109834
»
njena okolica.
Pri j a 11 o m v spomin
popisal nekdanji kiijilan v Cerknici.
V LJUBLJANI 1863.
Natisnil J. Rlaznik.
109834.
VVOD.
JTAko premišljamo slavne djanja nekdanjih Grkov in Rimljanov, pa tudi družili narodov, vriva se nam nehotoma vprašanje: Kaj jih je navduševalo k tolikim djanjem, ki jih ho občudoval svet, dokler se bo snovala zgodovina človeška? Ljubezen do domovine! je kratek, pa neizrekljivo veliko pomenljiv odgovor. Ta ljubezen jim je ogrevala njih domorodno srce; ona je pokladala vnetim govornikom presunljive besede na jezik, besede, s kterimi so vžigali svoje rojake za, blagor domovinski, ona je brusila hritke meče in ostre sulice hrabrim vojščakoni, s kterhnr so hodili nad svojo sovražnike, ter zmagovali ali pa umirali za priljubljeno domovino. Ljubezen do domovine jim je bila sijajna zvezda vodnica vseh njih slavnih početij. Pa tudi je ni bilo pri njih bolj zaničljive stvari, kakor je bil izne-verjenec ali izdajavec domovinski. Bil jim je izvr/ek, po pravici vreden vedno sramote.
Kdo bi nam to raj zameril, ako ljubimo svoj narod, ter so ponašamo s svojo domovino? Kdo bi se hudil nad nami, ako se poganjamo pošteno za lepoto svojega jezika in za obveljavo narodne ravnopravnost!, ki so nam jo spoznali mili naš vladar? Poštenjak je samo tisti, kdor spoštuje druge, pa ne zaničuje tudi samega sobe. „Kdor zaničuje se sani, podlaga se tujčevi peti" — proimenitne, velikopomenibne besede! Stanovitnost v veri, zvestoba do vladarja, ljubezen do domovine in narodnosti, te besede se lesketajo z zlatimi črkami na. naši zastavi, ki ponosno vihra pred nami, ki nas vodi v boji za narodne pravice in nas bo gotovo pripeljala poprej ali pozneje do častitljive zmage.
Človek je take natore, da ljubi le to , kar pozna tudi. Za reč, 5e Se tako lepo, pa nam ptujo in neznano, ni prostora v našem Ijubijočcm srcu. Kdor pa spozna kako reč in vidi njene lepe lastnosti, priljubi si jo tudi, gori za-njo in jo brani proti krivičnim napadom.
To velja tudi od domovine. Le kdor pozna svojo domovino, le tisti jo ljubi tudi, daruje ji svoje moči ter dela nevtrudno za dušni in telesni blagor svojih rojakov. Pripomoči nekoliko k spoznanju naše mile domovine, Ti hočem, preljubi bravec, popisati izmed najlepših krajev slovenskih gotovo ne zadnjega naše kranjske dežele, namreč:
Cerknico in njeno okolico. Rakek.
Kadar je raztopilo žarno pomladansko solncc snežno odejo, v ktero povita je zemlja počivala zimske dni, in se je že zopet oblekla v zeleno s cvetkami pisano obleko, zapusti za nekoliko dni mestni hrum in šum, vsedi se v voz, ki ga tira železni hlapon iz Ljubljane v Trst ali pa nasproti in pihal in sopel bo s teboj urnega teka po notranjskih zavinah naprej. Komaj si boš ogledal nekoliko ljubljansko močirje ali kameniti Kras, že boš zaslišal v nekako ptujem akcentu, kakor bi bil v sredi (Jermanije, kondukterje kričati: ,,8 tati on Rakek!"
Tukaj, prijatel, stopi z voza, postoj nekoliko na kolodvoru, ozri se proti severju in raduj se nad prelepim prizorom. Pred seboj vidiš gorensko gorovje, mejnike kranjske dežele. Med njimi kipi proti nebu orjaški Triglav in gleda, kaj delajo Slovenije sinovi okrog. Mogočni Triglav, sedež vinišljenih bogov naših pred-dedov, povej nam, kaj si vidil, kaj doživel, odkar te ie postavil ondi večni Mojster? Vidil si ljutc boje mali-kovavstva s krščanstvom, vidil si, kako so divjale sovražne, čete, ter mesarilc in klale miroljubne Slovane, vidil si požgane mesta in vasi, vidil si — krvave minule čase.
In kaj vidiš sedaj! Okrog tebe se širi narod slovenski, majhen po številu, pa jak in krepak z umom in dlanjo. Njegovi sinovi stoje visoko v duhovnih in državnih službah, na strani njegovih sinov je po navadi
zmaga v vojski. Pod tvojimi nogami izvira bistra Savica, ter podi naprej svoje valove; in nosi srčne pozdrave bratom na jugu. Iz njenih valov j<- pil čisto poezijo neumrli Vodnik, slovenski budnik. Narod vstaja, vzdiha: kdo kliče na dan? gre pošteno in možato za svojim vodnikom trnjevo pot, ktero je tudi on hodil.
Ko si si ogledal do zdaj gorensko prizorje , stopi na kraj kolodvora proti zapadu. Tukaj vidiš pred seboj prijazno vas Itake k, ki šteje kakih (50 hiš z majhno, sv. Urim posvečeno cerkvico, poddružnico cerkniške; fare. Poddružno cerkvi1 po deželi so po navadi samo blagoslovljene po kakem duhovnu, ta pa je bila posvečena po škofu, kar priča dotično zanimivo pismo, ki se glasi v slovenski prestavi: „Mi Ursin de IJerthis po milosti Božji in apostoljskega sedeža škof in knez tržaški voščimo vsem vernim, sedanjim in prihodnjim, ki bodo to pismo brali ali poslušali, srečo in vse dobro v (Jospodu, ter jim dajamo na znanje, da smo s privoljenjem pre-častitega gospoda Frančiška, oglejskega patrijarlia, škofa tega kraja, s pomočjo sv. Duha z lastnima rokama posvetili po šegi in navadi rimske cerkve v pondeljek, 4. julija preteklega leta, v cerkvi sv. Urha na Rakeku, ki je cerkniška poddružnica; v čast imenovanega svet nika veliki oltar, in da smo položili va-nj svetinje sv. Plaža, škofa in niučenca, sv. Krizogona mučenca, sv. Marka papeža, in sv. Antona Opata, in da smo dodelili odpustke vsem omenjenemu posvečevanju ptiču jočim. Tudi podelimo odpustke 40 dni vsem obojega spola, ki bodo to cerkev in oltar obiskali v obletnico njenega posvečenja. Ravno tisti dan smo blagoslovili tudi ondotno pokopališče. Dano v Trstu v škofijski palači 4. februarja 1606.   Ursin, škof tržaški l. r."
iVec zunaj rakovskega kolodvora, na cesti proti Cerknici, Jo veliko tržišče za les. Tržni dan je vsak četrtek. Čuda veliko lesa, žagam- in tramov se proda tukaj, kar daj a Rakoveom lepe; dohodke, vsako leto nad G0O gold. S temi dohodki, ako modro gospodarijo ž njimi, si omislijo sčasoma lahko veliko koristnih naprav za sosesko. Ako nalože vsako leto nekoliko teh dohodkov, nabrala in narastla se bo v več letih tolika isti na, da bodo imeli lahko tudi lastnega duhovna in lastno šolo, če ne bodo morebiti rajše s cerkniško starodavno in častitljivo faro sklenjeni ostali.
G
Z Jfokeka pe^e lepa in zložna, z velikim trudom in znojemv zdelana cesta preti Cerknici, Grahovem, Ložu, Prezidu, Cubru, in se bo menda zdelala naprej na Hrvaško. Ze zdaj gre po tej cesti voz za vozom, kaj bo .še le potlej , kadar bo vsa cesta, kakor je osnovana, tudi popolnoma dovršena! Zares, tudi v tem oziru se odpira Rakeku nepregledna prihodnost. K velikim in lepim sedanjim poslopjem g. Lavriča in Kanca se bodo eez leta pridružile ob tržišču nove in bodo dajale Rakeku čisto drugo, rekel bi, mestno obličje.
Zdaj, dragi prijatol, ko sva se ozrla nekoliko po Rakeku, pojdiva počasi proti Cerknici, kamor peljete dve cesti, na desno nova in zložna, na levo pa stara, nekoliko bolj strma in krajša. Peljala bi se tudi lahko, ker voznikov ali fijakcrjev je nekaj za silo tudi na Rakeku. Pa ker je lep poniladansk dan in sva spočito oba, pojdiva rajše peš po stari cesti. Glej tam gori na levo, dober četrtlej ure od Rakeka v grmovji, je bila o francozki vojski gorka bitva med Francozi in Hrvati. Kajni gosp. Blaž Kersnik, brat nepozabljivega domoljuba profesorja Janeza Kersnika, ki je tiste leta kaplanaril v
Cerknici, mi je pripovedoval pred nekterimi leti, da so stali takrat tam gori Francozi, čez Bloke pa so prišli Hrvatje na Cerknico. Oddelek Hrvatov je šel naravnost proti Francozom, drugi oddelek pa je peljal cerkniški šolski učenik skrivej čez Brodeč proti Rakeku , kodar je speljana zdaj nova cesta, tako, da so prišli ti Francozom za hrbet, in so jih z unimi nekako zajeli. Hud boj se uname; Hrvatje zmagajo, veliko Francozov obleži, drugi beže. Rajni gosp. Blaž je skrbel potem, da so jame skopali in ubite pokopali dalječ preč od njih prave domovine, pa ne v mirne počivališča, ker volkovi so prihajali ponoči, jih izgrcbljcvali in mastili se ž njimi. O nenasitljiva človeška častilakomnost! Zavolj pesti zemlje se mora velikrat prelivati v potokih človeška kri, v najboljših in veselejših letih mora zapustiti mladeueč dom, ljubljene in ljubijoče stariše, da počiva v ptuji zemlji padel kakor žrtev človeške strasti.
Pa naj počivajo v miru umrli spolnivši svoj poklic, pojdiva naprej še nekoliko tje do vrha in glej. tukaj sva pri kapelici. Krasni prizor se odpira najuhn očem, cerkniška planjava se razprostira z vso svojo lepoto pred nama.   Na levo proti vzhodu visoko kipi do vrha
0515
poraščena S1 i v n i e a, bivališče, nekdanjih točodelavnih in viharnih eopernic, pred nama proti jugu prijazno kraljuje Križna gora, kjer je nekdaj premišljeval prezgodaj umrli domoljub, g. Jožef Bevk, srečo in nesrečo svojih rojakov, na desno bolj zadej so oblakov dotika notranjski velikan, visoki Snežnik, in proti zapadu hrani v sebi jezersko zaklade lesoviti Javornik. tn tukaj na planem pred nama je farni trg Cerknica z drugimi prijaznimi vasmi in z delječ po svetu slovečim jezerom na ravnini čez dve uri dolgi in široki. Pa namesti da bi šla po stari cesti od kapelice naravnost v Cerknico, za krniva jo na desno po zelenih senožetih navzdol v prijazno dolino na
Loško.
Ko ogleduješ tukaj staro razpadlo zidovje, mislil si boš, da so nekdaj divjale tukaj strašne vojske, pu-stivši za seboj pogin in razpad. Ne, ljubi moj, motiš se, glej, te razvaline so nasledek tiste nesrečne teorije, ki se je bila začela v preteklem stoletji na Fraucozkem, razširila se je potem po Nemškem in je obrodila tudi pri nas svoj strupeni sad s tem , da je stegnila svoje olikane prste po mirnih samostanih in njih premoženji po svoji modrii ravnaj e cerkvene zadeve.
Nekdaj so prebivali v Bistri (Freudenthal) med Vrhniko in Borovnico samotarci (mnihi) Kartuzijani. Tukaj na Loškem so imeli svoje posestva. Ves svet doli od kapelice med staro cesto in vrhom nasprotnega hriba, in spodej v dolini skorej tje do nove ceste, je bil njih. V sredi tega posestva, na Vzvišenem mestu je bil gradič Loško po imenu, nemški Thurnlak. Gradič je imel dvoje nadstropij in več malih izbic ali celic. Pred gradičem je bilo lepo ravno dvorišče, obzidano in z dvema stolpičema za brambo proti Turkom prevideno. Na južni strani v kotu dvorišča je bil velik vodnjak, obzidan z rezanim kamnjem. Zunaj dvorišča nekaj korakov preč je bilo drugo poslopje, spodej za družino, zgorej pa so bile menda žitne shrambe. Prec za tem poslopjem je stal prostoren zidan konjsk hlev s kamnitnimi žlebovi ali jasli za Ki konj, spredaj pa je bil spet drug vodnjak. Se en hlev je bil nekoliko bolj spodej za govejo živino in drobnico. Za streljaj delječ za gradičem proti se-verju pa je bila cerkvica sv. Notburge v sredi med
košatim hrastjem, kjer so prelati maševali vsaki dan ljudem, kadar so na tlaki ali senožeti kosili ali drugač polje obdelovali. Nad gradičem okrog do vrha so bile senožeti, pod gradičem na planem je bil najpopml velik z mnogoterim sadjem zasajen vrt in naprej proti Cerknici same njive. < )d gradiča proti Cerknici je peljala vozna pot, ki se imenuje; še dandanašnji ,,prelatova pot."
Tukaj v gradiču na Loškem so prebivali, zlasti poleti, bistriški prelati, rekel bi, v najprijaznišem kraji cerkniške okohce. Najimenitniši med vsemi prelati jo bil Gregor Crvič. Njegova slava se še zdaj razširja od ust do ust. Živel je tukaj okoli leta 1660. Bil je on prelat v Bistri, fajmoštor v Cerknici, apostoljski misijonar in škof (in partibus). Vse te imena, zedinjene v eni osebi, pričajo njegovo imenitnost. Ljudje ga imajo sploh za svetnika. Pokopan leži v cerkniški farni cerkvi v lastnem grobu pred stranskim oltarjem sv. Ane. Tako je bilo na Loškem nekdaj, in kako je pa sedaj?
Tukaj se vidi, kako minljivo je vse, kar delajo človeške roke. Kjer je bil nekdaj prijeten raj , je zdaj žalostna pustota — Kajnovo znamenje, prilisnjeno na čelo civilizacije preteklega stoletja. Ko se je bil vzdignil hrup zoper samostani' in jih je; bila jela vlada prodajati privatnim, so bili kupili samostan v Bistri predniki sedanjega blagorodnega gospoda Galeta in ž njim tudi Loško. Obdržali so pa bili tukaj le pravice in patron-stvo cerkniške fare sebi, posestvo drugo pa so bili razprodali na drobno. Zidišča in nekaj zemlje so bili kupili gospod Obrezovi predniki v Cerknici, drugi ostalo. Ker pa ni kazalo zidišč v dobrem stanu ohraniti, razpada, kar še ni razpadlo. Na sadnem vrtu štrli le sem ter tj o kak štremetj po koncu, hlevi so do tal podrti, hiša za družino je pred kratkim prišla ob streho, od cerkvice se zna komaj, kje je stala, in gradič je bil požgal pred mnogo leti nek hudobnež, tako, da zdaj še nekaj zidovja stoji ondi, kjer so nekdaj pobožni samo tarči v psalinih Boga hvalili. Samo Bogu je št' prizanesla razdiravna roka, to je: sv. razpelu (britki martri), ki še zdaj stoji kmalo pod gradičem pri prelatovi poti proti Cerknici. To razpelo je pa tudi res mojstersko delo podobarstva. Izvrstno zrezljana podoba iz trdega hrastovega lesa Jo nad 4 čevlje visoka. Pravijo, da 10 je rezljal nek Kartuzijan v Bistri. Tako, dragi moj, je
zdaj na Loškem, nekdaj toliko lepem kraji. Kadarkoli sem se sprehajal v tem kraji, če tudi v družbi presrčnih nepozabljivih mi prijatlov, gospoda A. O. ali M. H., vselej so me obhajale otožne melanholične misli o minulosti in sedanjosti, zato se poslavljam za vselej od vas, mili mi kraj, dragi mi prijatli, spominjevaje se vas do zadnjega zdihljeja, Bog ve, ali nas bo še kdaj skupaj pripeljala njegova previdnost.
Pičel četrtljej ure jo še od tukaj do Cerknice; in urnih korakov sva hitro v sredi trga pod starodavno lipo. Tukaj se vsediva, dragi moj tovarš, povedati Ti hočem, kar m* je znano.
Cerknica.
Cerknica je eden največih trgov na Kranjskem, šteje namreč 238 hiš in ima svoj lastni grb: cerkev v štiri oglatem polji- Valvazor izpeljuje ime: Cerknica od: Cerkvica, iu pravi, da se je v promenil v n. Ali je njegova izpeljava tudi prava, se no bom veliko pričkal, vendar mislim , da kakor si; pravi vasi pri češnjah C e š n j i c a, pri lipah L i p n i c a, enako so rekli vasi pri cerkvi Cerknica, izpustivši končnico ev kakor so jo izpustili pri Cerkno, Cerklje itd., ktere imena so menda tudi izpeljane iz besede: cerkev. Pravljica pripoveduje, da je stal trg v starodavnih časih bolj tje proti Martnjaku, v Uševku, in tukaj je bila samo cerkev. Ker so bili pa sovražniki (kteri?) razdjali tisti trg, so se bili oni prebivavci potem naselili tukaj ob cerkvi. Pa naj bo, kakor že, gotovo je, vda je Cerknica eden najstarejih krajev na Kranjskem. Še lipa, pod ktero se senčiva, je stara nad 200 let, ker kamniti oklep okoli nje je bil naredil g. A. O. leta 1G48.
Zgodovinski sledi, Cerknico zadevajoči, so pa še veliko stareji. Cerkniški duhovni pastirji se nahajajo večkrat v pismih oglejskih patrijarhov, postavim: Leta 12111 fajmošter Lupold, 1290 Rudoltfn, 1328 Tadej. Leta 1335 je prenočeval v Cerknici sv. Bcrtrand, patrijarh, leta 13G0 je pa patrijarh Ludovik 1. cerkniško faro i/, ročil bistriškim samotarcom. Tudi poznejše čase je imela Cerknica slavne duhovne. Leta 1631 je bil tukaj fajmošter Nikolaj Mrav, ki je bil hkrat tudi prost no-
vomeški in poznej škanderski škof na Dalmatinskem. Gregorja Crviča smo že omenili poprej.
Ohladivši se zdaj, dragi moj, v senci košate lipe, pojdiva kakor dobra kristjana najpopred v farno cerkev počastit nebeško Kraljico in njenega Sina. — Ako se ogledujem v tem veličastnem hramu Božjem, kogar go-tiški obok nosijo štirje tanki in visoki stebri, zdi se mi, kakor bi stal med nekdanjimi Nemci, ki so v sv. logik svojim bogovom darovali. Misli si gost jelov ali smrekov gojzd enako velicih dreves, ki se, čisto gole, visoko dvigujejo. Na visokem narejajo njih križem zaraščene veje gosto streho, ki se zapletajo veja v vejo. Misli si to, in imaš podobo cerkniške cerkve. Stnje tanki in visoki stebri stoje tukaj kakor štiri vitke iele in nosijo špičaste oboke. Mislil bi si človek, da lahki oboki so od zgorej pripeti, pa vse ie narejeno tako trdno, kakor bi bilo za večne čase. Oboki imajo svoje ven moleče rebra ali debele žile, ki se križajo kot v rešetko, za pletaje se druga v drugo. Kes, prekrasno, veličansko delo gotiške stavbe ! Pa, Bogu bodi milo, nevedna roka je kazihi in kazi še zdaj izvrstno delo pobožnih prednikov. Prizidane ste dve kapeli brez okusa in enako-merja; gotiške okna so namestjene s štirivoglatimi ve-čimi in manjinii, poljubno višimi in nižjimi; gotiške velike vrata so se umaknile drugim, in zvonik, krit v novejši dobi, toži stavbno nevednost svojih skrbnikov. Pač treba bi bilo, da bi se pri umetnih stavbah, zlasti cerkvenih, ohranila, ali pa ponovila prejšnja izvirnost. Cerkveni predniki I podelite nepristojne kapeli, odprite spet gotiške okna in vrata, vozite počasi na staro, in postavili si hote „iuoiiumentum aere perenius" — spominek , ki bo slavil Vaše ime še potem, ko se je že zdavnej razmolo nad Vami zadnje voščilo: Requiescant in paoel - Cerkev ima zdaj pet oltarjev. Prav za prav bi imeli le trije biti. Veliki, Materi; Božje, je ravno zdaj v delu. Škoda, ker ne bo v gotiškeni slogu, kakor ga tir j a gotiška cerkvena podoba. Pogleda vredna je podoba sv. Notburge iz že omenjene cerkvici; na Loškem, tudi prejšnja podoba rojstva Matere Božje je bila kaj lepa. Zvonik je visok 28 sežnjev. V velikih linah so trije zvonovi, veliki vaga 28 '/„ centov. V malih linah je pa mrtvaški zvon , ki ima posebno moč čez coper-niče, zato pa mora tudi zvoniti cerkvenik poleti, če ko-
ličkaj zaropota, v oblakih, ker če bi toča pobila, gorje mu, požreti hi mogel niarsiktero grenko od ljudi. Lota 1472 so bili Turki požgali to cerkev ravno v nedeljo pred poštnini Šmarnom, kar priča gotišk kamen vzidan v cerkveni ogel. Okoli cerkve je bil nekdaj tabor. Pravijo, da sta 2 brata zidala, eden cerkev in eden tabor okoli nje. Tabor je imel pet stolpov (turnov). Dva stojita še zdaj. Eden je neke vdove, eden pa gospod (»brezov, ki brani še zmiraj železen, 150 funtov težak možnar, nekdaj Turkom uplenjen. V ta tabor so se vmikali ljudje o turških napadih. Čudna je bila na redba, da so mogli Cerkljanje branit hoditi Šilertabor na Krasu , kadar so se Turki prikazali na Dolenskem. Še le Karol VI. nadvojvoda, ako se prav spominjam, jih je bil rešil te dolžnosti, kar priča izvirno na perga meiit pisano pismo, ki naj bi se dobro ohranilo v ob činski pismarni, ker take pisma so zmiraj imenitne za zgodovino. Škoda bi bilo, ko bi se zgubile, ker v njih je hranjeno niarsiktero zgodovinsko zrno.
Priporoči'; se Materi Božji ozriva se zdaj še po trgu okrog. V larovžu so hranjene druge cerkvene reči. Vredno je pogledati lep, star, srebern ciborij, ki je tako velik, da si njegov pokrov, popolnoma krono, dene lahko vsak m ozki na glavo. Krstne; bukve segajo nazaj do leta 1000. Poročne in mrtvaške so nekaj poznejše. Iz krstnih bukev 86 vidi, da je bil šolski učenik že v 17. stoletji v Cerknici. Gregor Crvič je krstil 0. oktobra 1087 neko Turki njo gospodičnjo liegino Maksimiliano Vpričo številnega ljudstva, Botra sta bila gosp. Andrej Obreza in svitla (illuina) gospa Estera Maksimiliana ba-ronovka Karadmin , ki je tudi novo krščeno za svojo hčer sprejela. Leta 1089 so bili v Cerknici .'> kaplan}e, vsi rojeni Cerkljanje: Jožef Mikulič, J ožef Obreza in Matija Bizer. Nekdaj so zapisavali v krstne bukve tudi nezakonske očete, ker pa ta enkrat ni bil znan, je za pisal dotični duhoven v bukve: nezakonska hči očeta Neveni in njegove priležnice Spele itd. Družili sta rinskih pisem ni v larovžu, in če so bile, so se pogubile.
Cerknica je nekdaj veliko trpela pred Turki, zlasti leta 1522, 1559 in 1560, vendar šteje zdaj več prav lepih, rekel bi, mestnih hiš. Oštarij ima 15, prodajavuic za živež in obleko 12, žag 0, nialnov 7, 2 peka, 2 mesarja, 1 barvaija, 6 kovačev, 2 kolarja, 2 sedlarja, 2
kamnoseka, 2 klobčarja, 2 jerharja, usnjarjev, krznarjev, krtačarjov (ščetarjev), tesarjev, mizarjev, krojače v, čevljarjev in ilruzih rokodelcev menda še preveč. Cesar Cerknica pomanjkanja trpi, je, da nima poštene pitne vode. Edini potok, ki goni toliko žag in malnov, v komur se napaja vsa živina in spira vsa nesnaga, služi za vse. Občinski vodnjak narediti, bi stalo morebiti preveliko neprimernih stroškov, ker svet po Notranjskem je ves 6tel in špiljast. Vendar, ako se po sreči izidi; g. Jurko Milavcu, ki si dela ravno zdaj lastni vodnjak, bi ga utegnila sčasoma tudi cerkniška občina dobiti, in to toliko ložej, ker se s soseskinimi dohodki modro gospodari, in je vnctost za občnokoristne naprave gospoda župana sploh znana.
Prec onkraj Cerknice na jugovzhodni strani nad 1'ešeenikom so dviguje proti nebu nad 3000 čevljev visoka Slivnica. Na njenem prvem vrhu je stal v starodavnih časih grad — Engelsburg, slovensko Gradišče. Pot do njega je peljala napošev sem od Martnjaka. Sledi njegovi se pa zdaj le malo še poznajo. Na zadnjem, najvišem vrhu je pa globoka jama, v kteri so nekdaj copernice točo delale in jo delajo slabovernim še zdaj.
V srednjem veku je mogla vera v copernije in vraže posebno v teh krajih močno vkoreninjena in raz širjena biti, ker Valvazor pripoveduje, da so bili v vasi pod Stebcrgom na grmadi sežgali vse žene tiste vasi kot copernice, in duhovni cerkniški so hodili na Slivnico omenjeno luknjo blagoslovljat in točodelne copernice ,,panat." Ker ima copernija svoj začetek in izvir v ne-znaboštvu ali paganstvu , in ker se j ako prilega zlasti nevednim ljudem, ni čuda, da se je ohranila bila tudi še pri pokristjanjenih narodih in se še zdaj ni iztrebila in se ne bo tako dolgo , dokler ne bodo pripomogle k temu ljudske, posebno nedeljske šole, ker te so namenjene že odraščeni mladosti. Namesti, da se mladini, za kmetijstvo odločeni, vbija nemški jezik v glavo, ki ga, stopivši čez šolski prag, že tudi kot prisiljenega vrže v kot pozabljivosti, naj bi se ji rajše prav po domače razlagam natorne moči in postave, in steber vseh praznili ver bi bil v korenini podkopan. Sola v Cerknici je že nad 200 let; vprašam : ali se je zaveli nje in po njej kmetijstvo /boljšalo le za trohico V ali se je živino-, sadje-, bčeloreja po ljudskih šolah sploh le za eno
pori više povzdignila? Kakor se uči mladost v viših šolah tistih vednost, ktere bo potrebovala, nastopivši svoj novi stan, enako naj se. uei mladost v ljudskih šolah vednosti potrebnih kmečkemu stanu. Po pravici mislim in po pameti, da ljudske ali farne šole na kmetih niso plodnice nemškega jezika, ne pripravljavkc za više šole, ampak one so zato, da se uči kmetiška mladost tistih reči, ktere bo pozneje potrebovala pri svojem kmetijstvu, zboljševaje si svoj težki in trudapolni stan. Kadar bodo ljudske šole osnovane po ljudskih potrebah, takrat bodo one zares dobrotnice človeštva. Dokler pa tega ni, mlatijo šolski možje skoraj večidel le prazno slamo. In ako so šole kje kaj sadu obrodile, obrodile so ga le tam in takrat, kjer in kadar so se ravnale po potrebah ljudstva. Prijatli, roko na srce in povejte mi, ali ni res tako ?
Spomina vredne v Cerknici so tudi rake (Wasserlei-tungen), ki previdvajo železnocestno postajo na Rakeku s potrebno vodo. Iz cerkniškega potoka je najpoprej voda izpeljana v velik zidan vodnjak, kjer se voda, prelivajo se skozi pesek in drobno kamnje, po več predalih nesnage očisti. Potem sc izliva v železne pod zemljo poljane cevi in teče sama pol ure delječ do Brodeča. Tukaj jo vzdiguje soparna mastna po nalašč sezidanem stolpu 12 sožnjev visoko, tako, da jo potem lastna teža, s ktero tišči po stolpu nazaj, žene vkreber proti Rakeku do najvišega mesta, kjer se zbira v veliko obokano in z zemljo pokrito vodno hrambo. Iz te hrambe pa teče voda po cevih sama navzdol proti Rakeku na kolodvor, kjer služi hlaponom, vsem kolodvorcem, vsemu Rakeku, ker je izpeljana s kolodvora'v vaški vodnjak, in izpeljejo je še grozno veliko s posebnim vlakom na kolodvor v Postojno.
Poddružnice cerkniške fare.
Cerkniška fara šteje brez Minišijc 3300 duš in ima 9 poddružnic.
Dve, s v. R o k a in sv. Janeza K r s t n i k a, ste pri Cerknici. Prva, na severnem koncu, in druga na južnem v polji na pokopališču. Obe ste grozno zanemarjene in zflihujete po boljših časih , pa jih ne boste še tako kmalo pričakale , ker farno cerkev dostojno za
toliko faro popraviti — in še v gotiškcm slogu (vsaka, drug ačna poprava, če še tako lopa, jo le skaza) — l)i potrebovalo veliko pomoči in radodarnosti. Tudi pokopališči1., ako izvzameš rako gosp. Obrezove rodovine in dva druga kamnita spominka, je revno in ros žalostno.
Tretja poddružniea sv. Lovrenca jo v Dolenji vasi. Ta vas je pičel četrtljej ure od Cerknice proti jugozapadu, dolga je četrtljej ure in šteje 101 hiš, ki stoje na desnem in levem bregu ob cerkniškem potoku. Ustno sporočilo pravi, da je stala nekdaj ta vas bolj tje proti Javorniku na hribčku, ki mu jo še zdaj ime Tržišče, pa razdjaua po sovražnikih se je preselila bliže ('riknice, kjer zdaj stoji. Ima žage, dva nialna in 1 opeČnico. izvrstna v cerkvi je podoba sv. Lovrenca, malana na platno od res umetne roke in vredna, da se pogleda.
Četrta poddružniea je sv. Volbenka v Zevšu. Ta vas je pol ure od Cerknice proti zapadu in šteje 15 hiš. Na prijaznem oblem hribčku, zraven nje pa stoji velika prostorna cerkev posvečena sv. Vojbcnku, Z#dal jo je že večkrat hvalno omenjeni Gregor Crvič v podobi križa na tem prijaznem hribčku, ki ga Valvazor ,,Ro-senbiiehel" — ,,Cvetličnih" imenuje. Bila je ta cerkev nekdaj romarska. Imenitna shoda sta bila tukaj vsako leto velikonočni in binkoštni torek, kamor so prihajali pobožni od vseh strani, tudi od daljnih krajev, iskat tukaj dušne in telesne pomoči. Valvazor omenja tudi čudežev, ki so se, tukaj godili in zastran ktorih so bile preiskave in obravnave med Dunajem in Kimoni. Prav bi bilo, namesti da se vodijo farniani zlasti binkoštni torek v procesii ven iz faro, naj bi se. raj še tukaj spet ponovila nekdanja Božja pot, kar bi koristilo tudi cerkvi sami, ker majhna soseska je ne more v dobrem stanu ohraniti, in tako razpada, kar so predniki lepega posta vili. Ne izniišljujmo si toliko novih reči, marveč skrbimo, da ohranimo stare, hvalevredne v dobrem stanu, in da opuščeno, pa koristne zopet oživljamo. V tej cerkvi je posebno lepa podoba sv. .Jožefa na stranskem oltarji, malana na platno. — Ne dalje« od tukaj, nazaj proti Cerknici — v Brodccu jo stala nekdaj cerkev sv. Jakoba, ki so jo pa ob cesar Jožefovom času do tal podrli in še kamnje v zemlji ni imelo mini, ampak
izruvali so ga delavci pred 4 leti in ga porabili za mo\o ondi poljano cesto.
Peta poddružnica je že sprva Omenjena sv. Ur ha na Rak o k u.
Šesta poddružnica je sv. Petra na Jezeru. Ta vas je pičle pol ure od Cerknice proti jezeru in šteje 44 hiš. Ob veliki povodnji zapodi jezero tukajšne pre-bivavce v nadstropja pod streho, ali pa morajo bežati pred njim v Cerknico. Tukaj prebiva vrli možak, Gregor Kebo. Ze velik se je še le začel učiti, brati in pisati in s svojo bistro glavo jo je pritiral tako deleč, da je pohvalno dopisaval po domače gosposkam in je spisal tudi marsikteri sostavek našim ljubim „Novieam".
Sedma poddružnica je sv. Vida v Martnjaku. Ta vas stoji ob cesti, ki pelje od Cerknice proti Ložu in je bila 10. avgusta 1861 zvečer ob b'. pogorela, česar ne bo tako hitro pozabila. Šteje kakih 45 hiš. Cerkvica ima 4 zvoničke, dva lastna, dva pa iz podrte cerkve sv. Elija, kije stala nižej pod vasjo blizo jezera. V sredi med Cerknico in Marin j ak o m je bila tudi nekdaj cerkev sv. Magdalene pod sedanjo novo cesto v Uševku. Studenec, ondi izvirajoči, so šo zdaj imenuje studenec  sv. Magdalene.
Proti severovzhodu, na levi strani potoka v hribih pod Slivnico ste še. dve poddružnici. Prva je na Brezji sv. Jurja, prijazna cerkvica pol uro od Cerknice pri vasi, ki šteje 8 hiš. Druga je pa še bolj v hribih eno uro od Brezja, namreč: sv. F r a n č i š k a P o d s 1 i v n i e o. K tej se štejejo ,'5 vasi: Otanica, pri Mahnetih in Pod-slivnico. Vse štejejo kakih 24 hiš. Ves ta kraj je reven in dolgočasen. Namest toraj, da bi se tjc gori trudila in potila, pojdiVZ raj še še Minišijo pogledat.
Minišija.
Iz Cerknico pelje nad delnim bregom potoka nova ravna cesta proti severovzhodu na Minišijo. Minišija se imenuje ekspozitura v Begnjah, z vasmi Begnje, Sev-Aček, Topol, Bezuljak, Dobee in Kožljek in šteje kakih 1100 duš z lastno poddružnico v vsaki vasi. Pravi se pa temu kraju Minišija in njegovim prebivavoom Mi-nišovci zato, ker so bili ti podložni nekdanjih ranihov v Bistri in so hodili na tlako na Loško mnihom orat,
sejat, žet, kosit itd. Ali so bili vsigdar zvesti podložni svojim gospodom, ne vem, to pa sem slišal, da se še zdaj kaže kraj na Minišii, kjer so bili hudobneži drevo pripomnili, iz maščevanja privezali za pete k vrhu mo-inogredočoga mniha in izpustili potem vrh po koncu, da je revež visel med nebom in zemljo. Psiček, ki ga je spremljal, to viditi, jo vlije v Bistro, cvili, tuli, laja in vabi mnihe za seboj. Mnihi, ko vidijo psička brez gospoda, slutijo nevarnost, gredo za njim, pridejo do drevesa, pod kterim psiček obstoji in se kviško ozira, tako, da so vendar še smrti oteli svojega že pojemajočega to-varŠa, — Ker je zemlja precej nerodovitna na Minišii. pečajo se ljudje jako z lesno kupčijo in imajo kakih 7 žag, ki jim pomagajo gojzde trebiti in delati pusti Kras. Al kadar bo sekira rjavela pod klopjo in bo gospodar z družino, namest v gojzd iti, mogel doma za pečjo zdeti *), kaj bo pa potem ?
Prva vas na Minišii se imenuje Begnjc in je tri četrtljeje ure od Cerknice. Pravijo, da nekdanji nasel-niki te vasi so se bili vmaknili sovražniku in pribe-žali v te kraje, od tod tedaj ime vasi Begnjc in nje prebivavci Begunci. Pred vasjo stoji ekspoziturna cerkev sv. Jerneja, ki je bila nekdaj z močnim taborjem in z več stolpno okovarjena proti turškim napadom. Cerkev je prav lepo oskrbljena, ima lepo zvonenjc, lope 3 oltarje, nov križev pot in nove orgije. Zraven cerkve jo nova šola in zraven te duhovščnica. Naprej je precej velika vas, ki šteje več prav prijaznih hiš. Nekaj jih je tudi pod cerkvijo ob vodi pri lil al ni h.
Na desno ob potu proti sv. Vidu četrti jej ure deleč jo vas Sevšček s cerkvijo sv. Križa., naprej Topol s cerkvijo sv. Tomaža. Na levo od Begenj 1/4 uro stoji Bezuljak s premožno cerkvijo Matere Božje, naprej Dobec s cerkvijo sv. Lcnarda in na vrhu je Kožljek s cerkvijo sv. Ane. Ves ta kraj se imenuje tedaj Minišii a. I'red malo leti bi bili Miniševci radi, da bi bila niih ekspozitura povišana v faro, ker je ves kraj že nekako po natori odločen od Cerknice in imajo že zdaj lastnega duhovna, lastno šolo, lastnega učenika, ki vse sami vzdržujejo in v Cerknici nimajo druzega kakor poroke, vradne pisanja in tožbe, kar bi pa tako dobro vse lahko
*) ž d o t i zzz vogetircn, Beseda nuvadna okoli Cerknice. Tis,
opravljal domači duhoven. — Po tem kratkem in po vrhuem ogledu  po   Minišii   vrniva se,  dragi prijatelj nazaj v Cerknico in poglejva po okolici, kako se ljudje tukaj žive V
Nekaj o tukaj snem kmetijstvu.
Obnebje tukaj poleti ni tako gorko, pozimi pa ne tako mrzlo, kakor je pri Ljubljani. Najhujši mraz je bil, kar jaz pametim, Jf> stopinj R. Kraj je zdrav in posebnih krajnih bolezen nisem doživel. K temu pripomore veliko tudi snaga po hišah. Burja rogovili tudi tukaj, vendar ne tako hudo, kakor že prec pri Postojni.
Zemlja je pri Cerknici peščena, proti Jezeru, Zevšu in Loškemu pa težka ilovica. Ko so kopali graben za že omenjene rake, se je vidilo, da je bilo kamenje okroglasto bliže Cerknice v zemlji debele je in kolikor delj od Cerknice p reč, toliko drobneje, napo sled nekaka sipa in za njo zgolj ilovica. To priča, da je bila mogla v starodavnih časih strašna povodinj pri nruti nad Cerknico morebiti po grabnu doli menio Be-genj. Tukaj pridši na piano in se razdelivši je zgubila svojo moč in je popuščevala težje kamenje bližej, drobneje pozneje.
Kmetije so tukaj grozno razkosane. Celih zem-Ijakov je prav malo, več polzcmljakov, največ pa ma-sličarjev in v Cerknici veliko tudi poddružnikov (Hof-statter). Vsi ti imajo še vrh toga svoje njive in senožeti tako raztresene sem in tje, da se Bogu smili.
Zemlja je pičlo srednje rodovitna in se obdeljujo sploh nekako rabotno in tlačansko. Z gnojem ne znajo v caker hoditi. Gnojnica se razliva po ulicah in vaseh. Svoje dolge pa ozke njive orjejo večidel prav plitvo. Sejejo ozimno pšenico, jari ječmen, oves, proso, ajdo in sade zelo krompir, repo, korenje, fižol, bob, in nekteri poskušajo tudi s turšico. Požeto žito suše po kozolcih, kteri pa nimajo teh, v kopah, ali pa postavljajo po tri snope skup s klasjem po koncu. Mlatiče najemajo večidel ptuje.
Živina goveja je večega plemena. Na vole drže bolj , kakor na krave, da si prislužijo z vožnjo kak krajcar. Pa mislim, da bi jo opravili nekteri dobro ali še oolje s kravami, ker za mleko in maslo bi se pb-
2
tegnil lahko lep denar. Boli revni imajo tudi koze, ki so nekterim trn v peti in bi jih bili radi že zdavnej zatrli. Pa mislim, ako se pasejo koze le po takem svetu, kjer se ne pase druga živina in ni ne za seno-žeti, ne za gojzd, naj se privošči tudi revčeku saj nekoliko kozjega mleka, ker velikrat nima z drugim lačnih otrok potolažiti. Nekteri bolj premožni se pečajo tudi s konjsko rejo. Da je tudi tukaj več tacih, ki za scimžeti ne skrbe drugač, kakor da jih obrijejo enkrat vsako leto, in se še za krtine ne zmenijo, če jih je vse črno, mi ni treba praviti.
S a d j o rej a je po teh krajih jako zanemarjena. Le tu in tam stoji kako drevo, pa še zraven tega bi mogel gospodar noč in dan stati, Če hoče kaj vžitka imeti od njega. Ker napravlja cerkniška soseska pri sv. Roku nov sadni vrt, se je nadjati v tem oziru boljše prihodnosti. Zadnjo leta so jeli tudi nekaj murbine drevesa saditi.
Bčelarstvo tukajšnje je komaj vredno, da se omeni.
Ker tedaj kmetija ne daja toliko v teh krajih, kolikor se potrebuje za živež, obleko, davke itd., so si pomagali nekdaj z gojzdom in namestili pomanjkljivo. Imajo namreč stare vpisane pravice do lesa v grajščin-skem gojzdu za orodje, kurjavo, stavbo in tudi za kupčijo. Planinska grajščina pa trdi vse drugo zlasti za-stran te poslednje pravice, namreč do lesa za kupčijo. To ima marsiktere žalostne nasledke. Pričakovati je vendar, da komisija, obravnaje služne gojzdne pravice, bo potrdila, kar je starih pravic. Da pa kmet tudi pozneje ne bo smol delati z gojzdom, kakor mačka z mišjo, se ve samo ob sebi. — O prevelikih davkih po Notranjskem in tudi tukaj naj govore bolj zvedeni možje, kterim so davkovske in katasterske razmere bolj znane; govoril je že tudi deželni zbor ljubljanski odkritosrčno.
Cerkniško jezero.
Krasota notranjske; strani je memo postojnske jame tudi čudapolno cerkniško jezero znano že Rimljanom z imenom lacus lugeus. To jezero so že popisovali Val-vazor, Steinberg, Tobija Gruber in v „Novieah" v novejši dobi rajni g. Jožef Bevk in že tudi v tem spisu omenjeni še živi Gregor Kebe.   Kamenje bi toraj nosil
na Kras, ko bi ga hotel jez v kterem koli oziru bolj natanko popisati. Zato bora povedal od njega le toliko, ■ kolikor se prilega celoti tega spisa in kolikor je treba, da ima lahko vsak od njega čist in jasen zapopadek.
Cerkniško jezero je dolgo 2 uri in široko čez 1 uro, toraj največje na Kranjskem. Natora je zedinila tukaj dobrote in veselice v enem kraji, ki jih ljudje vživajo drugač le na suhem in na morji. Kjer valovi prijazno šumljajo, kjer se ribe ljubko igrajo, kjer čolnič tiho plava naprej svojo pot in ribeč razpenja svoje mreže, čez malo dni tam rožice cveto, živiniea se pase, kosec brusi svojo koso, voz leti za čilimi konjički in lovec napenja svojo puško ter meri zajcu v srce. Res radodarna natora 1
Kaj pa je vzrok tega toliko zanimivega jezera? Cerkniška planjava je obdana okoli in okou z viširai kraji, hribiv in gorami, s kterih se stekajo vode na to planjavo. Cc bi toraj ne bilo celo nobenih odtokov, bila bi vsa planjava zalita z vodo. Ce bi bili odtoki veei ali saj enaki, kakor so pritoki, ne bilo bi nobenega jezera. Ker so pa dotoki včasi veči kakor odtoki, voda zastaja in zaliva nižjo planjavo ob Javorni-kovem znožji od Dolenje vasi merno Jezera, pod Mart-njakom in Grahovem tje gori do Gornjega Jezera, in pokriva s svojo mokro odejo ves kraj tako dolgo, dokler odtoki ne premagajo dotokov.
Pritoki v jezero so pa naslednji:
1. Cerkniški potok, ki pobira studence od sv. Trojice doli merao Podslivnice in Bogenj, in je ob veheih nalivih tako mogočen, da se komaj zbaše pod Zidanem mostom v Cerknici skozi, včasi se pa še celo ne more, takrat pa gorje bližnjim prebivavcom, umakniti se mu morajo iz svojih hiš;
2. studenec sv. Magdalene;
3. studenec pri sv. Vidu;
4. obrh nad M a r t n j a kom; ti trije , ob suši komaj znatni, jako razsajajo pridši spod Slivnice tamnih predalov;
5. Grahovščica, ki teče skozi Grahovo;
6. Zcrovnščica;
7. Lipsenjščica, te dve zajemate vodo tam v kotu pod Bločicami in Križnjo goro;
8. veliki Obrh pod gornjim Jezerom, ki nabora
vode v Ložki dolini, in jih pripelje pod zemljo ta kraj v jezero skozi več lukinj raznih imen; in
9. bljuje Javo mik sam ob velikem deževji vodo iz sebe. Javornik namreč je v svojem skrivnostnem trebušji ves otcl in z vodami napolnjen. Preden nastopi deževno vreme, se pasejo že več dni popred oblaki po Javorniku, ki pije vodo iz njih po drevji v sebe, in v Javorniku, visokem in velikem gojzdu, dežuje po navadi tudi popred, kakor drugod. Voda v njem se narašča, da je viša kakor je unanji svet, ne more je več v sebi držali, tišči ga, zato jo spusti in spušča po mnogih luknjah v jezersko planjavo na dan.
Javornikovi odcejavci in pritoki v jezero so pa od velikega Obrha doli:
1. Tresencc, ki trese vodo iz zemlje, 2. Slata-vec, 3. Otoški Obrh, 4. Mrzljck, 5. Vranja jama. Memo bdi je od velikega Obrha do Zadnjega kraja po nekterih mestih luknja pri luknji, iz kterih ob deževji voda iz tal vre. V Zadnjem kraji so 0. P o b-narce, ker, kadar te mečejo vodo iz sebe, jako doni, gromi in bobni pod zemljo. Zadnji kraj se pa imenuje tisti del jezera, kije tam za polotokom Drvo-sekom in pridemo va-nj od Otoka doli na levo skozi Vrata. Tukaj so tudi take jame, kterc vodo iz sebe mečejo in jo požirajo. Pod Ornim gojzdu m Jezerski vasi nasproti so 7. Vršiči, ki se jim Studenšček pravi, in 8. Sekadoljca, ki ima skoraj za moža visoko ustje. Potem je zniiraj živ studenec na Ušivi loki in studenec Na rti, ki pa daja prav malo vode. To tedaj so pritoki, ki napolnujejo jezero.
Kteri  bo  pa odtoki ali požeravniki jezerski? V Z ad n j e m kraj i so:
1. Dve Oešljenici, velika in mala,
2. Kotel. Od velikega Obrha po Steržcnu doli je pa
3. Hcček, ki je pa preveč v mečavi zasut od leta 1854,
4. Velika Ponikva, ki požira vode za mlinsk kamen,
5. Mala Ponikva, ta bruha vodo tudi iz sebe,
6. S i tarča, pri tej se deli jezerska struga, ena gre na
7. Vodo nos, ki ima 14 poziravnih jam, ena pa na
H. Rešeto, kije, najnižje in najbolj stanovitno iti ima Spet več jam raznih imen ,
'.). Uševska rojta, ki požira Žirovnščico. Bila je še ena jama nek: Mniške vrata, ki so jo pa, pravijo, nekdanji bistriški mnihi z železno mrežo za-gradiJi in z zemljo zasuli, da ni tako hitro jezero tisah iiilo in da so oni rib imeli. Mogoče. — V spodnjem koncu jezera pod Dolenjo vasjo je pa
11). Velika K a r 1 o v c a, nekoliko više, kakor j c jezerski svet, zato požira le, kadar stoji voda visoko. Nje žrelo je strašno, široko nad (i sežnjev in 2 visoko, Z lučjo se gre lahko deleč notri, ki se razširja in zvišuje, tako dolgo, da se pride do nasipa ali nanosa iz samih krije V in druge šare in ni mogoče, prekoračiti ga. Prec za to je pa
11. Mala Kar lovca, veliko manjša, pa grozno veliko vode požre, ker je dokaj nižja.
Zraven Mak1- Karlove*1, na levo je stal na višavi nad Svinjsko jamo nekdaj grad Karlovec. Njegovi sledi so pa že tako zaraščeni z mahom in grmovjem, da sva jih z gospod A. Obrezom neko popoldne dolgo pa brez kopavnega orodja zastonj iskala. V tem gradu, pravijo, je bivala svoje dni mlada gospodična, ki jo je rad vidil sin Steberškega grajščaka pod Križno goro. Hodil je ponoči v vas v grad, in da je. vedi! kam ves-Ijati, postavljala mu je luč na okno. Zvedil je pa to znanje ljubosumnež v gradu, ugasnil je luč na oknu in postavil drugo nad Veliko Karlovco. Steborški vcslja kakor po navadi, ne slute hudobije, proti luči in gorje! Karlovca ga požre s čolnom vred. — Pripoveduje se tudi, da se je enkrat grajska gospodinja peljala gori v grad po klancu, ki je bil nad Svinjsko jamo. Pot pod njo se vdere in ona pade s kočijo in konji v jamo, ki jo je za zmiraj pokrila. Od žalosti je ukazal polem gospod grad podreti, jamo zasuti in sam se je preselil v druge kraje.
V zgornjem kraji jezera je Otok z vasjo in cerkvico sv. Primoža in Feliciana v sredi otoškega gojzdiča, poddružnico starotržke fare. Med Otokom in Grahovim v sredi jezera je drug vzvišen kraj Benedke. Kadar so te pod vodo, je tudi v Planini povodenj.
Cerkniško jezero ima pa tudi svoje povodne prebi-vavce, namreč ribe, race in povodne ptiče.
Ribe so te-le: 1 ščuke, jako rodovitne; naj veča, ki so jo vjeli, je vagala 25 funtov; 2. šlajni, ki so najbolji, in največi vaga okoli 5 funtov; S men ki, ki so pa slabji za jed in tudi ne za sušilo, ker niso tako debeli; 4. k 1 e n i, so najmanj rodovitni in ne Čez 3 funte težki, in 5. kapelj ni po malih iz skal izvirajo-čih vodah, ki so pa prav majhni in komaj omena vredni.
Rac jc več plemen: 1 velike race, ki na suhem jajci ca vale in potem peljejo mladiče v vodo; 2. špeg-ljarji, ti se ne zlezejo tukaj', ampak gredo preč mesca marca, 3. rujavoglavke, se tudi tukaj ne zlezejo; 4. žvižgalke, 5. črni zvonci, 0. potavkarji, 7. hrepeljee, 8. liske ali postne race, te imajo na vodi svoje gnjezda iz bičja in plavajo po vodi, da lahko starka, jajca gode, iz gnjezda pije, 0. z ličarce itd., tako, da se vsem še imena ne vedo.
Povodne ptice so pa: kožice, dularji, martinčki, velike in male kokoške ali mokožki.
Zdaj, ko vsahne jezero vsako leto, ni ravno veliko in velikih rib. Kadar pa ne vsahne 2 ali še več let, jih je toliko, da jih vjamejo z enim samim zaulakom po 4 do 6 centov. Leta 1714, ko ni bilo jezero prej 7 let vsahnilo, so bili nalovili toliko rib, da niso vodili kam ž njimi. Kranjci, Korošci, Stajarci so jih imeli celi post dosti.
Za njega, ki išče kratkočasa na jezeru, je najpri-jetnišo, voziti se po njem kak jesensk ali pomladansk dan popoldne, kadar je vpadla voda že toliko, da plavajo
flavice jezerskih cvetlic po vodi. Zdelo se mi je, kakor i se vozil po kakem začaranem cvetličnem vrtu. — Tam po Javorniku pa se nek še pozmi stara rimska cesta, ki je peljala na Trpo nad Starim trgom in na Metullum v bloški fari. Morebiti so imele Zamostnice pod Gornjim Jezerom kako zvezo s to cesto?
To tedaj je cerkniško jezero, krasno, imenitno, posebno sloveče delječ okrog. In vendar bi bilo stokrat bolje za vso okolico, ko bi ga ne bilo, ker kaj pomaga ljudem natorna lepota, če pa zraven nje pomanjkanje trpe? Ko bi se jezero posušilo, ali saj njegov hitrejši odtok pospešil, koliko njiv in travnikov bi bilo lahko ondi, kjer raste zdaj sama pusta trava ali nič vredno bičje! In to ni nemogoče. Gregor Kebc in Valentin Leskovcc iz Jezera in pa Gregor G rebenec iz Cerk-
niče so prehodili in prebrodili z veliko nevarnostjo lastnega življenja vso veliko Karlovco. Ti zvedeni in pametni možje pravijo, ako bi se velika Karlovea iztrebila, ponižala pri vhodu, in ko bi se pretresi v njej razstrelili, in ko bi se obe Karlovci z grabljami previdile, bi potem voda v ježem ne zastajala, ali pa saj ne tako dolgo, kakor zdaj.
Na podlogi teh skušenj je bil povabil lansko leto gospod okrajni poglavar v Planini sosedne občine, naj bi se posvetovale, kako bi se to delo začelo in speljalo. Pa spodletel mu je njegov vse hvale vreden namen, nekoliko zavolj graj lj i ve kratkovidnosti in nemarnosti ne-kterih odbornikov, nekoliko zato, ker so ljudje zagazili v toliko revščino, da se boje vsacih novih naklad, nekoliko pa tudi zato, ker si misli marsikdo: „Timeo Danaos et dona ferentes". In tako je zaspala, če m; za vselej, vendar za delj časa zopet misel na jezersko osušenje. Radovidni in radovedni popotniki bodo še občudovali natorno čudežno lepoto tega kraja, domači pa bodo tudi še za naprej pomanjkanje trpeli zraven njega. Mi dva pa, dragi moj, pustiva skrb za osušenje drugim in pojdiva pogledat najdivjiši kraj tukajšne okolice:
Škocijan.
Škocijan je od Cerknice dobro uro delječ proti zapadu v Javerniku. Gre se skozi Zevše, potem po gojzdu in pride se naj po pred v zadnjo jamo. Misli si strašen prepad, gloooK 30 sežnjev in okrogel, ki meri po sredi kakih 20 sežnjev. Stene so iz žive skale, spodej v dnu bobni jezerska voda, prišla od velike Karlovce sem. Cez ta prepad si misli lepo obokan, kamnit, seženj širok most, ki gaje sam večni Mojster sem postavil, misli si to in imaš podobo natorne znamenitosti tega kraja.
Nekoliko korakov od tukaj je druga enaka jama, zevška žaga, ki se loči od prejšnje le v tem, da se v to lahko pride z leve jako strme strani. Tukaj v tem peklu so imeli Zevšarji nekdaj svojo žago. Krčijo so spuščali od omenjene strani notri in spet Žagance z velikim trudom na ramah ven nosili. Ko je tukaj v tem breznu voda opravila svojo dolžnost, se spet zgubi in pride na dan pri rakovski žagi, ki je pa zdaj tudi podrta, ker grajščina ni kotla več lesa za kupčijo ska-
zevati. Kakor bi so voda tukaj veselila, da se je otela lomnih podzemeljskih votlin, se prijazno vije naprej po zelenih senožetih. Pa reva! ni ji pri volj eno dolgo veseliti se dnevne svitlobe, ker strašno pogubno ji na sproti zija škocij ansko žrel o. Bregovi se čedalje bolj stiskajo in kjer so najožji, pelje z brega v breg 50 korakov dolg natoren most, tako lepo obokan, kakor bi ga bila delala prva umetna roka. Na desni strani mosta ste stale nekdaj cerkev pri cerkvi, veča sv. Kan-cijana in manjša sv. Benedikta, na mostu pa je stalo cerkvenikovo stanovanje, ki je imel v tem divje romantičnem kraji svojo njive in senožeti, ter je redil mnogo živine, Njegovo stanovanje pa je zdaj do tal podrto in od cerkve je samo še svetišče ali prezbi-terij sv. Kanci jana. viditi. A ko se vstopiš na most in gledaš sebi nasproti zevajoče žrelo, groza bo ti kosti »preletela, nehote boš povzdignil svojega duha kviško ter zdihnil: Moj Bog, kako čudapoleu si v s v o-jih s t v a r i t v a h! — Kakor se nedolžna 'sramežljiva lepota ne nastavlja na ogled zijalastemu svetu, tako se je umaknila tudi natora s svojo divno krasoto v ta tihi in samotni kraj , ki ga je bila pobožnost bogoljubnih prednikov št; posebej prav po krščansko povzdignila in Bogu posvetila. — Kadar veahne voda, grč se lahko delječ naprej notri po žrelu. Prec za vhodom se tako razprostira votlina, da ni mogoče kamna do stropa po riniti. Strop je poln lepega belega kapnika, ki se lesketa o lučni svetlobi v raznih podobah. To tedaj je sloveči škocijanski kraj , ki se mora gledati in gledati, ako se hoče od njega pravi zapopadek imeti.
Ker si se, dragi moj, že poslovil pri prijaznih in postrežnih Corkljanih , pojdiva od tukaj raj Se bližnjo pot po gojzdu nazaj na Rakek, kjer ie bil začetek najinega ogledovanja. Pičlo uro imava do tje, kratko pot, ki nama le prehitro mine med prijaznimi in domoljubnimi pogovori. Kaj? vprašaš me, pri slovesu, kaj da hočem od tebe za svojo postrežno ljubav, s ktero sem te spremljal po Cerknici in njeni okolici, ter ti tolmači! ondašnje imenitnosti. Kjer že nočeš drugači, veš kaj: Skazuj mi tudi v prihodnje svojo J j u bežen in prijaznost, hodi z Bogom, in ne pozabi nikdar, da ni sin slovenske krvi! '/jjpBBi