številu prebivalstva presegalo mesto Ptuj.
                    V dolnjelendavskem okraja le odkop 100% izvršen
   Na odkup belih žit so se v dolnjelendavskem okraju dobro pripravili. Poverjeništvu za državne nabave so priskočile na pomoč 2 aktivisti vse večje državne ustanove. Aktivisti so dobro pripravili kmetovalce za odkup m uspeh se je pokazal: odkup belih žit je 100%no izvr-
šen. Najbolj se je izkazal zbirni center črensovci, ki je izvršil odkup 100%no že 26. avgusta Ta zbirni center je zbral žito iz mnogih vasi. ki so oddale obvezno oddajo v enem dnevu. Taka vas je na pri-
mer Srednja Bistrica. Gornja Bistrica je oddala v dveh dneh in Odranci v treh dneh. Najslabša KLO-ja v teku odkupa pa sta bila KLO Mala Polana in Gornji Lakoš. Krivda je pri velikih kmetovalcih, ki so se pritoževali, da je plan odkupa previsok, vendar so bili pri njih
ugotovljeni povsem realni hektarski donosi in je bil razrez pravilen. Tako ie moral okraj kaznovati 14 kmetovalcev, ker niso pravočasno oddali žitaric.
                                                                  Materam, ki gradijo nase gospodarstvo, vso pomoč! Njihovim otrokom jasli in domove igre in dela!
                                                                    Noben dojenček naj ne bo več sam, brez pomoči zaklenjen v stanovanje. Ustanavljajmo jasli!
Melioracija Prekmurja
  Prekmurje velja za žitnico Slovenije, vendar je hektarski donos na prekmurskih njivah za polovico nižji od ostalih žitorodnih predelov v naši državi. Vzrok temu je v izčrpanosti zemlje, ki ji primanjkuje apna in humusa.
  Vsled stalnih poplav Mure in Ledave so nastala v dolnjem ravninskem predelu velika močvirja. Z melioracijskimi deli bodo ta močvirja izsušena, a z regulacijo Ledave in vseh glavnih pritokov pa bo preprečena vsakoletna poplava, ki uničuje pridelek prekmurskih polj. V gornjem toku Ledave se gradi razbremenilnik, s katerim bo Ledavi od-
vzeta voda, ki se bo po 9 in pol kilometrov dolgem kanalu speljala pri Ižakovcih v reko Muro.
   S tem bo v bodoče preprečena poplava lendavske kotline. Da pa ne bo zopet poplavljala Mura, bo od Hotize do Benice zgrajen 16 km dolg nasip. Ta nasip bo tudi preprečil poplavo naftinih polj.
   Od petanjskega mostu, ob Murski Soboti po vsej ravnini do Dolnje Lendave pa bo izpeljan širok kanal, ki bo z neštetimi manjšimi kanali ob času suše namakal Prekmursko ravnino. S pomoč(Se nadaljuje na 2. strani)
                                                                                                     (Nadaljevanje s 1 strani)
jo teh namakalnih kanalov bo prekmurska zemlja dobila mnogo gnojilne snovi, ki jo prinaša reka Mura.
   S temi obsežnimi deli bo pridobljenih novih 20.000 ha plodne zemlje ter boljši in večji hektarski pridelek na pravilno namakanih poljih.
                                                                                             Z večjo pomočjo množičnih organizacij bi bil kanal Ledava—Mura končan
   V Prekmurju so pred nekaj meseci pričeli z melioracijskimi deli. Tako so v začetku meseca aprila začeli s kopanjem kanala od Ledave do Mure, ki bo odvajal vodo. katera poplavlja spodnjo lendavsko dolino. Kakor je bilo planirano, bi moral biti kanal že to leto dovršen, kar pa vsled pomanjkanja delovne sile in strojev ne bo mogoče Tako je bilo v celoletnem planu planirano, da bodo do meseca septembra dosegli 45%, a so do sedaj izvršili plan le za 35%
   Pri kopanju kanala dela okrog 140 stalnih delavcev uvedene so norme, in sieer dnevno dva kubika za posameznika. Norme se stalno prekoračujejo, tako so do sedaj prekoračili normo v splošnem približno za 42%. Posamezni delavci pa prekoračujejo normo tudi za 100—200%, tako predvsem tovariši Kumek Josip. Kumek Jakob. Glazar Andrej, Zebec Ivan, Horvat Martin, Rop Janez, Ciglerič Ludvik. Fošnarič Franc in Kukovec Alojz. Med delavci pa ni nobenega, ki norme ne bi dosegel, saj jih je več kot polovica, ki normo stalno prekoračujejo.
   Po planu bi moral biti kanal že letos dovršen. Pri planiranju pa so računali na to, da bo na kanalu delalo dnevno 2000 ljudi in štirje stroji. Tako bi morali že v začetku meseca julija dobiti buldožerje, a so jih dobili komaj pred dvema tednoma Prav tako je z delovno silo Obljubljeno jim je bilo. da bodo poleg stalnih delavcev delali tudi frontovci, ki se pa dela v zelo majhnem številu odeležujejo Tako bi moralo v mesecu avgustu dnevno delati 650 frontovcev iz vsega okraja, a jih je na delo prišlo le okrog 15 S tem, da so se vaški odbori OF obvezali dati frontovce v brigade za kopanje kanala, a obvez niso izpolnjevali, je prišlo le do nepotrebnih stroškov, kajti za frontovce je Vodograd pripravil že stanovanje in kuhinje, ki jih potem niso potrebovali
   Najmanj se pa udeležujejo dela frontovci iz Murske Sobote Z njihovo udeležbo pri delu je bila mišljena tudi uvedba politične vzgoje delavcev na gradnji. Iti pa je tako odpadla Dela se udeležujejo le frontovci iz nekaterih vasi, tako predvsem iz Zenkovec, Puževec, Markišavec, Topolovec, Vadarec, Cankove in Lemerja. Med temi so najbolj izkazali
frontovci iz Zenkovec, ki so dnevno prekoračili normo za 20%. Ta mesec delajo frontovci iz Skakovec, Vadarec in Cankove a je njihovo število tako majhno, da skoraj ni vredno omembe, če pomislimo na velike obljube OF Če bi se dela udeležilo zares toliko delavcev, kot je bilo planirano, bi danes bil plan ne le dosežen, ampak tudi prekoračen.
    Delavci imajo tudi svojo menzo, lato tako je poskrbljeno za stanovanje delavcev. ki stanujejo več kot 8 do 10 km daleč. Okrog 70—75% delavcev je vključeno v sindikat. Na sindikalnih sestankih. ki jih imajo vsakih štirinajst dni, obravnavajo predvsem o svojem delu, o nadaljnjih nalogah, pa tudi o dolžnostih in pravicah delavcev. Kulturno prosvetno delo v sindikatu je razvito v zelo mali meri. Ustanovljen je stenčas, kjer pa je le redko videti članke, ampak jih nadomestujejo z uredbami in navodili za delo. V kratkem še bo celotno delo pomaknilo za približno dva in pol kilometra dalje, kjer se bo tudi kulturno prosvetno delo v večji meri razživelo, ker bodo ustanovili rdeči kotiček, imeli bodo svoj radio, pa tudi čitalnico, poskrbeti pa bodo tudi za to, da bo stenčas prikazal njihovo delo, probleme in kritiko dela, ne pa samo uredbe. Prav leno pa imajo urejeno evidenco dela in to za posameznike, grafikoni pa prikazujejo, kako celotno delo napreduje.
    Delavci so se obvezati, da bodo dali tudi prostovoljne ure Tako bo vsak delavec do 1. novembra v prostovoljnih urah izkopal 4 kubike zemlje; od teh je več kot polovica svojo obvezo že Izpolnila.
    Tako potekajo dela pri kopanju kanala v Murski Soboti. Tudi v Dokležovju so isti vzroki, to je pomanjkanje delovne sile, povzročili, da se plan ne dosega tudi ne bo v tem delu dosežen. Tam dela okrog 100 stalnih delavcev, frontovci pa se dela sploh ne udeležujejo. Pomanjkanje delovne sile je glavni vzrok, da kanal ne bo že letos dovršen, ampak šele drugo leto. Tudi v Dokležovju delajo po normah, katere dnevno prekoračujejo za 10-15%.
    Ker je delo na kanalu zaostalo, bodo morali delati skozi celo zimo. Le prehude zima jih bo v delu za nekaj časa prekinila, nato bodo še boli zagrabili za krampe in lopate. Kanal mora biti drugo leto gotov in k temu bodo morali v veliki meri prispevati tudi frontovci Čim bo rešeno vprašanje delovne sile je uspeh zagotovljen. Zato naj ne ostane le pri obljubah, od katerih nima nihče nobene koristi — le delo bo rasen dokaz prekmurskega ljudstva, da hodijo po poti katero fe lasno začrtala partija in katera vodi v boljše in lepše življenje naših narodov.
Stran 2
»LJUDSKI GLAS«
M. Sobota, 22. septembra 1949
                                         Za uspešni razvoj obdelovalnih zadrug v lendav-skem okraju je važno organizacijsko utrjevanje
   Za razvoj zadružništva v dolnjelendavskem okraju je pomembno dejstvo, da je bila posvečena premala pažnja politično ideološki vzgoji in da so aktivisti marsikje napačno tolmačili zadružna pravila kot tudi ugodnosti, ki jih imajo zadružniki v zadrugah Največkrat so obljubljali več. kot pa jim more nuditi oblast in še posebej Okrajna zveza kmetijskih zadrug To izvira seveda iz površnega poznavanja uredb in zakonov, izdanih v zvezi e zadružništvom in reorganizacijo kmetijstva in slabo poznavanje zadružnih pravil Veliko pa ie krivo tudi prakticistično gledanje na zadružništvo in ie s poudarjanjem strokovne plati zanemarjen pravilen razvoj zadrug in zanemarjeno predvsem utrjevanje notranje organizacije Vsled tega se tudi ni polagalo pažnje zadružnim ekonomijam, ki pomenijo prehodno stopnjo tu zanemarjale so se tudi plemenilne postaje pri kmetijskih zadrugah Ena od težav za hitrejši razvoj pa je tudi razkosanost parcel Tako ie na primer zadružna posest v Črensovcih razdrobljena na 136 parcel Kar se bo dalo, bodo sicer arondirali, vendar nekih posebno velikih uspehov v tem ni mogoče pričakovati. Vsekakor pa ie potrebno posvetiti več pažnje
utrditvi zadrug, k čemur se sicer pristopa, toda uspehov Še ni videti.
   Izmed šestih ustanovljenih kmetijsko obdelovalnih zadrug, ki obsegajo 650 ha površine, je najboljša ona v Benici, kjer je vstopila v zadrugo vsa vas. K organizacijski utrditvi so pristopili sicer takoj in takoj tudi dosegli skupinsko obdelovanje, kar se na velikem kompleksu popolnoma obnese. Imajo tudi redne sestanke, na katerih rešujejo vse težave, vendar bo še veliko težav pred vidnimi uspehi. K dobremu delu mnogo pripomore velika samoiniciativnost, katere pomanjkanje pa se v veliki meri čuti v Kmetijsko obdelovalni zadrugi v Pincah, ki je sicer najstarejša zadruga v lendavskem okraju in ima vse pogoje za razvoj. Potrebna pa ji je vsekakor večja pomoč od strani Okrajne zveze kmetijskih zadrug, kakor je ta potrebna tudi KOZ v Mostju in v Petešovcih.
   Da bo uspešno delo po vseh zadrugah, je potrebna vztrajna pomoč od strani Okrajne zveze kmetijskih zadrug. Predvsem je potrebno nuditi že obstoječim zadrugam reč pomoči v planiranju in kreditiranju. Prav tako jim je potrebno preskrbeti gnojila in zadostne količine semenskih žit, dokler teh sami še ne pri-
delajo ter pri dobavi mlade plemenske živine. Prav tako jim je potrebna pomoč v gradnjah, še posebej važna pa je strokovna pomoč.
   Za razvoj zadrug v lendavskem okraju so predvsem važne adaptacije gospodarskih poslopij Ovira je v veliki meri za razvoj tudi razmetanost živine Da se to vprašanje, vprašanje združevanja živine, čim prej reši, se gradnjam hlevov in adaptacijam posveča največ pažnje. Tako se bliža h koncu gradnja hlevov v Pincah in Črensovcih ter adaptacij v Dobrovniku in Turnišču. Hleve pa bodo dogradili še v tem letu v Kamovcih in na ekonomiji v Dolgi vasi
   Z več ideološko vzgojnim delom bi bilo lahko doseči večje uspehe v utrjevanju notranje organizacije, kar bi povzročilo doseganje večjih uspehov v produktivnosti in v izvrševanju vseh del, ki jih še vedno vsled pomanjkljive organizacije dela teže opravljajo Vsekakor bo potrebno posvečati tudi več pažnje evidenci in knjigovodstvu, kar je osnova vsem uspehom. Tudi utrjevanje discipline je ena glavnih nalog.                  ik-
                                                        Mobilizacija delovne sile v ljutomerskem okraju poteka najbolje izmed ob murskih okrajev
   Prav vsled tega, ker ljutomerski okraj, kot vsi obmurski okraji, ni izrazito industrijski kraj, tudi delovna sila ni tako pereče vprašanje, kot je to ponekod v Sloveniji Pri zadnjem popisu delovne sile je bilo ugotovljeno, da je viška delovne sile v tem okraju 2,1%. Prav pri
reševanju vprašanja delovne sile se je ljutomerski okraj, kot v vseh nalogah, izkazal za najboljšega ne samo izmed obmurskih okrajev, ampak tudi v vsej Mariborski oblasti.
   Predvsem dobro uspeva formiranje frontnih brigad. Tako je bilo do zdaj formiranih 9 frontnih brigad, a od razpoložljive delovne sile pa je je bilo vključenih Dejstvo je, da je pomanjkanje delovne sile v zadružnem sektorju, zato pa je v privatnem sektorju višek. Dogaja se, da razpolaga privatni sektor v enem gospodarstvu s po dvema in še več odvišnimi ljudmi za obdelovanje Bili so tudi primeri, da so se odvišni delavci vključevali v delo v posameznih zadrugah kot nezadružniki, samo da bi ostali še nadalje na svojih posestvih, kjer je bilo že itak dovolj delovne sile. Na tak način so uspeli poedinci tudi v tem. da so bili zaleti v garantirano preskrbo.
   Zadružni sektor rešuje to vprašanje.
vprašanje delovne sile, z uvajanjem novih načinov dela: z uvajanjem norm, brigadnega sistema, tekmovanjem, mehanizacijo in slično. Zadruge, ki pa imajo dovolj delovne sile in lahko opravljajo delo tudi z malim pomanjkanjem, pa so dale delovno silo tudi v frontne brigade, Vinoze: Železne dveri. Presika, Kerenčič, so se v vključevanju v frontne brigade posebno izkazale. Pa tudi Kmetijsko obdelovalna zadruga Kog, ki je naj-šibkejša v okraju in ima znaten primanjkljaj delovne sile Poleg tega pa se je iz zadružnega sektorja vključilo precej mladine v industrijo, se udeležilo večjih udarniških akcij in slično Vprašanje delovne sile v zadrugah pa bo rešeno popolnoma tedaj, ko bo naša industrija pričela serijsko izdelovati vse važne kmetijske stroje. Takrat bo tudi iz kmetijsko obdelovalnih zadrug in vinogradniških zadrug odšlo precej ljudi v industrijo Dokler pa mehanizacija kmetijstva še ni dokončno rešena, pa tudi vprašanje delovne sile ne more hiti dokončno rešeno. Vendar pa se plan delovne sile za okraj Ljutomer zadovoljivo izpolnjuje, kar je zasluga dobro pripravljenega političnega aktiva in zavesti zadružnikov .                      Pi-
V zadružnem življenju ni dvojne poti
                                   Življenje v zadregi „Zeleno poljeʻʻ v Puconcih je razkrinkalo nasprotnike zadružništva
   Šele pred kratkim se je ustanovila kmetijsko obdelovalna zadruga »Zeleno polje« v Puconcih. Bilo je v mesecu juniju, ko je sklenilo vstopiti v zadrugo 84 družin. Med temi pa je bilo precejšnje število takih, ki so se z vstopom v kmetijsko obdelovalno zadrugo hoteli rešiti le odmerjenega davka. Ko pa je bil davek znižan, so takoj spremenili sklep; takih, ki so resno mislili, je bilo malo. Čez par dni ie bil zbor, na katerem se je prijavilo 38 družin, ki pa so pristopile v zadrugo z resnim namenom — da bodo s skupnimi močmi dosegali večje uspehe pri obdelavi zemlje. Seveda se sedaj niso prijavili tisti, ki so preje s svojim vplivom skušali pritegniti ljudi v zadrugo, tako n. pr. Kuhar Štefan, bivši lastnik mlina in posestnik. On je s svojim vstopom v zadrugo pritegnil precejšnje število kmetov, vendar jih je s tem. da se na drugem občnem zboru sploh ni pojavil, prav 
tako odvrnil od ponovnega vstopa v zadrugo. V tem je bilo videti že takoj ob začetku njegove razdiralne namene.
   Kmetijsko obdelovalna zadruga ima skupno 230 ha zemlje, od tega odpade na gozdove 57 ha, neplodne zemlje pa le za 7 ha. Obdelovalna zemlja je v veliki meri razdrobljena, tako da obstoja okrog 900 parcel. Kmetijsko obdelovalna , zadruga se bavi tudi z živinorejo, katero misli prihodnje leto še razširiti. Sedaj ima že 31 konj, 89 goved in 110 svinj in to število se bo prihodnje leto precej povišalo.
   »Dosti vsega imamo še v načrtu,« pripoveduje predsednik zadruge tovariš Franko, »zaenkrat pa je najbolj važna jesenska setev. V prihodnjem letu bomo pridelali Šestdeset pošto žitaric od celotnega pridelka, ostalo pa bo krompir, koruza, sladkorna pesa in še drugo. Potrebno je le, da vsi pristopimo k delu, kajti prihodnji teden moramo začeti že z oranjem. Na vprašanje, koliko članov šteje zadruga, je odgovoril: »Zadruga šteje 140 članov, od katerih ima 80 delovne knjižice. Od teh je okrog 65—70 dela zmožnih kot stalna delovna sila, ostali pa so starejši, med katerimi ie eden star že nad 70 let, pa hoče s svojim delom prispevati k napredku zadruge«.
   V zadrugi delajo po brigadno desetinskem sistemu, člane so razdelili v tri brigade in poizkusili so tudi z uvedbo norm, kar pa vsled prevelike razkosanosti zemlje ni uspelo. Kot je bilo na skupnem sestanku sklenjeno, bi se morali brigadirji dnevno sestajati in se po-
govoriti o nalogah za sledeči dan. Do tega pa do sedaj Še ni prišlo in to zato, ker so brigadirji v svojem delu precej neredni. Tako je n. pr. brigadir I. brigade tov. Kuhar Franč zelo dober pri delu, a je evidenca njegova slaba stran. Nasprotno od njega je brigadir II. brigade tov. Slavič Franč zelo vesten in točen pri vodstvu evidence, pa se zato manj zanima za samo delo. Sicer je med ostalimi zadružniki Še vedno nekaj takih, ki se dela ne udeležujejo redno, vendar se le žetev izvršila popolnoma redno in so se je po večini vsi udeležili. Tudi oddaja žitaric je že končana in so sedaj pričeli s kopanjem krompirja. To delo opravljajo predvsem ženske, od katerih se je do sedaj s svojim delom predvsem izkazala Kuhar Terezija po domače Jakupova, ki sicer včasih marsikaj pove. vendar vse napravi kar je potrebno. Med ostalimi zadružniki je eden izmed najboljših Kuhar Nikolaj in pa Kuhar Štefan Jakupov za katerega so na občnem zboru sicer klicali, da ne bodo delali namesto lenuhov, pa jim je dokazal nasprotno. Tisti, ki so se takrat največ oglašali, so stali izven zadruge, on pa je postal najboljši in najbolj požrtvovalen zadružnik.
   To se pa ne more povedati za Kuharjevega Lacija, ki je sicer vstopil v zadrugo, vendar razen zemlje ni prispeval nič, drugega. Sicer je res. da je on zaposlen v drugi vasi, vendar pa se tudi njegove žena zelo redko udeležuje dela. Obadva mislita, da sta s tem, da sta vložila v zadrugo zemljo; pokazala vso zavest; Prav nič pa ne moti nobenega, da sta že takoj v začetku prelomila svojo obljubo. Kuhar Laci je namreč na pristopni izjavi vpisal v zadrugo poleg zemlje tudi dve telici, katerih pa pozneje pri ocenitvi ni bilo, niti v zadrugi niti na ohišnici. Izgovarjal se je s tem, da ni vedel, da tistega, kar ie potrebno za ohišnico, ne sme vnesti v pristopno izjavo, vkljub temu da je poprej trdil, da sam bolje pozna predpise in pravila zadrug, kot upravni odbor. Če je res tako dobro poznal zadružne predpise, je njegovo dejanje tem bolj obsojanja vredno, ker je s tem dokazal svoje špekulantske namene Vendar taki člani zadruge prav nič ne zavirajo dela ostalih zadružnikov. »Naša zadruga bo vseeno napredovala.« pravi predsednik zadruge »Vsi ostali se dobro zavedamo, kaj pomeni za nas zadruga, zato vlagamo vse svoje sile za njen napredek. Če so še nekateri taki med nami. ki nimajo pravega poj-
ma o pomenu zadruge za naše kmete, jih bodo naši uspehi privedli že na pravo pot.«
   V    zadrugi delo nikoli ne zaostaja. Sedaj se vrši košnja otave, s katero bodo že kmalu končali. Nato bodo napolnili silose s krmo za živino, kajti pozimi jim bo itak glavna skrb živina, ker bo delo na polju počivalo. V načrtu imajo adaptacijo svinjaka za 60 svinj, adaptirali pa so že svinjak za 30 svinj. Ker nimajo zadosti konj, morajo nekatera poljska dela opravljati še s kravami, zato so do sedaj združili le krave molznice. Kakor vsa ostala oddaja se vrši redno tudi oddaja mleka. Mesečno oddajajo do 2000 litrov mleka. Z redno oddajo žitaric, mleka in ostalega izpolnjujejo svoje obveznosti do skupnosti. S tem odgovarjajo na vsa obrekovanja kmetovalcev izven zadruge in vseh tistih ki s svojim obrekovanjem skušajo zavirati razvoj zadružništva na vasi, kot skušajo škoditi skupnosti s svojimi špekulacijami pri oddajah in ostalih gospodarskih obveznostih.
   Med zadružniki so še nekateri, ki poleg dela v zadrugi nadaljujejo tudi z obrtniškim delom. Ker pa delajo kot privatniki za svojo korist, je s tem oškodovana zadruga. To so predvsem kolarji in šivilje, dočim kovač, ki je prav tako zadružnik dela največ za zadrugo. Po vse dneve dela na polju, zato pa po večerih in v jutranjih urah dela v kovačnici in tudi po večini za potrebe zadruge.
   V    puconski kmetijsko obdelovalni zadrugi je sicer še precej napak, ki pa se iz dneva, v dan odpravljajo. K temu pripomore v veliki meri tudi vodstvo zadruge, ki se tedensko sestaja, da po-
drobno prediskutira nadaljnje naloge zadruge, pa tudi to, kako se naj napake odpravijo. Kakor na seji upravnega odbora, se tudi na množičnih sestankih podrobno pogovorilo o svojem delu, predvsem pa o delih, ki jih čakajo v bližnji bodočnosti. Iz tega je vidno, da delo v zadrugi poteka po točno vnaprej določenem redu in je zaradi tega tudi dobro opravljeno.
   »V tem letu še ne bomo mogli prikazati velikih uspehov;« pravijo zadružniki, »toda drugo leto, ko bo naša zadruga organizacijsko bolj utrjena, ko bodo vsi zadružniki, spoznali pot, po kateri morajo hoditi, bomo imeli zato tem večje uspehe!'' Tako bo tudi v ostalih krajih, ne samo v Puconcih
   Ko bo vsak zadružnik, pa tudi sleherni kmet, ki še ni vključen v zadrugo, spoznal koristi in naprednost zadružnega gospodarjenja, bo v Prekmurju zaživelo tisto bogato življenje, o katerem so sanjali vsi tisti, ki so nekdaj odhajali v Francijo, Nemčijo in Ameriko. Zadruga bo vsakemu od svojih članov nudila vse kar je potrebno za življenje delovnega človeka in bo zagotovila lepšo bodočnost njemu in bodočim rodovom —op
Ob stoletnici naših železnic
   Tako kot vsi jubileji velikih dogodkov naše zgodovine, tudi stoletnica naših železnic ni in ne more biti zgolj spominska svečanost in obujanje odmaknjene preteklosti. Nič ne bi bilo bolj tujega temu bujno utripajočemu, z vsem srcem v prihodnost obrnjenemu življenju naših dni, kot tako pogrezanje v zgodovino zaradi zgodovine Tako pa se nam sleherno obračani e v preteklost vselej sprevrže v živ goreč klic prihodnosti. Iz davne preteklosti dvigamo nove dokaže in potrdila za pravilnost naše nove poti, novo hrano veri v nujnost, da zgradimo brez omahovanja socializem v naši domovini Žalostne prigodbe iz nekdanjih dni sužnosti in zaostalosti še boli podžigajo našo pripravljenost, nas učijo. da Še globlje cenimo priborjeno svobodo in neodvisnosti
   In malokateri jubilej je v tem oziru tako vzpodbuden, kot je prav današnji, ko obujamo stoletnico naših železnic, z malokaterim je tako tesno povezano vse politično, gospodarsko, pa tudi kulturno življenje naših narodov.
   Dan, ko ie stekla prva železnica v naši domovini, odpira nadvse važno obdobje v zgodovini naših narodov. Z njim prične neusmiljeno vdiranje kapitalizma, vrtoglavo podiranje nagnite fevdalno patriarhalne družbe Cela kopica odločilnih, posredno ali neposredno z železnico povezanih dogodkov, postavi tedanje »idilično odmaknjeno« življenje dobesedno na glavo Z isto neizbežno zakonitostjo, s katero si ie kapitalizem utrl pot drugod si jo začne krčiti zdaj tudi v zaostalih slovenskih razmerah Odslej dirja kapitalizem tudi v naših krajih »na kolesih«, trope osvajalcev se pode čez nje na lovu
za novimi tržišči in ležišči surovin Prične se doba neprimerno težje in neizprosnejše eksploatacije, obubožanje in razlaščenje Širokih kmečkih množic, domače obrti, trgovine, z njo vštric pa se dviga domača buržoazija po eni strani, proletariat po drugi
   Te v glavnem senčne strani, ki jih je tiste dni večina našega delovnega ljudstva bridko občutila, seveda ne morejo zatemniti progresivne vloge prvih železnic za naš družbeni razvoj, niti korenite preobrazbe. ki se je z njo začela in s katero smo stopili, razmeroma zgodaj, med civilizirane in gospodarsko, razvite narode Tega napredka kajpak nismo bili deležni zaradi kake dobrohotnosti cesarskega Dunaja ali nemško-avstrijskih delniških družb, ki jim ie bilo malo mar za tlačansko in pohlevno ljudstvo, ki je bivalo okrog njihovih železnih cest Prav ta. skoraj stoletna doba. nas spominja skoraj s sleherno stranjo svoje zgodovine na žalostne čase hlapčevstva, ko nismo niti najmanj odločali o svoji usodi, marveč le paberkovali za drugimi, izkoriščani in tepeni od vseh strani. Tako tudi o kakem upoštevanju življeniških interesov naših narodov pri gradnjah Železnic ne najdemo niti najmanjšega sledu Te komunikacije so upoštevale le interese tujega kapitala, niti najmanj pa potreb in zahtev, ki jih je postavljal gospodarski razvoj dežel, preko katerih so tekle To bridko resnico odkrije že prvi pogled na karto železniškega omrežja, zgrajenega do leta 1918. Z nje lahko razberemo brez težav zgodovino naših narodov, njihovo razkosanost na različne gospodarje, ki so nas porazdelili na nasprotujoče si interesne sfere. To stanje,
z značilno nepovezanostjo posameznih pokrajin, prometno nerazvitostjo predelov. ki bi s svojim rudnim bogastvom omogočili sijajen razvoj težke industrije, tehnično zaostalostjo železniških zvez in sredstev, se ni spremenilo niti v 22 letih stare Jugoslavije Najemala je sicer velikanska posojila za gradnje železnic, sklepala tudi velike pododbe z inozemskimi tvrdkami, toda efekt vse te železniške politike so bili v glavnem le — velikanski kolonialni ekstraprofiti inozemskih kapitalistov, doma pa — velikanske korupcijske afere
   Tako in podobno fe poteklo 96 let »naših železnici« Povprečna gostota našega železniškega omreži a je znašala za državo komaj nekaj nad 4 km na 100 km2, v industrializirani Sloveniji pa — 6,5 km! Kaj pomeni ta številka v evropskem merilu, naj pokaže Belgija, v kateri pride na 100 km2 približno 39 km železniških prog.              
   To žalostno dediščino ie morala leta 1945 nastopiti svobodna Jugoslavija in še od te je morala odšteti 6870 km popolnoma porušenih ali težko poškodovanih prog, nešteto podrtih mostov, viaduktov, tunelov, železniških stavb Poleg tega je bilo odpeljanih, uničenih ali poškodovanih še 2255 lokomotiv. 30.301 tovornih in 4390 potniških vagonov itd
   S tem letom in s tako dediščino prične nova zgodovina jugoslovanskih železnic Z narodno-osvobodilne borbo so prešle železnice v družbeno lastnino, njeno novo vodilo ie zdaj postalo: »Koristiti ljudstvu — ustvariti socializem!« Odslej naprej ne služijo več tujim in domačim izkoriščevalcem. Zdai so temelj za nadaljnji razvoj našega gospodarstva, po njih se pretaka bogastvo naše velike domovine za lepše in srečnejše življenje naših delovnih ljudi
   V enem pičlem letu je bil na silno prizadetem železniškem omrežju vpostavljen ves promet! Do leta 1947 so bile skoraj popolnoma obnovljene proge postaje, kurilnice in delavnice (Za obnovo 1400 km železniške proge, porušene v prvi svetovni vojni, je potrebovala stara Jugoslavija — nad 4 letal) In komaj dobro leto po osvoboditvi smo začeli že uresničevati jugoslovanski železniški program. — resnično naš — upoštevajoč edino interese naše domovine in njenega delovnega ljudstva!
   Železnice niso postale samo družbena last. marveč tudi družbena naloga! Na gradnjah železnic sodelujejo stotisoči mladincev in delovnih ljudi iz vseh krajev naših republik, na njih se manifestira bratstvo in enotnost naših narodov in jeklena zveza delovnih ljudi mesta in vasi
   Že leta 1946 smo z mladinsko progo Brčko—Banoviči pričeli odpirati nerazvite, pa prebogate predele naše domovine. Leto dni kasneje ji je že sledila veličastna gradnja izredno važne proge Samac—Sarajevo, ki je napravila iz bogate Bosne središče naše težke industrije 300.000 mladincev in delovnih ljudi iz vseh ljudskih republik je zmoglo v sedem in pol mesecev tehnično nadvse težavno in naporno nalogo, za katero se stara Jugoslavija 22 let ni upala odločiti V dveh in pol letih smo zgradili nato še proge Nikšič—Titograd, Kučevo-Brodice, Kuršumljija—Priština Bihač— Knin, Sežana—Dutovlje Preserje—Borovnica. Poljana—Kreka in Tuzla—Kreka. Ljubija—Brezičani. Ovča—Kišvara. dvojni kolosek Zemun—Novska, pionirske proge in še številne manjše ! Nad 20 prog s približno 500 kilometrov dolžine pa je še v gradnji, od katerih bo vsaj 200 km že letos predanih prometu
   Železnice, nekdaj podoba naše zaostalosti in polkolonialne zavisnosti, postajajo zdaj ponos naše Petletke, potrdilo vere, da bomo s tako Partijo kot je naša in s takim delovnim ljudstvom kot je naše, vsem oviram in težavam zmagovito kos!
   Toda ves ogromni napredek socialistične Jugoslavije na področju železnic še zdaleč ni obsežen samo s ponosnim dejstvom, da smo v dveh letih zgradili več prog kot jih je stara Jugoslavija v 18 letih. Vsaj našteti moramo še uspehe, dosežene v modernizaciji prometa, velike zmage v tovarnah in železniških delavnicah v katerih že proizvajajo domače lokomotive, najrazličnejše vrste vagonov, ki se lahko po notranji ureditvi merijo z najboljšimi inozemskimi
   Slednjič pa mora postati današnja obletnica tudi dan hvaležnosti vsega delovnega ljudstva za veliko, nadčloveško požrtvovalnost in sposobnost naših železničarjev, ki zmagujejo neznansko narasle naloge, navzlic velikemu pomanjkanju prometnih sredstev, s tolikšnimi uspehi, da so nedavno že obljubili tovarišu Titu, da bodo izpolniti svoj petletni plan predčasno — v štirih letih !
   Vse to in še marsikaj obuja stoletni jubilej naših železnici Zgodba te dolgoletne zgodovine nas vnovič prepričuje, kako dragocene so pridobitve naše narodno-osvobodilne borbe, kakšne silne razglede in možnosti ie odprla na vse strani Kaj vse nam pomenijo danes železnice, ko so zares naše, ko dajejo tire in kolesa našemu socializmu, ko služijo edino koristim in bodočnosti naših delovnih ljudi!
   In to je eden poglavitnih naukov stoletnice, — nadvse pomemben in drag prav danes, — spričo grde in brezobzirne nove zarote zoper neodvisnost naših narodovi
M. Sobota, 22. septembra 1949
»LJUDSKI GLAS«
Stran 3
                         Ob Naftinih izvorih
Delovni kolektiv „Nafte" zvišuje proizvodnjo
         Podjetje Nafta v Dolnji Lendavi je največje podjetje v državi, ki pridobiva dragoceno zemeljsko olje. Delovni kolektiv se vztrajno bori za čimvečjo produkcijo in je bil za svojo požrtvovalnost pred kratkim pohvaljen od Prezidija vlade FLRJ ter Centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije. O delu tega kolektiva prinašamo naslednjo reportažo.
   Dolnja Lendava. Malo, neznatno mestece. ki se stiska pod starim gradom Z ene strani ga oklepajo vinogradi Čentibe. druga stran meji na neskončno panonsko ravnino. Kdo bi se v prejšnjih Časih zanimal za malo provincialno mestece?
   Toda to mesto je pred nedavnim dobilo troj veliki, zgodovinski pomen. To je mesto, v čigar bližini so bila odkrita ogromna ležišča nafte, to je mesto, ki ga čaka velik gospodarski in politični podvig. Kajti v njegovi bližini teče iz osrčja remije mastna Črna tekočina ..,
                                                                                              To je bilo nekdaj ..
   Pred milijoni in milijoni let je pokrivalo vso panonsko kotlino veliko morje — Tetida, ki se je razlivalo čez dobršen del Evrope in segalo do Črnega morja, To je bilo tedaj, ko so se vršili veliki potresi, ki so temeljito izpreminjali lice Zemlji. Zaradi ugrezanj na eni in dvigov nš drugi strani se je Tetida manjšala in manjšala, dokler se ni omejila na prostor, ki ji še dandanes pripada: to je Jadransko in Sredozemsko morje. Na nekdanje veliko morje nas spominja le še Blatno jezero in nekaj Osamelcev, kot sta Fruška gora in Kalnik.
   Številne morske živali pa se niso mogle seliti z morjem; ostale so v Panonski kotlini, ki so jo omejevala že nova gorstva. Reke so nanesle nanje prod in pesek in v pomanjkanju zraka živali niso mogle zgniti. Skupaj z vodnim rastlinstvom so se razkrojile v mastno Črno tekočino, ki je nato tisočletja čakala ljudi, ki bi spoznali njeno pravo vrednost. Ta tekočina je bila nafta.
   Od kolomaza do petroleja
   Za časa vlade Franca Jožefa so kmetje v Peklenici na Hrvatskem zajemali iz zemlje črno tekočino in jo uporabljali za kolomaz. Grof Festetič je imel koncesije na ta kolomaz, a ker ni poznal njegove vrednosti, je njegova najdišča prodal trgovcu Singerju. Trgovec je bil podjeten. Videl je, kako so kmetje ta kolomaz na skrivnem predestilirali v kotlih za žganje ter dobljeni destilat — petrolej — uporabljali za razsvetljavo. Ta je začel vrtati v Selnici in kmetje so mu nafto predestilirali v petrolej.
   Za časa stare Jugoslavije so tuji kapitalisti spoznali vrednost naše nafte, toda v bojazni, da bi dobili v njej nevarnega konkurenta, so raziskovanja potlačili. Tako je v stari Jugoslaviji obstojalo le eno podjetje, ki je eksploatiralo nafto. To je bilo podjetje Jugopetrol, ki pa je delalo z nemškim kapitalom za Nemce.
   Ob okupaciji so začeli Nemci pod madžarsko firmo pridno vrtati, ker jim je primanjkovalo nafte za vojno Toda podjetje je bilo tedaj le na Selnici, a so že tedaj pridno raziskovali.
                                                                                             Razmah po osvoboditvi
   Nafta. Lahko rečemo, da je ta surovina eden temeljnih kamnov, na katere bomo postavili našo težko in lahko industrijo. Saj je nafta ena najvažnejših surovin naše kemične industrije obenem pa dragoceno pogonsko sredstvo. Zaradi tega je naša mlada država takoj po osvoboditvi podvzela vse korake, da se obnovi m razširi produkcija nafte. Naši mladi strokovnjaki so pokazali velike sposobnosti in  požrtvovalnost. Brez posebnih načrtov so začeli vrtati in raziskovati. Odkrili so ogromne količine nafte Delo se je začelo. Veliki vrtalni svedri so se zarili v mastno zemljo, motorji so zarohneli z novim tempom, na stotine rok je zagrabilo za delo. Po debelih ceveh je v nenehnem toku stekla nafta...
   Podjetje si je takoj nabavilo nekaj ruskih garnitur, ki pa niso bile najboljše in najpraktičnejše in so imeli strokovnjaki z njimi mnogo dela, preden so jih usposobili. Po resoluciji pa si je podjetje nabavilo garniture iz Češke, ki pa so bile namerno sabotirane Toda naši mojstri so tudi te stroje popravili. Prekmurci niso politično razgibani ljudje, toda skupaj z madžarsko manjšino so obsodili resolucijo Informbiroja kot neosnovano. Zavedali so se. da je pot, ki jim jo je nakazal tov. Tito edino pravilna, saj jih le ta more povesti v resnično lepše Življenje. Prav neosnovanost resolucije jim je dala Še večji polet pri delu. Začelo se je tekmovanje na čast V. kongresu KPJ, ki se je vsak dan stopnjevalo. Že lani jeseni so dosegli na eni garnituri balkanski rekord v vrtanju: 333 m v 24 urah. Zdaj več nismo odvisni od tujih garnitur: Vrtalne stroje že izdeluje tovarna Djuro Djaković v Slavonskem Brodu.
                                                                                              Brigade tekmujejo ...
   Prekmursko polje nudi v bližini Dolnje Lendave našim očem posebno sliko Sredi brezkončne ravnice se dvigajo iznad malih gozdičkov visoki vrtalni stolpi 
in naprave za črpanje nafte, obkrožene od oblakov bele pare. Tu vidimo zemeljsko brigado, ki izkopava temelje novin napravam, tam betonira betonska brigad, nove bazene in nove temelje, montažna brigada se pravkar trudi z montiranj en novega stolpa, vrtalne brigade vrtajo, a brigade za eksploatacijo črpajo iz vrtin nafto. 
Med vsemi brigadami je razvito
 tekmovanje. Podjetje se je zavedalo ve like važnosti socialističnega tekmovanji med brigadami, zato je vpeljalo več pre
hodnih zastavic. Tako ima dve centralni prehodni zastavici. Ena od teh prehaja med eksploatacijo in vrtanjem in si jo je v avgusta osvojilo vrtanje kot najboljši sektor. Druga pa prehaja med kovinsko in reparaturno delavnico ter voznim parkom. To si je osvojil vozni park, ki je dosegel lepe uspehe pri prevozu. Razen teh zastavic ima podjetje še več zastavic, ki prehajajo med najboljšimi brigadami posameznih sektorjev.
 Brigadni sistem dela so bili vpeljali že v aprilu 1949. Produkcija se je znatno dvignila. Tako je bil v avgustu operativni plan produkcije izpolnjen s 104%, vrtalni pa s 114%. Za 96% izpolnjen polletni plan pa je bilo podjetje pohvaljeno od predsedstva vlade FLRJ ter od Centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije.
                                                                                         Delavci Nafte so popolnoma preskrbljeni
   Za svoje delavstvo je podjetje najprej ustanovilo Službo radničkog snabdevanja, ki se je letos preformirala v Rudarski magazin. Rudarski magazin ima svojo lastno upravo, ki se bo v kratkem celo ločila od uprave podjetja. Pod okriljem Rudarskega magazina obstojajo v Dolnji Lendavi sledeče delavnice: brivnica, krojaška delavnica, Čevljarska delavnica, mesnica, trgovina garantirane preskrbe manufakture, trgovina garantirane preskrbe Špecerije, trgovina proste prodaje, trgovina sadja in zelenjave ter delavskouslužbenska restavracija. Ker pa stanuje v Murskem Središču mnogo delavstva, so tudi tam ustanovili trgovino garantirane preskrbe in proste prodaje, čevljarsko delavnico, mesnico, restavracijo in brivnico. V Podturnu pa imajo delavci Nafte svojo mesnico in trgovino.
   Podjetje ima veliko ekonomijo, ki obsega 30 ha. Tu tudi vzgajajo svinje in kokoši. Zdaj grade velik kokošnjak, ki bo letos gotov. Z mlekom pa jih preskrbuje sedem krav Iz lastne ekonomije so že pobrali bogate pridelke: zelje, rdeče zelje, papriko, paradižnik, krompir. Večino teh pridelkov pridno vlagajo, da bodo imeli za zimo vse preskrbljeno za prehrano delavstva. Kajti podjetje se zelo trudi, da bi bila njihova menza čim boljša, saj se v njej prehranjuje 500 delavcev. Hrana je zelo dobra; dnevno vsebuje 4500—5000 kalorij. Mesečna oskrba pa stane le 750 din.
   Podjetje je preskrbelo delavstvo tudi z drvmi. Dobili so 106 vagonov drv, ki jih bodo te dni razdelili delavstvu.
                                                                                         V bližini naftinih ležišč raste novo — delavsko mesto
   Najbolj pereče vprašanje je bilo za podjetje vprašanje stanovanjskih zgradb za delavce. To važno in nujno vprašanje rešuje podjetje že več let z velikim uspehom. Doslej je splošno gradbeno podjetje postavilo Nafti 20 enonadstropnih dvostanovanjskih vil. Vsako stanovanje ima v pritličju kuhinjo s plinsko, vodovodno in električno inštalacijo ter dnevno sobo z balkonom, v prvem nadstropju pa dve sobi. Razen tega ima vsako stanovanje še moderno opremljeno kopalnico in pralnico, v kleti pa tri kletne prostore za poljske pridelke.
   Podjetje je postavilo Še tri provizorije za samce, prav tako opremljene s kopalnicami in s plinsko inštalacijo in rdečimi kotički, letos pa bodo gotovi trije družinski stanovanjski bloki in en blok za samce, ki bodo vsi moderno opremljeni. V tej petletki je predvideno za
delavstvo Nafte celo mesto s stadionom, kopališčem, otroškimi igrišči, kinom itd. In to mesto že dobiva svoje obrise.
                                                                                          Vzgajajo se novi kadri
   Podjetje Nafta pa skrbi tudi za kvalificiran naraščaj. Tako obstojata v Dolnji Lendavi dve rudarski šoli in sicer: Delavski tehnikum, ki je triletna srednja strokovna Šola ter Nižja rudarska industrijska šola. Delavski tehnikum poseča danes 30 dijakov iz drugega letnika in 13 iz tretjega. Pogoj za sprejem v Delavski tehnikum je opravljen nižji tečajni izpit, obenem pa mora biti dijak kvalificirani delavec. V prvem letniku se uče dijaki splošne strokovne predmete, obenem pa ponavljajo snov iz nižje gimnazije. V drugem letniku poslušajo dijaki že bolj strokovne predmete, kot so geologija, vrtanje, strojni elementi v tretjem letniku pa imajo same strokovne predmete, obenem pa se učijo še organizacijo dela, ustavo, knjigovodstvo, eksploatacijo, planiranje itd. Dijake učijo inženiri in tehniki podjetja, velike težave pa imajo zaradi pomanjkanja rednih profesorjev.
   Nižja rudarska šola, ki jo je podjetje opremilo v gradu, pa sprejema v pouk učence s štirimi razredi osnovne šole. Tudi ta šola je triletna. V njej se dandanes uči 125 učencev Šola je predvsem vrtalnega značaja ter je združena z internatom za učence. Učencem je na razpolago knjižnica, ping-pong, odbojka, nogomet, šah in radio. Poučujejo jih tehniki in inženirji podjetja. Tudi v tej šoli imajo težave zaradi pomanjkanja rednih učiteljev. Praktično delo imajo učenci vsak drugi dan.
                                                                                      Mladinsko organizacijo bodo poživili
   Mladinsko, kakor tudi kulturno prosvetno delo je v podjetju do nedavnega šepalo. Pred kratkim pa so ustanovili mladinski komite, ki si je zadal nalogo, da bo izboljšal delo na teh dveh področjih. Komite je učvrstil aktive po obratih. Vsako soboto prirejajo mladinci kulturni večer s plesom, pripravljajo pa tudi kulturno-umetniški program. V sklopu okrajnega SKUD-a imajo plesno in dramatsko skupino. V kratkem bodo dobili tudi lastni kino. Podjetje ima pred upravnim poslopjem velik grafikon, ki prikazuje dnevni, mesečni in letni plan vrtanja in eksploatacije. Velika napaka pa je v tem, da nimajo lastnega dopisnika za kateri koli republiški list, ki bi ga kot tako veliko podjetje morali imeti.
    Udarniki — ponos Nafte
   Veliko tekmovanje med brigadami pa ni rodilo uspehov le v produkciji, dalo je podjetju tudi 13 udarnikov, ki so presegali normo za 20—30%. V tem letu pa bodo proglasili 35 udarnikov. Mnogi delavci in delavke Nafte se bore z vsemi silami za čimprejšnjo uresničenje petletnega plana in dosegajo pri tem čudovita uspehe. Podjetje je ponosno na mnoge svoje delavce, ki so nositelji medalje dela, ali pa so novatorji ali racionalizatorji.
   Varilec Pančur Ema je povratnica iz Francije. Pred vojno je živela v Franciji, kjer je bil mož rudar, toda Francija ga je zdelala: zbolel je in za rodbino je začela skrbeti ona. Pančur Ema je članica Partije ter Iniciator tekmovanja med varilci in kovači.
   Dvajsetletni mehanik Ribarič Štefan je strokovnjak za popravljanje vrtalnih na-
prav. Njegovo veliko sposobnost potrjuje dejstvo, da je preuredil komandne naprave pri ruskih vrtalnih strojih ter se s tem uvrstil med racionalizatorje. Ruski stroji so bili namreč tako nesmotrno sestavljeni, da je moral eden upravljati pogonske naprave, drugi pa naprave za vrtanje. Izgledalo je tako, kakor da bi v avtu eden vrtel volan, drugi pa pritiskal na plin in menjal prestave. Tovariš Ribarič ‘je stroj preuredil tako, da ga lahko zdaj upravlja samo eden.
  Vrtalec-udarnik Hukič Salko je vodja vrtalne brigade, ki je tri mesece prekoračevala norme ter postala udarna, Tovariš Hukič je Član Partije in je odlikovan z medaljo dela. Pri delavstvu je izredno priljubljen, je pa tudi izredno požrtvovalen, V primeru nujnega dela ostane kar na delu in mu mora žena nositi hrano k strojem. Kot najboljši delavec v podjetju je bil med 32 najboljšimi rudarji iz Jugoslavije na rudarskem posvetovanju ter na obisku pri tovarišu Titu. V podjetje se je vrnil navdušen od Sirotanovičevega sistema ter hoče prekositi rekord stahanovca-vrtalca Orlova, ki je dosegel rekord v vrtanju.
  Strojnik-racionalizator Gal Bela, odlikovan z medaljo dela, je bil nagrajen za konstrukcijo naprave za prečiščevanje olja. Po rodu je Madžar ter tihe in mirne narave. Njegova samoiniciativnost pa jasno kaže, da se pod to naravo skriva močna, volja do dela, volja do ustvarjanja.
  Mrazovič Anton je brigadir zemeljske brigade. Svojo brigado je tako dobro organiziral, da mu prekoračuje normo stalno za 40%.
  Flisar Štefan je izredno požrtvovalen železostrugar v delavnici Nafte. Izdeluje razne dele za vrtalne stroje, ki jih doma ne izdelujemo serijsko.
  Ključavničar Muhvič Vlado je človek, ki se je kot samouk, ki je končal francosko dopisno šolo, povzpel do tega, da nosi častni naslov izumitelja, novatorja in racionalizatorja. Izumil je hidravlične naprave za eksploatacijo nafte in vrtanje. Napravil je še niz drugih racionalizacij, ki koristijo pri vrtanju. Izpopolnil je napravo za dviganje zlomljenih vrtalnih cevi, ki je za 50% boljša in sigurnejša od ameriških. Zdaj ima v načrtu še posebne svedre za vrtanje.
  Podjetje je izredno ponosno še na sledeče tovariše: vrtalni mojster Brozovič Ivan, vrtalni mojster Murkovič, varilec
Ferenci, vrtalna nadzornika Ivan in Djuro Premoč, inženir Vučkovič, profesor Ogulinec, šofer Vedenik, Herperger Franjo, delavec zemeljske brigade, traktorist Ramovič Živo, vrtalni delavec Peras Luka.
   To so tovariši, ki so pokazali, kako je treba delati v novi skupnosti, kako se je treba boriti za čimprejšnjo zmago socializma v naši državi.
   Tako polaga tudi podjetje Nafta prve, toda čvrste temelje naši novi, socialistični skupnosti, hodeč do poti, ki nam jo je nakazal tovariš Tito, pa visoko dviga rdečo zastavo Partije proletariata. F. Z.
Kmečki festival v Murski Soboti
                              Razpis nagrad za tekmovanje
   Okrajni komite KPS v Murski Soboti razpisuje za udeležence, ki bodo tekmovali v velikem nagradnem tekmovanju za kmečki festival, sledeče nagrade:
Najboljši gledališki družini 10.000 din Najboljšemu pevskemu zboru 5.000 din Najboljšemu pionir, zboru 5.000 din Najboljši folkl. in plesni skupini 3000 din Najboljši pion. plesni skupini 1.000 din Najboljši godbi                5.000 din
Najboljšemu recitatorju        1.000 din
Najboljšemu pevcu solistu 1.000 din Najboljšemu godbeniku solistu in harmonikarju po                  1.000 din
Skupini »fantje-dekleta na vasi« 3.000 din Za najlepši dožnjek            2.000 din
Za najlepše razstavljene stvari na razstavi                        20.000 din
   Objavljene so le prve nagrade, nagrajeni pa bodo po dva oz. trije v vsaki skupini oziroma posamezniku Te nagrade se bodo razdelile na zaključnem dnevu festivala, dne 16. oktobra in sicer v obliki praktičnih daril oziroma v obliki denarnih nagrad.
   Pevski zbor in orkester SKUD »Štefan Kovač« iz Murske Sobote bo nastopal izven konkurence, torej ne pride v poštev za nagrade, zato ima vsaka vaška skupina oziroma posameznik možnost doseči prvo oziroma drugo mesto ter prejeti nagrado.
   Vsi kolektivi in posamezniki, ki se še niso prijavili za tekmovanje, naj se prijavijo čim prej, da še prejmejo podrobna navodila in nasvete, ker je zaključni rok prijav do 1. oktobra 1949. Po tem roku se prijav več ne bo sprejemalo.
   Vsi tekmovalci naj pohitijo s prijavami in pripravami, da bodo nastopili res dobro pripravljeni in da bo njih izvajanje res na umetniški višini.
   Prijave se naj pošiljajo od sedaj naprej kulturno prosvetnemu referentu pri poverjeništvu za prosveto na OLO.
   Ne pozabite, da je kmečki festival največja letošnja kulturnoprosvetna manifestacija v našem okraju.           P.
                                                                            Splošno gradbeno podjetje v Dol. Lendavi gradi delavcem Nafte 
  moderna stanovanja
  Splošno gradbeno podjetje v Dolnji Lendavi zaposluje okoli 400 delavcev, od katerih je 80 delavk. To podjetje gradi stanovanjske bloke izključno za delavstvo Nafte. Zdaj imajo v delu pritlične zgradbe za samce in štiri dvonadstropne bloke za družine. Razen tega delajo tudi gospodarske stavbe za Nafto ter dva industrijska objekta. Pri teh delih jim pomaga dnevno okoli 40 frontovcev iz Dolnje Lendave.
  Večina delavstva je vključena v sindikatu. Sindikalne sestanke imajo redno vsak teden, toda na žalost jih poseča le dobra polovica. To vprašanje je treba nujno rešiti, kajti sestanki sindikata seznanjajo delavstvo s političnimi in gospodarskimi problemi. V okviru sindikata ustanavljajo knjižnico. Imajo tudi radio. V kratkem se bodo začeli pripravljati na kulturno prireditev. Odprli bodo tudi industrijski magazin, ki bo preskrbel delavce z vsakovrstnim blagom. 
  V sklopu podjetja dela tudi 23 udarnikov, ki so presegali norme od 30—40 odstotkov. Podjetje je poslalo na sečnjo drv v Kočevski Rog brigado 30 ljudi, ki je v enem mesecu nasekala 900 kubičnih metrov drv.
  Napredek podjetja pa močno zavira veliko izostajanje delavstva od dela ter odhodi na sezonska dela. Reševanju tega vprašanja mora posvetiti vso pažnjo uprava podjetja, kot upravni odbor sindikata.
Pripravljajo se za mladinski teden
         V mladinskem tednu, ki bo od 2. oktobra do 9. oktobra 1949, bo mladina mesta Murska Sobota prikazala uspehe svojega dosedanjega dela. Priprave za mladinski teden so v polnem teku in prikazujejo moč mladinske organizacije, ko se delo po aktivih poživi ju je v medsebojnem tekmovanju in se razširjuje ter zajema vse panoge, pa tudi tiste, ki jih do zdaj niso gojiti. Predvsem je vidno delo na področju fizkulturo in na področju kulturno prosvetnega delovanja Nekoliko manj pažnje se posveča ideološki vzgoji, vendar je pričakovati tudi na tem važnem področju delovanja mladinskih aktivov lepše uspehe po mladinskem tedna, ki bo mnogo prispeval k utrditvi in razširitvi mladinske organizacije v mesta.
         Reportaža, ki jo objavljamo, prikazuje trud in vnemo mladine mestnih podjetij na polju kulturno prosvetnega deta v času tekmovanja za mladinski teden.
   Prešeren smeh se je. razlegal med mladino mestnih podjetij, ki se je zbirala pred Fizkulturnim domom. Najbolj vesela je bila skupina fantov in deklet, ki je stala nekoliko oddaljena od ostalih. To so igralci. Nedavno je pričela z delom njihova skupina. Uspehi, ki so jih dosegli, so lepi, zato je tudi njihov pogovor zanimiv. Pogovor teče seveda v šali in veselju, kot pač potekajo pogovori med mladino in suče se seveda okrog njihovega dela
   »Pa sem se bala, da se igre ne bomo naučili.« je slišati Ančko.
   »V začetku res ni tako izgledalo da bi se igro naučil,« je menil Janez. »Pa smo se res poprijeli. Sicer je res, da smo začetniki, pa kljub temu je uspeh lep. Igra sicer ni na takšni višini, kot če bi jo igrali poklicni igralci, pa je razumljivo! Pomisli človek samo na to, da cm bil prvič na odru in še nekateri izmed nas. Pa je le šlo.«
  Bili so že na Avtocesti, v Ljutomeru, v Rakičanu in v Krogu. Na Avtocesti je bilo najtežje. V Ljutomeru je bilo tudi težko, posebno če vzamemo v poštev, da je tukaj bila publika bolj kritična. Pa so vseeno vztrajali in se učili še kar naprej. V Rakičanu je bilo že mnogo boljše in. v Krogu so bili že vidni uspehi. Pa bo še treba vztrajno vaditi, da bo uspeh v mladinskem tednu zadovoljiv.
   »Da, Avtocesta!« je slišati Petra. »Škoda. da smo bili tako kratek čas tam. Ne morem pozabiti tistega občutja, ki nas je vse prevzelo, ko smo videli od blizu to veliko delo. S kakšnim navdušenjem so delali! Ostal bi kar z njimi in še sam zagrabil za delo in tekmoval! Kako so z navdušenjem klicali: »Za koga?! Za Tita, za Partijo, za ljudstvo!«
   Nekaj dni pred odhodom so bili vsi kot na trnju. Takrat se je odločevalo, ali bodo sploh Šli ali ne. Anica sploh ni mogla verjeti, da bodo lahko šli na Avtocesto. Veliko truda jih je stalo, da so se pravočasno pripravili. Pa so pač pri-
jeli pošteno za delo in šlo je. Kar mladina hoče, to pač mora biti.
   »Včasih sem se kar potil od težav, ko sem moral vsak stavek tudi po dvajsetkrat ponoviti,« je ugotovil Vinci. »Pa še ni bil zadovoljivi«
   »Kaj, govoriti! To je že še šlo. Vlogo sem vedel na pameti Le na odru sem bil pravi štor. Nisem vedel, kam naj vtaknem roke. V napoto so mi bile, če sem jih rival v žep ali pa če sem mahal po zraku. Če sem jih zarinil v žep, sem jih tam tudi pozabil, če pa sem mahal z nji-
mi, sem mahal tudi takrat, ko ni bilo niti najmanj potrebno. Pa sem se le privadil,« pripoveduje Ivan.
   Vsi so bili vsak zase istega mišljenja. Napaka je bila pri samih vajah. Vse predolgo so vadili, ne da bi se učili tudi kretenj. Zato pa je bilo pozneje s tem mnogo več težave.
   Tako so govorili o marsičem. Lojze se je spomnil svoje trobente, ki nikdar ni imela pravega glasu. Vinci je vedel mnogo povedati o potovanju na Avtocesto, seveda vse v smešnem tonu.
   »Da lepo je bilo,« je zadovoljna Anica. »Dosti smo se smejali. Pa smo se
imeli tudi zakaj. Uspeh nas je vzpodbujal. Pa pozneje smo tudi kar zadovoljivo uspevali. Že bi bilo potrebno še kje nastopiti.«
   »Saj bomo tudi šli. Kar po vaseh. Z našimi nastopi bomo pripravili mladino okraja do tega, da bodo. tudi po vaseh ustanavljali takšne grupe,« pove še Mirko.
   Da, ta pot mladine je pravilna. Zdaj mestna mladina obiskuje vasi. Pozneje pa bo vaška mladina obiskovala mesta. Poleg tega in najvažnejša naloga pa je priprava za Mladinski teden. Za Soboto se je potrebno temeljito pripraviti, je njihovo mnenje. Soboški gledalci bodo že veliko zahtevali. Za uspeh pa so potrebne zopet vztrajne vaje, če bo neuspeh, bo temu kriva le malomarnost. Tega pa si mladina mestnih podjetij noče očitati.

   Lepe uspehe je že dosegel mladinski aktiv mestnih podjetij, a to je za njih Še vse premalo, še vse lepših uspehov si želi. Njihovi uspehi pa so v vzpodbudo še ostalim mladinskim aktivom v mestu. Vsi po njihovem vzgledu resno prijemajo za delo. Tekmujejo in hočejo doseči najboljše uspehe.
   V delo mladinskih aktivov se vnaša veliko poleta in tekmovalnega duha. Več pestrosti je v njihovem delu in tudi več uspehov. Zato se aktivi tudi učvrščujejo in utrjujejo. Takšno delo v mladinskih aktivih, je delo, kakršnega si mladina želi. Poleg suhoparnih sestankov vedno več razvedrila v fizkulturnem udejstvovanju, v kulturno-prosvetnem delu in sličnem in življenje samo v mladinskih aktivih dovede do tega, da mladina misli na zadane si naloge, da jih izvršuje in kuje načrte za napredek. Tako tudi z veseljem pristopa k študiju in se ideološko vzgaja.
   Takšen način dela in njegovi uspehi so vidni v pripravah na Mladinski teden Tekmovanje, ki zajema mladinske aktive in poživlja delo mladine v pripravah na Mladinski teden, bo ostalo še v naprej način dela mladine, ne samo mesta, ampak vsega okraja in v - prihodnjem letu bo Mladinski teden zajemal večjo širino in vsebino deta kot bo tudi pokazal veliko večje uspeha.                   -ra-
\
Stran 4
»LJUDSKI GLAS«
M. Sobota, 22. septembra 1949
                                                                                     Od 2. do 9. oktobra 1949
PRIREJA MESTNA MLADINA V MURSKI SOBOTI 
MLADINSKI TEDEN
                                                                                      z obširnim programom. Program:
V NEDELJO, DNE 2. OKTOBRA:
Predpoldan ob 10 uri kolesarske dirke. Proga Murska Sobota—Krog—Bakovci— Murska Sobota — Popoldan: Obisk kultuno-umetniške skupine mestnih aktivov v KOZ Tešanovce Odhod ob 12.30 Zvečer: Nastop  kulturne skupine iz
Ljubljane Začetek ob 20. uri v Fizkulturnem domu.
V PONEDELJEK, DNE 3. OKTOBRA: Popoldan: Odbojka Začetek ob 15. uri v Fizkulturnem domu. — Zvečer: Šahovski turnir Začetek ob 20. uri v prostorih Okrajne kavarne.
V TOREK, DNE 4. OKTOBRA:
Popoldan: Odbojka. Začetek ob 15. uri v Fizkulturnem domu — Zvečer: Predavanje o zadružništvu. Začetek ob 20. uri v Fizkulturnem domu.
V SREDO, DNE 5. OKTOBRA:
Popoldan: Odbojka Začetek ob 15 uri v Fizkulturnem domu — Zvečer: Taborni ogeni ob 19 uri v Mestnem parku.
V ČETRTEK, DNE 6. OKTOBRA: Popoldan: Nogometna tekma ob 15 uri.
—   Zvečer: Kulturno-umetniški nastop mestnih aktivov — igra, recitacije, plesne in pevske točke Začetek ob 20. uri v Fizkulturnem domu
V PETEK, DNE 7. OKTOBRA:
Popoldan: Nogometna tekma ob 15. uri.
—  Zvečer: Pionirski večer ob 20. uri v Fizkulturnem doma
V  SOBOTO; DNE 8. OKTOBRA: Popoldan: Nogometna tekma ob 15. uri.
—  Zvečer: Nastop kulturne skupine iz Maribora. »Županova Micka«, folklora
V  NEDELJO, DNE 9. OKTOBRA: Predpoldan: Ob 9 uri svečana mladinska konferenca. — Popoldan: Mladinsko rajanje.
   Sedem nagrad za najboljše reportaže
   Da se poživi dopisništvo po tovarnah, kmetijsko obdelovalnih zadrugah, v frontni organizaciji, mladinski organizaciji, po sindikatih v organizacijah žena, razpisuje uredništvo »Ljudski glas« nagradni tečaj za najboljše reportaže iz življenja in borbe delovnih kolektivov, iz zadružnega življenja in dela množičnih organizacij.
   Podeljeno bo nagrad v skupnem znesku 3000 din.
         I. nagrada 1000 din
         II. nagrada 700 din
        III. nagrada 500 din
        IV. nagrada 390 din
         V. nagrada 300 din
        VI. nagrada 100 din
       VII. nagrada 100 din
   Snov naj bo zajeta iz borbe delovnih kolektivov za izpolnitev, plana, za znižanje proizvodnih stroškov, za racionalizacijo, novatorstvo itd. Pomoč množičnih organizacij zadružnikom, borba za socializaciio na vasi in uspehi v kmetijsko obdelovalnih zadrugah, pomoč množičnim organizacijam pri gospodarskih akcijah in izvajanje gospodarskih akcij, kot je n. pr. kontrahaža itd.
   Nagrajeni bodo prejeli poleg nagrad še honorar, a ostali, ki ne bodo nagrajeni, na prejmejo honorar po objavi reportaža.
   Natečaj traja do 1. decembra.
   Dopise za natečaj pošiljajte pod šifro „Za natečaj" na naslov: Uredništvo ,,ljudski glas’”, Murska Sobota. Z dopisom naj vsak pošlje tudi točen naslov.
                                                                                                                                                                                                                                    Uredništvo
                              Proslavili so stoletnico železnic in razglasili udarnike
   V nedeljo popoldan se je zbrala pred železniško postajo množica meščanov. Kolektiv železničarjev je priredil proslavo stoletnice železnic. Nastopil ie sindikalni pevski zbor. Govoril je član agitpropa pri Mestnem komiteju Partije tov Štubl. O zgodovinskem razvoju železnic je govori tov. Gams, postajenačelnik Govoril je tudi zastopnik mariborske kurilnice. 
   Ob isti priliki so bili razglašeni tudi udarniki in pohvaljeni. Izmed najboljših uslužbencev postaje Murska Sobota so pohvaljeni Derinčin Karel, prometnik, Lah Štefan, prometnik, Lednik Anica, potniška blagajničarka, Kos Jurij, postajevodja Mačkovci, Babošek Martin, po-
stajevodja Šalovci, Rajter Jože, zavirač v Murski Soboti, Kosec Franc, zavirač, Vinkovič Štefan, zavirač Karaš Jože, skladiščni delavec, Lončarič Ivan, zavirač, Dadič Jože, vlakovodja.
   Iz kurilnice sta bila dva razglašena za udarnika, in to: Oček Karel, strojevodja in Bukovic Vincenc, kurjač. Pohvaljeni pa so bili Zafošnik Ivan. strojevodja, štiberc Bela. strojevodja, Škraban Franc, kurjač, Podlesek Janez, kurjač, Bejek Ignac, nadkurjač, Ratnik Anton, delavec, Kuzmič Jože, delavec, Partelj Štefan, delavec, Lanjšček Štefan kurjač, Čagran Štefan, kurjač. Domjan Koloman, ključavničar, Bencik Ludvik, kovač. ika
Delovni kolektiv opekarne Puconci zvišuje proizvodnjo
   Opekarna v Puconcih je v letošnjem letu v veliki meri presegla uspehe lanskega leta. Ti uspehi so vidni v samem dvigu proizvodnje, pa tudi v delovni disciplini Opekarna v Puconcih je edina dosegla polletni plan v okviru združenih ljutomerskih opekarn in sicer za 101%. Od polletja naprej pa se je njihovo delo še izboljšalo Posebno lepi so uspehi pri izdelavi strešne opeke Dvigu proizvodnje je posebno mnogo pripomogel brigadni sistem dela in delo po normah. Na ta način se delo v opekami vrši v okviru tekmovanja med posameznimi brigadami.
   Najlepše uspehe v tekmovanju je do sedaj dosegla brigada pri izdelovanju strešnikov. Brigada, ki šteje osemnajst članov, si je od meseca aprila že trikrat osvojila prehodno zastavico, ki je sedaj prešla v njihovo trajno last. V tej brigadi in hkrati tudi v celem obratu je med najboljšimi brigadirka Gerza Ana, nadalje Kološa Milika, Podlesek Pavla. Marec Helena. Lanjšček Jolanka in Kološa Franč, ki so vsi zaposleni pri izdelovanju strešne opeke. Da dosegajo tako lepe uspehe pri izdelavi strešnikov, je mnogo pripomoglo tudi izboljšanje ustnikov po zamisli obratovodje tov. Štraus Ivana, ker se je na ta način proizvodnja zvišala za 2%, Izboljšala pa se je tudi kvaliteta strešnikov Tehnična norma se je pri tem izkazala nerealna, zato so jo povišali za 10%. vkljub temu pa jo še za 10% presegajo
   S tem. da si je brigada pri izdelovanju strešnikov za stalno osvojila prehodno zastavico kot najboljša brigada v obratu, pa ni povedano, da ostale brigade dosti zaostajajo za njo Tako je tik za njimi brigada pečarjev, ki normo presegajo za 15%. Iz tega je vidno, da v proizvodnji dosegajo večje uspehe kot brigada Dri izdelovanju strešnikov, vendar prehodne zastavice niso dobili, ker so v ostalih točkah tekmovanja mnogo slabši. Plan žganja opeke ne dosegajo 100%, to pa
zaradi tega, ker so pri planiranju vključili žganje opeke tudi v poljskih pečeh. Ker pa je bila z žganjem v poljskih pečeh kvaliteta opeke znižana in je znašal procent loma okrog 30, so te peči ukinili. Vendar se plan žganja opeke dosega za 98%. Z boljšim zlaganjem opeke v peč na ta način, da ne puščajo nobenih odprtin, so znižali tudi potrebne količine premoga za 2%.
  V splošnem se norme v celem obratu presegajo. Tako pri izdelovanju surove opeke za približno 6—7%. Ker so izboljšali stroj za predelavo zemlje, se je s tem produkcija dvignila tudi za 15%. Lom opeke, ki je v prejšnjem letu dosegel do 30%, je sedaj znižan na 4—5%, kar so v prvi vrsti dosegli z večjo disciplino in pažnjo pri delu.
  Prav taki uspehi so vidni tudi pri delu sindikata. Vsi delavci so 100% vključeni v sindikat in redno plačujejo članarino. Na pobudo sindikata se je 75% delavcev vključilo v prostovoljno delo za dvig proizvodnje, ki delajo namesto osem devet ur dnevno. Tudi kulturnoprosvetno delo napreduje. Ustanovljen jc stenčas, kjer je redna izmenjava člankov. V člankih obravnavajo predvsem uspehe brigad in eventuelne napake, ki se pri delu dogajajo. V načrtu ie tudi ustanovitev rdečega kotička, ki bo do 1. oktobra že opremljen.
  Uspehi, ki jih dosegajo v opekarni Puconci, so uspehi vsega Prekmurja. Iz njihovega dela je razvidno, kako se borijo za dvig proizvodnje, da s tem dokažejo, da so zavedni borci za boljšo bodočnost, da hodijo po poti, ki vodi v socializem. Njihovi uspehi naj bodo v vzpodbudo vsem ostalim delovnim kolektivom, da s še večjim elanom pristopijo k delu in s tem pobijejo klevete, s katerimi hočejo naši sovražniki zavirati izgradnjo socializma v Jugoslaviji.
                                —ra—
Radgonska MDB ,,Jova Jurkovičaʻʻ enkrat pohvaljena in dvakrat udarna
   Okrajni komitet LMS Radgona je te dni sprejel pozdravno pismo graditeljev enega največjih objektov Titove petletke, » Avtoceste«. iz II radgonske MDR »Jova Jurkoviča«. Pismo je z naslednjo vsebino:
                                                                                                       Dragi tovariši in tovarišice!
      Brigadirji in brigadirke II. radgonske MDB »Jova Jurkoviča« Vam iz naše IV brigadne konference pošiljamo borbene brigadirske pozdrave.
      Mi brigadirji—brigadirke se zavedamo velike važnosti gradnje avtoputa. ter stremimo za čim hitrejšo in kvalitetnejšo dosego našega plana
    Naši uspehi so iz dneva v dan lepši in naše delo pri betoniranju rubnih trakov vedno živahnejši. Pravilna organizacija dela in pa dobra neomajna volja nas vseh se izražata prav v tem, da smo v teku enega meseca proglašeni kot enkrat pohvaljena in dvakrat udarna brigada
       Zavedamo se, da je vsaka lopata gramoza, vse vestno in vztrajno delo udarec »informbirojevcem« ter odgovor na njihov lažnive klevete proti tov. Titu, Partiji in nam samim.
       Hočemo obljubo, ki smo jo dali ob odhodu na akcijo, izpolniti ter se
vrniti čim večkrat udarna brigada ter tako prenesti naše znanje in našo zgrajenost, ki jo dobivamo na akciji, med mladino na vasi, ki še sedaj ne razume docela pomena okraja, pomena gradnje avtoputa pomena graditve socializma, da se bo v bedoče tudi ono vključila v vrste graditeljev socializma — kovačev lepše bodočnosti.
   Naša volja je neomajna in trdna in nikoli ne bomo klonili, ampak nasprotno! Čim več dni v brigadi, tem lepši bodo uspehi, čim bliže dosegi socializma, tem trdnejša bo naša volja in tem večji bo naš ponos.
   Z našim vestnim delom bomo dokazali ljubezen do ljudstva. tovariša Tita, Partije in naše matere Jugoslavije ter tako postali vredni graditelji socializma, V bodočih dekadah pa hočemo žeti na vseh poljih še lepše uspehe še boljše izvesti tekmovanje z ostalimi brigadami ter si priboriti naslov večkratne udarne brigade Izgraditi avtoput v teku tega leta — naša obljuba Partiji in Titu!
   Naj živi avtoput simbol bratstva in enotnosti!
   Naj živi CK KP J! Naj živi maršal Tito!
   Borbene tovariške pozdrave Vam pošiljamo
               brigadirji in brigadirke II radgonske MDB. Širinec, dne 6. sept 1949
Naši bralci pišejo
                                                                                   V Vesnečih gradimo zadružni dom
  Z graditvijo zadružnega doma v Vanečih smo pričeli že spomladi leta 1948. Takrat smo dom samo zakoličili in govorili o tem. da je potrebno začeti tudi s kopanjem temeljev. Seveda smo izvolili tudi upravo za gradnjo zadružnega doma. Ta je svoje delo pravilno razumela in s kopanjem se je pričelo kmalu, čuden slučaj pa je bil. da so v istem času pričeti kopati tudi gasilsko mlako no pobudo tajnika, ki je v gasilskem odboru. Ker se dvojno delo naenkrat ni moglo uspešno izvrševati, so graditelji zadružnega doma, ki so bili iz enega delo vasi z delom začasno prenehali, da bi se zgradila mlaka in bi se potem vsi posvetili graditvi doma. Tudi tajnik je bil za skupno delo, vendar so v istem času prenehali tudi z gradnjo mlake. To se je večkrat ponavljalo in vse je kazalo, da je to samo namerno zaviranje gradnje zadružnega doma.
  Pomembno za gradnjo zadružnega doma v Vanečih je tudi dejstvo, da KLO ni nudil nobene pomoči upravi za gradnjo zadružnega doma, kar se posebno lepo vidi v tem, da 15 ton apna, ki je prispelo za gradnjo doma ni bilo prepeljano v skladišče, čeprav je tajnik obljubil, da bo to uredil Stanje pri gradnji pa se ni mnogo spremenilo niti po tistem, ko je bila mlaka že zgrajena Betonirani so samo temelji in še to so hoteli nekateri nergači na nekaterih mestih porušiti, češ, da jim ni potreben tako velik dom čeprav so se vaščani odločili za ta tip
  Vsekakor bi že bil čas, da se rešijo spori v Vanečih in da uprava zadružnega doma, za katero so ugotovili, da ni delavna in jo vsled tega da ta nova uprava prične delati in da dokaže, da ni nedelavna, kot imajo priliko videti vaščani.
   Kako dela Krajevni ljudski odbor v Vanečih, je razvidno iz tega primera: Predsednik KLO-ja, v Vaneči
Viktor je zatajil 1.19 79 ha setvene površine, zasejane z belimi žiti Tak primer jasno govori o tem. da delo Krajevnega ljudskega odbora v Vanečih ne more biti koristno vaščanom in skupnosti, da gospodarske naloge niso tako izvršene, kot bi morale biti in da je dana možnost špekulacije tudi ostalim. (Opomba uredništva.)
    Obvestilo obiskovalcem Zagrebškega velesejma
   Uprava Zagrebškega velesejma obvešča vse obiskovalce Zagrebškega velesejma, da naj ob odhodu kupijo celo vozno karto. Ob obisku velesejma bodo dobili v Zagrebu potrdilo, da so bili na velesejmu S tem potrdilom se bodo vrnili s kupljeno vozno karto brezplačno. Opozarjamo potnike, da ne smejo spreminjati vlaka ali razreda. Vrniti se morajo po tisti progi, po kateri so dopotovali.
   Domači obiskovalci lahko izrabijo ugodnost pri odhodu od 9. septembra do 2. oktobra 1949, pri vrnitvi pa od 17. septembra do 10. oktobra 1949, domači razstavljale pri odhodu od 3. septembra do 2. oktobra 1949 in pri vrnitvi ob 17. septembra do 17. oktobra t.l.
   Urad za prenočišča, prehrano ki bivanje v Zagrebu je v prostorih mestnega turističnega urada Zagreb, Zrinjevac št. 18., telefon 25-373.
   Redne vstopnice za velesejem stanejo 20 din za en obisk in 10 din za oficirje in podoficirje Jugoslovanske armade pri
    posameznih obiskih Sindikalne podružnice uživajo popust samo pri skupnih obiskih m plačajo 10 din za vsako vstopnico. Pri skupinskih obiskih plačajo šole in vojaki 5 din za vstopnico . Vse skupne-obiske je treba prijaviti vsaj en dan pred prihodom pismeno upravi Zagrebškega velesejma
   Velesejem bo odprt za razstavljalce od 7. do 18 ure za obiskovalce pa od 8 do 18 ure
     Zidar mladinec sezidal 53,84 m8 v osmih urah
  Novi Beograd. —; Na gradilišču Novega Beograda je mladinec Jovan Gemeri s pomočniki Aleksandrom Carevičem ter Danetom Mandičem sezidal v osmih urah 53,04 kub m zidu. S tem je postavil najnovejši jugoslovanski rekord
  Jovan Gemeri se je obvezal na mitingu, ki se je vršil ob uspehu Josipa Balažeka, da bo presegel rezultat Bolažeka ter da bo v osmih urah sezidal 51 kub. m zidu Pred samih pričetkom se je posvetoval s svojima pomočnikoma. Delo se je pričelo ob sedmi uri. Prvo uro je sezidal nad 10 kub. m — več kot znaša dvakratna dnevna norma. V šestih urah je sezidal nekaj več kot 40 kub. m. V dveh urah je tako moral še dvigniti 11 kub m. Nadaljevali so delo z enakim tempom ter poletom.
  Po osmih urah so Jovan Gemeri ter njegova brigada vidno presegli dano obvezo. Namesto 51 kub m je bilo zgrajenih 53.84 kub. m zidu, s čemer so bili presežem vsi dosedanji uspebi na gradilišču Novega Beograda.
OBVESTILO
   V nedeljo, dne 25. septembra bo v Fizkulturnem domu v Murski Soboti ob 9. uri predpoldan Okrajna konferenca OS, za volitev delegatov za Oblastni odbor sindikata v Mariboru s sledečim dnevnim redom:
   1. Pregled politične situacije;
   2.  Vloga Oblastnega odbora in bodete naloge;
   3. Volitve delegatov;
   4. Sklepi in slučajnosti.
   Izvoljene delegate iz podružnice se poziva na točnost
                                                                                                                                                                                        Izvršni odbor OS Murska Sobota
   Razveljavljam izgubljeno knjižico za kolo na ime Štemer Emerik, Vidonci 111, številka kolesa 1,401.974, znamka »Viktorija«, ki je bila izgubljena med potjo Gornja Lendava — Pertoča dne 6. septembra t. l.
   Najditelja prosim, da odda najdeno knjižico na upravi »Ljudski glas” v Murski Soboti. (Brandijeva vila.)
MOTORNO KOLO, 250—300 ccm, in brezhibni radio, kupim. Naslov v uredništvu »Ljudskega glasu«.
B. VILNIK:
                                                                                Še pet jih je ostalo doma...
   Ženavlje. Mala, razmetana gorička vasica. Krivuljasta in vedno razrita cesta se vije čez pobočja vzpetin kot dolga. bela kača. Ob. robu pritlikavega borovega gozda pa se razprostira velika jasa, plešast hrib na katerem je zgnetenih nekaj hiš. Sredi med njimi se dviga veliko, enonadstropno poslopje, s svetlordečo streho To je ženaveljski zadružni dom. Pred letom dni so ga gradili Ženavljani. Tu se zbirajo vaščani iz tega kloščatega hriba, ki predstavlja središče Ženavelj. Pa ne le od tu. Ostale hiše Ženavelj so razmetane po bližnjih in daljnih hribih. Ni jih videti. Skrite so med borovimi gozdički, obdane z lehami zemlje in pašniki. Ob sobotah in nedeljah pa se zbirajo v zadružnem domu vsi Ženavljani Imajo že popolnoma opremljen dom. Dvorano, zadrugo, frontni kotiček, knjižnico in še marsikaj.. Zadružni dom je postal gospodarski in kulturni center vasi: Ženavljani pa so, ponosni nanj.


   Lanske pomladi se je vrnil Štefan od vojakov. Dva in dvajset let star je prišel po treh letih zopet v domačo vas. Tri leta življenja v Armadi so mu potekala kot nekaj mesecev Sam se je začudil dnevu, ko je prejel vojaško knjižico in oddal opasač.
   »Tri leta, tako kmalu...?«
   Štefan je prišel domov. V Ženavljah je vrelo. Zadružni dom — ti dve besedi sta vrtali v mislih Ženavljanov in to se je oprijelo tudi Štefana. V Armadi se ie veliko naučil, veliko lepega je pridobil Armada ga je usposobila za živ-
ljenje. Ni se bal življenja. Armada ga je naučila čutiti veličino novega časa.
  Štefan se je zaril v delo. Povsod je bil, nikjer ga ni zmanjkalo. In vzljubili so ga mladi — in stari. Ko je prišel Štefan domov, v vasi niso imeli v mladinskem aktivu sekretarja. Štefan je na sestankih večkrat govoril o življenju v Armadi, o delu mladincev-vojakov. Veliko je povedal mlajšim tovarišem. Zato ni bilo nič čudnega, da so ga kaj kmalu izvolili za sekretarja vaškega mladinskega aktiva. 
  Devet in dvajset mladincev in mladink je štel Štefanov aktiv. Ta številka je bila udarna brigada pri gradnji zadružnega doma v - Ženavljah. Mladinci so bili povsod prvi. To je razvnelo tudi starejše. Tekmovali so z mladinci. Zadružni dem pa se je dvigal. Kar čez noč se je nakopičila na stavbišču grmada opeke. Sami so jo  izdelali. Od temeljev do strehe je šlo v nekaj tednih in v vročih dneh avgusta se je visoko nad vsemi hišami vrh rdeče strehe zadružnega doma pojavila vihrajoča zastava.
  Ženavljani so dogradili svoj zadružni dom.
  Tistega dne je bil velik praznik v Ženavljah. Ob novem domu so se zbrali Ženavljani in prebivalci vseh okoliških vasi. Bili so ponosni vsi, stari —in mladi. Devet in dvajset ženaveljskih mladincev je z zanosom zrlo na veliko zgradbo, ki se je kot velikan dvigala dograjena v surovem stanju izmed pritlikavih ženaveljskih koč.
  »Kurenja Štefan — zlato značko in nagrado! «
   Štefanu so žarela lica. Med prvimi je prejel zlato značko — priznanje za neštete udarniške ure pri gradnji zadružnega doma. Za njim je sledila njegova mladinska vrsta.

   Hladna jesen je kaj kmalu pripravila prostor za belo zimo. V Ženavljah niso počivali. Štefan je po poklicu mizar, kako neki bi mogel vzdržati doma v brezdelju. Zadružni dom je že stal. vendar še ni služil svojemu namenu. Mladinci so se še vedno stiskali v skromni sobi, ali pa v šolski učilnici in na sestankih razpravljali o vseh mogočih rečeh. Še nekaj časa, pa bo bolje, so ugotavljali večkrat. Pa je tudi res bilo tako. V zadružnem domu je začela prva delovati mizarska delavnica Štefan je v njej izdeloval okna, podboje za vrata, mize in stole. Na pomlad, ko bo zeleni maj privriskal preko borovih vrhov v globeli in vzpetine Goričke, takrat bodo v Ženavljah imeli novi praznik. V maju mora biti zadružni dom v celoti dograjen. Tako so sklenili člani uprave, tako so se zmenili na frontnem sestanku, na mladinskem — in Štefan je mislil na to.
   Zima je minila, dela v zadružnem domu so šla h kraju. Prišla je topla, vriskajoča pomlad. Štefan je razmišljal.
   Takrat, ko je prišel prvič v. Ženavlje mladinski aktivist iz okraja in govoril z njim o tovarnah, gradbiščih, industriji, elektrarnah; takrat se mu je zdelo vse to skoraj nemogoče. Zdaj, ko so dogradili zadružni dom, ko še bo pričelo v njem razvijati veselo življenje — zdaj oditi. To bo težko. Štefan je ljubil svoj rodni kraj. Nešteto spominov ga je vezalo na zelene borove vrhove, na ozke, ilovnate poti. na lepe rži in pšenice, kjer so vsako teto tako lepo pele
prepelice pesem žetve. Pa vendar, nekaj bo treba ukreniti. Štefan je veliko čital. Ves svoj prosti čas je uporabil za čitanje knjig. V Armadi se je navadil tega in te navade ne bi maral zlepa opustiti. Začel je razmišljati o vsem tem iti tudi o rečeh, ki jih je govoril aktivist iz okraja. In ko je prišel do sklepa, da bo res tako najbolje, se je le vprašal: »Kako je le mogoče, da nisem že prej prišel do teh zaključkov sam...?« Skoraj očital si je, zakaj ni odšel že prej v tovarno ali kam drugam, ko pa je tako zelo, zelo treba mladih delovnih moči.

  Štefan je odšel iz Ženavelj.  Toda ni Šel sam. Dolgo je stal na čelu mladinskega aktiva in nikakor ne bi bilo prav, če bi zdaj odšel sam in pustil svoj aktiv doma. Tega se je zavedal Štefan in mislil je o tem. Tako, kot je v začetku govoril z njim mladinski aktivist jz okraja, tako je zdaj sam razpravljal s svojimi mladinci. In ni bilo zastonj. Odločili so se: Jože, Miška, Marjeta, Mariška in Tone. Pa še ostali so pričeli resno misliti o tem.
  Ko je Štefan odhajal iz Ženavelj s kovčekom in nahrbtnikom, je sijalo toplo sonce. Njive so žarele in borovi vrhovi so pritajeno, šumeli. Ali je bilo to slovo težko? Štefan, še zdaj ne ve tega. Morda je bilo. toda Štefan je šel od doma z vero, da gre v lepše življenje, ki bo prineslo srečo ne le njemu, temveč vsem, tudi njegovi vasi.
 Štefan je prišel večkrat nazaj v svojo vas. Tako ob nedeljah je prišel in se drugega dne vračal nazaj v tovarno. Domov ni zahajal iz domotožja, ne, Štefan ni povabil, da je bil sekretar mladinskega aktiva. Devet in dvajset jih je bilo v njegovi brigadi, ko so gradili za-
družni dom. Nekaj jih je odšlo takrat z njim in tudi ti so se vračali od časa do časa in zopet odšli nazaj v tovarne, v Litostroj, v Maribor, Strnišče in drugam. A ostali?
   Vse manjši in manjši je postajal ženaveljski mladinski aktiv. Vsakokrat, ko je Štefan prišel domov, je povedal svojim mladincem kaj lepega o velikih bitkah, ki se bijejo v tovarnah, gradbiščih in drugih podjetjih za plan, za lepšo bodočnost. Ob takih prilikah so mladincem žarele lica in oči so se svetlikale. Štefan ie to čutil in bil je zadovoljen, srečen. Tudi njemu so se svetile oči. »No. Štefan, pa na svidenje, tarp, v Mariboru ..« mu je rekel ta in oni plaho in z negotovostjo, ko je odhajal nazaj v tovarno. 
   Štefan bi | ob talcih trenutkih najrajši zavriskal. »Le pridite, pa kaj kmalu. Skupno bomo nadaljevali !«
   In tako so odhajali drug za drugim. Vzele so jih tovarne, gradbišča, podjetja, šole. Mladinski aktiv je šel za svojim sekretarjem

   Zadnjič sem srečal Štefana na Ulici. Nasmejal se mi je in me ie vedro pozdravil. Začudil sem se. Nisem ga pričakoval takega. Vedrih lic. zagorel in nasmejanih svetlih oči ie zrl vame. Poznal sem Štefana kot sekretarja mladinskega aktiva v Ženavljah. Vedel je kaj ga hočem vprašati dal mi ie odgovor brez vprašanja: »Še pet jih je osta-
lo doma. toda tudi ti bodo šli. Kam — to je njih volja, šli pa bodo!«
   To je pribil s tako vero. kot more to pribiti le človek, ki čuti vso veličino našega časa, veruje v zmago svojih sil — in sam zmaguje
Urejuje uredniški odbor.
Odgovorni urednik Širec Viktor ml. — Naslov uredništva. »Ljudski glas«. Murska Sobota.
Tiska Mariborska trskama.