18 milijonov primanjkljaja
V Soboto 28. oktobra je v Kočevju zasedala skupščina podružnice OZSZ. Iz poročil in bogate razprave je razvidno široko polje dela, ki ga zajema socialno zavarovanje na področju zdravstva, varnosti pri delu, urejanju pokojnin ter preventivni in ku-rativni službi.
V prvi točki dnevnega reda so na skupščini obravnavali poročilo o sprejetih sklepih zadnjega
Mnenja o tem so bila različna, eni so bili za to, drugi ne, ker so mnenja, da bi to sindikalne
O problemu zdravstvenega stanja prebivalstva so aktivno delali vsi organi podružnice. Veliki izdatki za zdravljenje ljudi kažejo, da je treba ta problem bolj načrtno reševati. IO podružnice je o tem napravil posebno poročilo, ki ga je podal pred zborom proizvajalcev Obč. LO Kočevje, ki je mnenja, da je potrebno za izboljšanje zdravstvenega stanja ljudi, zlasti pa
Do 30. septembra letos se je ponesrečilo pri delu 761 ljudi. Na sliki nezavarovana krožna žaga, na kateri si je delavec porezal 4 prste na levi roki. Skrbimo zato, da bo na delu čimmanj nesreč.
zasedanja. V zvezi z nesrečami pri delu je bil organiziran tečaj, ki se ga je udeležilo 24 delavcev. Aktivno je delala po tem vprašanju tudi HTV komisija in odbor za zdravstvo in preventivo, ki sta obravnavala tudi nesreče v gospodinjstvu. S tehniko se nesreče tudi v gospodinjstvu večajo, ker trgovina kupce ne seznani dovolj o delovanju raznih aparatov.
Govorili so tudi o ustanovitvi stalne konference za varnost pri delu, ki naj bi delovala v okviru Občinskega sindikalnega sveta.
organizacije preveč bremenilo, zato do realizacije tega sklepa še ni prišlo.
IO podružnice, odbor za zdravstvo in komisija za rehabilitacijo, so večkrat obravnavali vprašanje socialno kadrovske službe v gospodarskih organizacijah, katerim so poslali tudi svoje ugotovitve. To je veliko pripomoglo za ureditev marsikaterega vprašanja delovnih ljudi. Zdravniška komisija je pregledala 33 delavcev, izmed katerih je 20 predlagala za pregled pri invalidski komisiji.
mladine, vložiti več sredstev. Na osnovi vsega tega bo prispeval tudi OZSZ Ljubljana 4 milijone din za zdravniške preglede vseh otrok v občini.
Dalje so še razpravljali tudi o laični negi bolnika na domu, ki naj bi jo uvedla stanovanjska skupnost. Tudi o zobozdravstveni službi in zborih zavarovancev so razpravljali.
V drugi točki je podal poročilo IO o delu podružnice, iz katerega je razvidno, da se je število zavarovancev letos na-(Nadaljevanje na 2. strani)
ZAKAJ SVOBODA ŠEPA?
Oni večer sem se vračal iz Mahovnika v Kočevje. Pot. je kratka, na njej pa sem naletel na presenečenje: na levi strani poti je ležal »onemogel« državljan in tudi na desni je v jarku nekdo dajal od sebe čudne glasove. Od obeh je »prijetno« dišalo po. vinu. Iz tega sem kot tujec sklepal, da domačini precej zaslužijo, da imajo čas in da njihova kulturna vzgoja šepa.
Le nekaj dni kasneje sem zašel na občni zbor kočevskega Delavskega prosvetnega društva Svoboda. Spet sem bil presenečen, ko so člani v poročilih in razpravi ugotavljali, da na njihovih prireditvah — čeprav so kvalitetne — ni publike, da delavsko društvo ne dobi zadostne materialne niti moralne pomoči, da je pomoč družbenih organizacij in podjetij premajhna ali pa je sploh ni ter ter da zaradi tega pada število aktivnih članov Svobode, predvsem dramske in pevske sekcije.
Velika večina članov, ki so sodelovali v razpravi, je kritizirala premajhno pomoč družbenih in političnih organizacij. Ugotavljali so, da so se doslej člani teh organizacij vsaj udeleževali občnih zborov Svobode in ji obljubljali pomoč, letos pa jih sploh ni bilo na zbor, čeprav so bili vabljeni. Dalje so poudarili, da je prav kulturna vzgoja državljanov — za katero skrbe med drugim tudi Svobode — važno družbeno in politično delo. Primer o pijancih ob cesti je sicer resničen, prepričan pa sem, da to ni pogost in kritičen pojav. Opisal sem ga le, da bi čim jasneje prikazal pomen delav-
skega prosvetnega društva Svoboda. Človek, ki se opija, zapravlja nekoristno denar, si uničuje zdravje, njegova družina živi večkrat v pomanjkanju, doma se prepira, življenje mu je težko, na delo pride zmučen, kar se pozna potem tudi pri njego-govi delovni storilnosti, pri njegovih osebnih dohodkih, pri njegovem življenjskem standardu in hkrati pri živi j. standardu nas vseh. Za kulturno in prosvetno izživljanje bi zapravil ta človek manj denarja kot za pijačo. Bil bi bolj zdrav. Kulturne stvaritve bi ga naučile razumevati več stvari, kar bi ugodno vplivalo na njegovo družinsko življenje in na življenje v človeški družbi sploh. Ni treba posebej poudarjati, da bi bil tak človek srečnejši, ker bi več proizvajal in bi zaradi tega rastel hitreje tudi njegov življenjski standard. Zaradi vsega naštetega je upravičena zahteva članov Svobode po večji vsestranski pomoči družbenih in ostalih organizacij, vendar člani Svobode ne bi smeli samo čakati na pomoč, ampak tudi sami neprestano iskati stike z organizacijami.
Člani Svobode pa niso v razpravi samo kritizirali premajh-
pram lanskemu letu dvignilo za 5,3 %.
Zaradi nesreč in bolezni je bilo v prvih polletjih naslednje število izgubljenih delovnih dni:
1959	leta	37.392 del.	dni
1960	leta	41.043 del.	dni
1961	leta	38.959 del.	dni
Zavarovanci so prejeli za nadomestilo plače samo od podružnice ZSZ brez nadomestila, ki ga plačujejo podjetja do 7 dni, naslednje vsote:
1959. leta za 21.867 dni 9 milijonov 136.661 din ali povprečno po 418 din na dan. V letu 1960 za 22.781 dni 12,099.275 din ali povprečno 531 din na dan. 1961. leta za 23.550 dni 14,085.603 din ali povprečno 598 din na dan.
Iz teh številk je razvidno, da je potrebno zdravstvenemu stanju delovnih ljudi posvetiti vso skrb, da se bo izboljšalo. Vzroki tako slabega zdravstvenega stanja prebivalstva so splošno znani. Sklenili pa so, da je potrebno od strani organov SZ, ObLO in zdravstvenega kadra storiti vse, kar je največ mogoče, da se bo to popravilo.
Zdravniških pregledov v ambulantah in polikliniki je bilo letos 63.529. Stroški za to so znašali 21,929.216 din. Zavarovanci, njihovi svojci in upokojenci so bili na zdravljenju v bolnicah 18.340 dni, za kar je podružnica SZ plačala 45,221.057 din.
Skupni dohodki podružnice so znašali v prvem polletju 1961. leta 117,897.897 din, izdatki pa pa 136,805.343 din, kar da primanjkljaj 18,907.446 din.
V poročilu in živi razpravi so bile te številke podrobno razčlenjene, podanih je bilo tudi \rsta predlogov, ki jih je skupščina sprejela kot sklepe za delo podružnice v bodoče. Socialno zavarovanje je v naši družbi družbeni organ, ki rešuje vsa vprašanja naših delovnih ljudi na zdravstvenem, socialnem in pokojninskem področju, to je organ, ki je eden izmed največjih pridobitev v naši ljudski revoluciji.
Zenske probleme
bodo najbolje razumele in rešile le ženske, zato naj aktivneje sodelujejo v upravljanju
V Kočevju je bila v četrtek 26. oktobra občinska konferenca za družbeno aktivnost žensk. Poročilo je prebrala predsednica iniciativnega odbora Rezka Ožura. V njem je bil zelo konkretno obdelan položaj zaposlenih žensk, njihovi problemi, uveljavljanje v organih upravljanja in pomoč zaposlenim ženskam. Razen delegatk so sodelovali v razpravi še DragoBenčina — predsednik ObLO, Janez Merhar — predsednik Občinskega odbora SZDL in Zvonka Hafner — članica Okrajnega odbora SZDL, konferenci pa je razen ostalih gostov prisostvoval tudi sekretar Občinskega komiteja ZK Ludvik Golob.
Delegatke, ženske-proizvaj alke, so v razpravi prikazovale svoje probleme na delovnem mestu in doma: ponekod je pomanjkljiva preskrba s kruhom in z mesom, drugod nimajo frizerja, nekje spet šepa zobozdravstvo, avtobusna postaja ni urejena, nekje bi spet želele kino, v več krajih šepa oziroma ni urejeno otroško varstvo, ponekod nimajo servisov, ki bi bili v pomoč zaposleni ženski, drugod jih imajo, pa niso polno izkoriščeni, nekatere boli spet pijančevanje, nekje ženske že dolgo niso imele prostega dne, drugje se bore za 6-umi delavnik ob sobotah itd. Povedale so, da se ženske vse bolj uveljavljajo v organih upravljanja, so pa tudi primeri — žal še pogosti — da se branijo sprejeti funkcije in da sploh ne kandidirajo rade. V zadnjem času so se začeli hitreje reševati problemi zaposlenih žensk, oziroma je bilo veliko storjenega za pomoč zaposlenim ženskam. Porajajo pa se spet novi problemi in pri njihovem reševanju naj sodelujejo predvsem ženske, sodelovale pa bodo lahko le, če bodo članice organov upravljanja (delavskih svetov, zbora proizvajalcev, raznih komisij, svetov itd.).
Razprava je dalje pokazala, kdo vse naj bi pomagal zaposlenim ženskam. Večino problemov zaposlenih žensk naj bi rešili delavski sveti, krajevni odbori, sindikati, SZDL itd. Nekateri večji kolektivi, krajevne in stanovanjske skupnosti že zelo uspešno rešujejo svoje probleme in med njimi je vprašanje zaposlenih žensk na enem prvih mest. Šele stvari, ki jih kolektivi, krajevne in stanovanjske skupnosti itd. ne bi mogle rešiti, naj bi reševal ObLO, oz. bi jih reševali v okviru komune.
Dalje je bilo poudarjeno, da naj bi se tudi žene izobraževale, študirale in se poglabljale v zadeve, ki so bile še do nedavnega skoro povsem stvar moških. Strokovno izobraževanje je nujno za doseganje večjih osebnih dohodkov, večje proizvodnje in sploh zaradi tekmovanja v boljšem gospodarjenju v slovenskem, jugoslov. pa tudi svetovnem merilu. Vsako delovno mesto zahteva sposobnega in usposobljenega človeka. Strokovno izobraževanje žensk pa je nujno tudi zaradi njihove splošne razgledanosti, ker bo le razgledana ženska dobra upravljalka in resnično enakopravna z moškim na vseh področjih.
Stanovanja - stanovanja
ne pomoči organizacij, ampak so se tudi povsem pravilno vprašali: »Kaj pa lahko sami na-
(Nadaljevanje na 2. strani)
543 milijonov dinarjev bo stala po predračunu gradnja 172 stanovanj, ki bodo dokončana predvidoma do leta 1963. Približno polovica teh sredstev bo šlo iz stanovanjskega sklada pri ObLO, ostalo pa bodo prispevala kot lastno udeležbo pri najetju posojil iz tega sklada različne gospodarske organizacije. Pri tržnici v Kočevju že stojita dve stolpnici po 32 stanovanj, za dve enaki pa so že zabetonirali temelje. Zidar je začel graditi 20 stanovanjski blok za svoje delavce, Trgopromet pa bo
začel z gradnjo 24 stanovanjskega bloka v začetku prihodnjega leta. Največ stanovanj v stolpnicah bodo dobili KGP 30, Avto 27, ObLO 18, Itas 17 itd., se pravi gospodarske organizacije, ki so nudile stanovanjskemu skladu največ samoudeležbe in najugodnejše pogoje za najetje posojila. Predvidoma bo stala gradnja enosobnega stanovanja v stolpnici 2,4 milijone dinarjev, dvosobnega 3 milijone 250.000 dinarjev in trosobnega 3,9 milijonov dinarjev. Stanovanja pa grade podjetja še iz svojih sred-
stev (sklada skupne porabe), največ spet KGP, Itas in Zidar, medtem ko ostala manj. Na j večje težave pri gradnji stanovanj imajo manjša podjetja (Oprema, Pekarna, Zavod za zaposlovanje invalidov itd.), ki potrebujejo delovno silo, ne ustvarjajo pa dovolj skladov. Podjetja grade namreč stanovanja iz sredstev sklada skupne porabe. Koliko se nabere teh sredstev, je odvisno prvenstveno od produktivnosti in rentabilnosti podjetij, pa tudi od pravilnika o delitvi čistega dohodka. — Nerešenih prošenj za stanovanja je na ObLO 83 (to so le prošnje tistih, ki jim je občina dolžna priskrbeti stanovanje:	vojni invalidi, vojne
vdove itd.), še več potreb in prošenj za stanovanja pa imajo podjetja.
November
mesec boja proti alkoholu
Prva splošna akcija za zatiranje alkoholizma, ki bo zajela hkrati vse kraje naše države, bo trajala od 1. do 30. novembra. Cilj akcije je, da dobi boj proti alkoholizmu množični značaj, ker je naša dežela po povprečni letni potrošnji (blizu 9 litrov alkoholnih pijač na prebivalca) na enem izmed prvih mest v Evropi — med Slovenci pa smo na enem prvih mest (če ne na prvem) prav Dolenjci.
v-
S
Ena izmed 32 stanovanjskih stolpnic pri tržnici v Kočevju med gradnjo
VREME
V prihodnjem tednu bo deževno vreme, po 8. novembru pa je pričakovati v višjih legah tudi sneg.
Od banke do zvišanja cen
S seje sveta za gospodarstvo pri ObLO Kočevje
Statut Komunalne banke v Kočevju je sprejet. Njena ustanovitelja sta občinska ljudska odbora Kočevje in Ribnica. V kratkem bosta potrdila statut tudi oba zbora ObLO.
Poročilo prisilne uprave Foto-lika je bilo po mnenju članov pomanjkljivo. Svet je zahteval, da se poročilo dopolni in bo o njem potem ponovno razpravljal.
Vloga KGP za dodelitev SILOSA in industrijskega tira v njegovo upravljanje ni bila rešena. Člani sveta so bili mnenja, da se reševanje tega vprašanja za nekaj časa odloži, da naj bi KGP navezala stike s ke-
mično tovarno in z upravo žitnih silosov, ki sta najemnika silosa in da je treba reševati vprašanje silosa skupno z vprašanjem mlina.
Dva nova sveta sta nastala iz dosedanjega sveta za gospodarstvo: svet za industrijo, obrt, urbanizem in promet ter svet za blagovni promet in turizem. Ta delitev je bila potrebna zaradi vse obsežnejšega dela dosedanjega sveta za gospodarstvo.
O vsem tem so razpravljali na zadnji seji sveta za gospodarstvo ObLO Kočevje, ki je bila v petek, 27. oktobra. Svet je razpravljal in sklepal še o več dru-
gih zadevah. Dal je pristanek, da odpre Tekstilana restavracijo zaprtega tipa, kjer bodo dvakrat na dan kuhali malico za svoje delavce. Podaljšal je dovoljenja za potujočo obrt nekaterim obrtnikom. '"•Opremi-« je odobril čr-
panje zadnjega obroka 5 milijonov 778.000 din iz investicijskega sklada ObLO. Vrtnariji je odobril 300.000 dinarjev posojila iz sredstev, rezerviranih za kmetijstvo. Dalje so razpravljali še o preimenovanju Ključavničarstva v INKOP, o podražitvi brivskih uslug, o zvišanju cene kruha za 2 din v Fari (ker so za toliko dražji stroški prevoza moke), o kinu Jadran itd. Najdaljša pa je bila razprava o ustanovitvi samostojne zavarovalnice, vendar bomo o njej poročali zaradi pomanjkanja prostora v eni naslednjih številk Novic.
ZAKAJ SVOBODA ŠEPA?
Največ sporov zaradi žalitev
Nepremišljene besede in dejanja povzroče marsikateri spor, včasih celo med dobrimi znanci ter starimi prijatelji in ne redko prav med sosedi. 12. oktobra sta se tako »pravdala« pred kočevskim poravnalnim svetom dva soseda, sicer dobra prijatelja. Prvi je obtoževal drugega, da mu je delno pokvaril ograjo, ker je ob njo naložil leš in zemljo. Med obravnavo sta se oba precej razgovorila, zahtevala oba posebno komisijo, ki naj bi ocenila nastalo škodo (stroški komisije bi znesli veliko več, kot je bilo sploh napravljene škode), priče pa so skušale pogrevati nekatere nesporazume med obema, ki so nastali že pred 20. leti. Končni rezultat spora pa je bil — poravnava. Sprti ljudje in njihovi sosedi bi lahko skušali že sami doseči sporazum, ne pa drug drugega še podžigati na spor in zaradi malenkostnih stvari, ki so včasih komaj vredne omembe, včasih uničijo dolgoletno prijateljstvo in si nakopljejo razna pota in stroške.
Poravnalni svet v Kočevju je letos reševal že 81 sporov in dosegel v 53 primerih poravnavo. To je vsekakor lep uspeh, ker sodišču le ne bo treba reševati 53 primerov. Največ sporov je zaradi žalitev in obrekovanj — skratka zaradi hudih besed, ki včasih niti niso bile tako hudo mišljene, kot so bile izrečene. Sledijo lahke telesne poškodbe, motenje posesti, mejni spori itd. Precej teh in drugih sporov se začne zaradi otrok. Otroci se namreč včasih
sprejo, stepejo in podobno (in v nekaj minutah na to pozabijo), starši pa se zaradi otroških bušk, prask in morda strganega dela obleke sprejo, iščejo zadostitve pri poravnalnem svetu in na sodišču ter se grdo gledajo včasih še mesece in mesece. Otroci sprtih staršev pa se med tem že spoprijateljijo in se igrajo naprej...
Skratka:	večino sporov bi
lahko rešili sprti ljudje sami ali s pomočjo sosedov. S tem bi si prihranili precej potov in stroškov, a kar je najvažnejše: živeli bi v prijateljstvu in slogi. Potrebno je samo malo več dobre volje in razumevanja ...
pravimo za povečanje članstva?« in »Kako bi pritegnili na naše prireditve čimveč publike?« Ugotovili so, da ljudje radi obiskujejo prireditve (igre, filme itd.), v katerih se dogoddi vrste hitro, skratka, prireditve, ki so živahne. Tudi veseli komadi vlečejo. Vsestranski hiter razvoj je torej vplival tudi na umetniški okus ljudi, in ta okus bo morala upoštevati tudi Svoboda, če si hoče pridobiti več poslušalcev in gledalcev pa tudi aktivnih članov. Tudi dekoracija drame ali igre ne sme biti revna, ampak privlačna, skratka — paša za oči. Take prireditve bi seveda več stale, pritegnile pa bi tudi več gledalcev in hkrati spet navadile prihajati ljudi na predstave domače Svobode.
Veliko je bilo tudi govora o propagandi za prireditve in za ' društvo. Doslej je namreč skoraj ni bilo. Predlagali so, naj bi ustanovili poseben odsek za propagando, ki bi v živem stiku z ljudmi in drugače propagiral posamezne prireditve ter tudi Svobodo. Ugotovili so, da so doslej vse premalo obveščali ljudi o delu Svobode preko časopisov, posebno Novic. Tudi živ stik z ljudmi, predvsem na sestankih
krajevnih odborov SZDL in drugod, je bil slab. Člani Svobode naj bi namreč svoje probleme obravnavali in prikazovali prav na raznih množičnih sestankih. Za delo in prireditve Svobode naj bi zainteresirali vse državljane, vse delovne ljudi, saj je Svoboda DELAVSKO PROSVETNO DRUŠTVO — torej NJIHOVO. Svoboda bi potrebovala pomoč družbenih organizacij predvsem za vzpostavitev stikov med njo in delovnimi kolektivi. V vsakem kolektivu naj bi bil namreč eden ali več članov, ki bi razen svojega rednega dela propagiral tudi kulturne prireditve oziroma sploh kulturo. Ta Kulturni »referent« bi razen splošne propagande prodajal verjetno tudi vstopnice za kulturne prireditve, se pravi tudi za prireditve DPD Svoboda. O tem, če je kultura za posameznika, podjetje oziroma' kolektiv in družbo koristna in če se torej splača delati zanjo propagando, pa sem spregovoril že v začetku članka.
Novi odbor, ki je bil na občnem zboru v sredo 25. oktobra izvoljen, in društvo, bosta imela pri delu nedvomno uspeh, če bodo vsi člani upoštevali ugotovitve občnega zbora.
Mirno je življenje v Strugah
Jesenske barve se prelivajo po vznožjih in vrhovih Male gore in Suhe krajine. Listje po drevju rumeni in odpada. Jesen že s polnim korakom stopa po deželi gričev, gora in ravnin. Vasi se bleščijo kot velike jate raznobarvnih ptic, ki so pristale na svojem poletu, da si odpočijejo.
Avto polagoma vozi po lepi cesti v dolino Strug. Mala gora, ki bdi nad dolino, je pokrita z raznimi barvami. Med drevjem in leskovjem se prikaže Raplje-vo. Ljudi je malo okrog hiš. Delovni dan je in ljudje so izven doma pri svojem vsakdanjem delu. Povsod je nekako tiho in mimo, nikjer ni nobenega ropota. Živci po telesu ob-
stanejo, ker jih ne vznemirjajo nobeni glasovi in šumi dobe 20. veka. Tu pa tam pripelje po cesti avto ali traktor, ki zmoti mir in življenje ljudi po grapah, gozdovih in domovih.
Ustavimo se pred pisarno de-lovodstva KZ. Jože Nose nam je pojasnil, da je na obratu zaposlenih vsega skupaj 8 ljudi. Redijo 27 glav goveje živine. Izvajajo odkup kmetijskih proizvodov, lesa in zelišč. Tudi polhove kožice odkupujejo, v pisarni jih imajo že več sto komadov. Tako je obrat KZ tisti osnovni organ, ki povezuje ljudi doline Strug v celoto. Ljudje v Strugah so znani kot marljivi delavci. Zemlja je skopa, veliko znoja je potrebno, da se iz nje
Neznanemu partizanu v spomin
Bobi jeva smrt
Veliko je grobišč in posameznih grobov, kjer počivajo padli junaki naše revolucije, med njimi veliko takih, o katerih se ne ve, kdo so.
Ta sestavek govori o junaku, kateremu nismo vedeli imena. V njegovi enoti in na terenu so ga poznali pod imenom Bobi. To je bilo potrebno zaradi konspiracije. Bilo je leta 1942. Krimska četa, ki se je utaborila pod obronkom Ostrega vrha v Veliki gori, je štela že več mož. Bili so fantje iz vseh krajev Slovenije, fantje junaških src in neomajne vere v zmago. Pot jih je večkrat vodila skozi vasi Ribniške doline. Na vprašanje, iz katere enote so, so vsi v en glas odgovorili: »Mi smo Ron-kovci.« Mavsar Lado — Ron ko je bil namreč njihov komandir.
Med njimi je bil tudi mlad fant, star komaj 17 let. Bil je neustrašen. Med hajkami je vedno govoril: »Lahi nas ne poznajo, ne vedo s kom imajo opravka^ Pokazali jim bomo, kaj znajo borci proti fašizmu.« Po narečju sodeč je bil mladi fant z Notranjske, klicali pa smo ga Bobi.
Bližajoča italijanska ofenziva je hotela pomesti z borci za svobodo. Toda partizani niso mirovali. Delali so načrte za napade in krepili svoje vrste z novimi borci. Preskrba s hrano je bila vsak dan zahtevnejša. Aktivisti na terenu pa smo imeli največ dela s pridobivanjem novih ljudi za OF.
Bobi je napredoval. To nismo ugotavljali po njegovi zunanjosti, ampak po njegovi smelosti in drznosti. Članom mladinske organizacije v vasi Kot je- za-
upal, da so ga v enoti sprejeli v SKOJ. To je zanj pomenilo veliko. Ure in ure nam je ob še-lestu dreves bukovega boršta govoril o nalogah OF in SKOJ. Če danes pomislim, res ne morem verjeti, da je tako delo opravljal fant, star 17 let. Njegovo delo ni bilo zaman. Že 1942. smo ustanovili pri nas organizacijo SKOJ.
Med italijansko ofenzivo, ko se je 'enota umikala iz kraja v kraj, Bobi ni zgubil stika s terenom. Čeprav so od vasi Dan do Kota in Ravnega dola drdrali sovražnikovi oklopni oddelki, Italijani pa kričali vsi vprek: »Mamma mia — partižani!« se je Bobi po skrivnih poteh priplazil do nas in nam vlival novih moči za delo. Poznal ni počitka, ampak le delo in boj proti krvoločnemu sovražniku.
4. avgusta 1942 se je zgodaj zjutraj pod obronkom gozda zaslišal krik in močan stok. Čez nekoliko minut sem pohitela proti kraju, od koder se je slišal stok. Videla sem sliko groze in junaštva. Bobi, čeprav že smrtno zadet, je klečal na italijanskem vojaku. Kljub temu, da so mu pohajale moči, je zbral zadnje sile, z ustmi povlekel bombo in jo vrgel v neposredno bližino. Eksplozija je ubila krvoločnega fašista, pretrgala pa je tudi hiti življenja temu mlademu fantu, partizanu, skojevcu.
Čeprav so se Italijani znašali nad nedolžnimi vaščani, jih gonili v taborišča, požigali domove in podobno, je uspelo mladinski organizaciji izkopati grob, pobrati razteščene koščke zadnjih ostankov neustrašenega
borca in ga pokopati pod bukov v borštu. Mladinke smo spletle venec z napisom: »Tiho počivaš pod hladno odejo Bobi in sanjaš o svobodi, ki žari na vzhodu.«
Njega in tisoč in tisoč njemu enakih se spominjamo tudi letos na dan mrtvih.
pridobijo osnovo za življenje, ki je danes veliko bolj zahtevno, kot je bilo kdajkoli. Ljudje težijo za napredkom, imajo svoje programe dela, o katerih bomo kaj povedali drugič. Človek jim želi, da bi uspeli in stopili v korak z napredkom.
Stopili smo v obrat pletilstva, v katerem je polno vrbovih butar. V njem je zaposlenih 7 delavcev, ki marljivo izdelujejo košare za kruh in zibelke za otroke. Tovarišice s spretnimi prsti prepletajo po tri do štiri metre dolge vrbe v dno košare, ki hitro raste do potrebne velikosti.
V obratu galanterije dela 8 ljudi ležalne stole; preje so izdelovali male samokolnice. Obrat ima skromne prostore, potrebno bi jih bilo povečati. Potrebujejo kredit, da bi proizvodnjo dvignili. Volje in elana imajo dovolj, pomagati bi jim bilo treba, pa bi se bolj razvili, so nam dejali. V njihovih naporih jim želimo veliko uspeha, ker so dobri in delovni ljudje.
Življenje ljudi v struški dolini se ni še veliko spremenilo. Skromno poljedelstvo in živinoreja, kuhanje apna in gozd — to so še vedno osnovne dejavnosti ljudi, ki živijo v tem predelu. Skromni so še začetki otalih dejavnosti. Osnova pa je postavljena.
Hiše in okolje bodo uredili
V Livoldu ženske mislijo, kako bi prišle do varstvene ustanove za otroke, kamor bi dale svoje otroke v času zaposlitve. Otroci so sedaj prepuščeni sami sebi, ko so matere na delu. Nič ni potem čudnega,, če se dogajajo nesreče na cesti ali pa kje drugje, ker so otroci brez nadzorstva. Za otroško ustanovo bi bilo prav, da bi prispevale tudi gospodarske organizacije, kjer so zaposlene naše ženske.
Napravili smo program, da bomo drugo leto proslavili Splošno vstajo vsi z odkritjem spominske plošče padlim borcem in žrtvam fašizma. V ta namen bi morali že letos urejati hiše in okolje po vasi, ker je več hiš, ki so pod upravo KGP in jih je potrebno nujno popraviti, ker so v zelo slabem stanju. Stanovanjski odbor je na seji obravnaval to vprašanje, na katero je povabil tudi predstavnike KGP in ObLO Kočevje, pa se vabilu ni nihče odzval, dasiravno so iz direkcije KGP obljubili, da bo prišel njihov zastopnik. Ljudje odnos kritizirajo in želijo, se popravi. Vaščani bodo
tak
da
uredili svoje hiše in okolico za
to proslavo in s tem pokazali, da spoštujejo borbo za svobodo. Tudi KGP naj pristopi k ureditvi stanovanjskih stavb v Livoldu, da ne bodo naj slabše urejene.
Pijanci so žejni
V tednu dni je morala postaja ljudske milice osemkrat posredovati pri izgredih, ki so jih zakrivili pijanci. Pijanci, ki se napijejo, se prepirajo z ostalimi treznimi gosti in strežnim osebjem. Ponoči se derejo po ulicah, kalijo nočni mir in se tudi pretepajo. Ti pijanci motijo pri počitku ostale trezne udovne ljudi in večkrat tudi ogrožajo njih varnost. Do težjih izgredov doslej ni prišlo predvsem zaradi hitrih posredovanj organov javne varnosti. Za pijanske izgrede so krivi tudi nekateri gostinci, ki točijo vinjenim gostom alkoholne pijače, kar pa je prepovedano. Upamo, da bodo organi varnosti nastopili tudi proti takim gostincem, saj bodo z odločnimi ukrepi pomagali vsem delovnim ljudem.
DEBELJAK CIRIL-SLAVE
Spomini na oktober 1941
(Nadaljevanje in konec)
Tovariša sta napela vse sile, toda sneg se jima je trdovratno upiral, bila sta na kraju moči. Trideset metrov od steze je eden omahnil smrtno zadet. Njegova kri je več metrov okrog obarvala sneg. Drugi je dvignil roke. Odpeljali so ga na komando, katera je bila v Povletovi hiši. Po zaslišanju so ga zaprli v svinjak, ki so ga močno za-stražili.
Drugi vojaki so nadaljevali s preiskavami po vasi. Obrnili so vse luknje in kotičke po hišah, hlevih in skednjih. Domačini so se zadrževali po hišah in čakali konec te mučne situacije. Kaj vse bo še prinesel dan, ni nihče vedel. Vedeli smo le, da ni pričakovati nič dobrega. V tem času je človeško življenje pomenilo nič, saj okupator ni upošteval drugega zakona kot fašističnega. Slovensko ljudstvo je bilo zapisano uničenju. Vedeli smo, da je naš odgovor na to samo eden: sprejeti enakopraven boj in boriti se vse dotlej, dokler sovražnik ne bo pregnan iz zasužnjene domovine. Ker so v vasi tako čutili vsi ljudje, jih je to združilo med seboj.
Na robu vasi poleg gozda je stal naš skedenj. Ko je to jutro trinajstletni brat Pavel šel po seno za živino, je v njem našel nekega partizana, ki se je bil semkaj zatekel. Nameraval je priti v vas pod pretvezo, da je domačin. Ker je ta dan situacija bila več kot nevarna, smo brata poslali nemudoma nazaj v skedenj s sporočilom, da naj se tovariš kar se da hitro umakne v gozd.
Skupina desetih Italijanov se je bližala skednju, ko so opazili, da se na vrtu med vejami jablan nahaja tu pa tam še katero jabolko. Veseli so jih klatili in se podili za njimi. Med tem časom je brat Pavel brezskrbno žvižgal poleg njih proti skednju s košem na ramah. Roke je tiščal globoko v žepu, v katerem je skrival kos kruha in nekaj jabolk za tovariša v skednju. Tovariš je bil pripravljen za odhod in ko je bila pozornost Italijanov obrnjena na jabolka, mu je dal znamenje za skok. V nekaj skokih je dosegel varno zavetje gozda. Sled v snegu je brat skrbno zakril in se vrnil v hišo.
Okrog poldne so Italijani pripeljali iz Jelenovega žleba Rudeževega logarja tovariša Lavriča. Našli so ga v hiši prav v trenutku, ko je čistil svojo lovsko puško. Pokazal jim je dovoljenje za nošenje orožja, toda Italijani so ga kljub temu začeli divje pretepati. Hišo so mu izropali in zažgali, njega pa, uklonjenega, vsega krvavega, pripeljali v vas. Zaprli so ga v svinjak, kjer je bil zaprt že prej ujeti ranjenec.
Snežilo je kar naprej. Za kak trenutek je veter utihnil, potem pa je zopet burja divje zavijala okrog vogalov. Vsa vas je bila zastražena. Straža je stala za vsako hišo, na vzpetinah okrog vasi pa so v snegu naredili bunkerje za mitra-ljezka gnezda. Zastražili so tudi cesto, ki pelje od Bele vode proti Glažuti in Jelenovem žlebu.
Skozi zavijanje vetra sta zopet padla dva strela, skupina vojakov je tekla po vasi proti naši hiši. Žalostno presenečeni smo zagledali partizana, ki je prišel iz gozda v vas. Nekateri vaščani so potem trdili, da je bil tovariš Gnidica doma iz Dolenje vasi pri Ribnici. Naletel je bil naravnost na bunker; zvezanega so odpeljali na komando, po zaslišanju pa so tudi njega zaprli v svinjak.
Končno je prišla noč. Težko je bilo predvideti, kaj bo prinesel naslednji dan. Polaščal se nas je strah pred zaporom in internacijo. Na beg v gozd zaradi visokega snega ni bilo za misliti. Sklepali smo, da se Italijani kmalu ne mislijo umakniti iz vasi, kajti drugi dan je za njimi prišla tudi komora s hrano. Vaščani so jim morali odstopiti svoje postelje in sobe, sami pa so spali na podih ali pa na stelji v hlevih.
Drugi dan so ujeta partizana in logarja Lavriča odpeljali iz vasi. Vsi trije so imeli zvezane roke in bili močno zastraženi.
Stražarji, ki so bili za našo hišo so zelo pridno kurili ogenj, ki je gorel noč in dan. Zaskrbljena sva z bratom hodila gledati koliko drv so že pokurili. Med naloženimi drvmi je bilo skritih okrog dvesto nabojev za puške. Tretjega dne so bili ze čisto blizu. Kako preprečiti nesrečo, ki je grozila? Pod pretvezo, da drobna drva prehitro pogore, sva začela na ogenj nositi debele bukove grče. Uredila sva ogenj, da je gorel kar se da lepo. To je tudi stražarja nekoliko omehčalo. Ce bi bil vedel, zakaj tolikšna naša ustrežljivost in skrb za njegov , ogenj, bi nam gotovo slaba predla.
Četrtega dne dopoldne so končno Italijani zapustili vas, vrnili so se na Velike Bloke. Kot po potresu, je bilo videti po vasi: povsod polno raztresene slame, povsod pogorišča, povsod človeški odpadki, okoli hiš, po senikih, nekje celo po sobah. Kot bi bili odšli Vandali, pravo razdejanje je ostalo za njimi.
Zopet smo svobodno vdihnili čist planinski zrak. Vsem je odleglo, kot bi se nam odvalil kamen od srca. Pokopali smo ranjenega tovariša, ki je padel za vasjo. Po poznejših ugotovitvah je bil študent medicine. Nekateri so pripovedovali, da je bil Kogojev iz Ljubljane. Do ostalih treh tovarišev, ki so padli visoko v gozdu, zaradi velikega snega nismo mogli takoj priti. Šele čez nekaj dni smo sc z dvema paroma konj uspeli prebiti do njih in jih pripeljati v vas. Vsi padli tovariši so bili pokopani na pokopališču v Loškem potoku.
Ti burni oktobrski dnevi leta 1941 so bili zelo pomembni za nadaljnji razvoj NOB, ne samo za vas Bela voda, ampak za ves Loški potok in širšo’okolico. Vaščani Bele vode so skoraj vsi do konca vojne ostali zvesti NOB. Nobene težave, ne žrtve, ne streljanje talcev in dvakratni požig vasi, niso mogli zlomiti tega borbenega duha, ki ga je v našo vas prinesel narodni heroj tovariš Ljubo Šercer s svojimi prvoborci.

Med betoniranjem temeljev za novi 20-stanovanjski blok, ki g» gradi SGP Zidar za svoje delavce v Šeškovi ulici v Kočevju
4. novembra 1961 • -NOVICE«# Stran 3
Lepa zmaga
V Ribnici je bila v nedeljo, 29. oktobra odigrana prvenstvena nogometna tekma med domačim Borcem in moštvom iz Domžal. Za tekmo je vladalo veliko zanimanje, saj je NK Domžale prvi na lestvici in doslej še neporažen.
Ze prvi polčas je pokazal, da bo igra zanimiva in borbena. Vendar se domačini v tem delu niso mogli znajti in doseči zadetka. Nasprotno pa so gostje zaigrali dobro in dosegli dva gola. Ob zaključku prvega polčasa so bili gledalci prepričani, da je zmaga gostov zagotovljena in da je le še vprašanje, koliko golov bodo zabili.
Domačini pa so v drugem polčasu zaigrali mnogo bolje. Gostje so se morali umakniti v ob-
rambo ... in začeli dobivati gole. Domačini so najprej izenačili na 2:2, potem pa zmagali s 3:2. Gledalci so pomembno in lepo zmago domačih nogometašev toplo pozdravili.
Komemoracije
Kaj bo z orodno telovadbo?
o športni dejavnosti v Ribnici precej pišemo. Prav bi pa bilo, da spregovorimo nekaj besed tudi o orodni telovadbi, ki je v Ribnici zelo priljubljena. V zadnjem času ugotavljamo, da ta panoga športa več ne deluje. Pred leti je več članov Partizana tekmovalo v orodnem mnogoboju. Mladinke in članice so
Bavdek med vajo na konju
tekmovale v nižjem razredu, mladinci pa celo v višjem. Na republiškem in zveznem prvenstvu sta dosegla lepe uspehe Gorše in Bavdek. Slednji je bil celo republiški mladinski prvak, na zveznem tekmovanju je zasedel tretje mesto. Zaradi poškodbe na roki je opustil trening in tako so nadaljnji uspehi izostali. Bavdek misli še naprej trenirati in v kolikor bi bili za to dani pogoji, je pripravljen tudi učiti mladino za to panogo športa. Skoda bi bilo, da bi orodna telovadba v Ribnici zamrla ravno v času, ko so dani najlepši pogoji za njen razvoj.
Iz orodne telovadbe se je šport preusmeril v druge panoge. Osnovala se je košarka, rokomet, odbojka in nogomet. Vse te sekcije tekmujejo v ligah. Največ uspeha so dosegli rokometaši, ki so se lansko leto borili za vstop v republiško ligo. Uspeli niso zaradi tega, ker igralci igrajo v dveh in celo v treh panogah in so bile ekipe vedno okrnjene. Slabost v tekmovalnih ekipah je bilo tudi to, da so se igralci po trenutnem razpoloženju odločali, kje bodo igrali in je bila sestava močnih ekip otežkočena. Med samimi
oIhhacuw(ju>
Gibanje pcebioalceo Obvestila Spotedi čestitke Mali oplaši
KOČEVJE
Poročili so se: Gorše Ivan, kovaški pomočnik iz Kočevja, Rudnik 23, star 24 let in Turk Kristina, natakarica iz Kočevja Seškov a 20, stara 23 let; Bradač Ivan, kmetijski tehnik iz Dolge
vasi 69, star 25 let in Ko j c Milka iz Salke vasi 32, stara 17 let; Granda Franc, lovski nadzornik iz Seča 1, star 34 let in Kasun Nada, gospodinja iz Seča 1, stara 28 let.
Rodile so: Vidmar Nada, gospodinja iz Koblarjev 28, deklico V Novem mestu so rodile: Kranjec Angela, iz Kočevja Črnomaljska 12, deklico; Jureč Marija iz Mozlja 11, dečka, Jer-še Antonija iz Lipe 3, deklico.
Umrla sta:	Podlogar Rudi,
upokojenec iz Kočevja Roška 50, star 62 let in Novak Ignac, upokojenec iz Salke vasi 43, star 69 let.
RIBNICA
Poročila sta se: Pucelj Alojz, zidarski pomočnik iz Dan 22 in Arko Albina, tkalka iz Dan 2.
Umrl je: Prijatelj Anton, pre-Užitkar iz Maršičev 4, star 79 let.
OBVESTILO Delavska univerza Kočevje bo organiziral jezikovne tečaje za: angleški, francoski, italijanski in nemški jezik
Vpisovanje je do 10. novembra v prostorih DU.
ČESTITAJO
Ljubljeni mami Kati Turk iz Drage želimo ob praznovanju 86. obletnice še mnogo zdravih in srečnih let.
Hvaležni otroci s trinajstimi vnuki.
* * *
Dragemu bratu Jožetu Žagarju in njegovi ženi za 50-letnico rojstva iskreno čestita — Lojzka z družino.
* * *
Dragi mami Katarini Leskovšek za 49. rojstni dan, želijo vse najlepše sin Srečko in ostali.
PRODAM
Ugodno prodam, dve postelji, dve nočni omarici, eno psiho! Naslov v upravi »Novic«.
*NOVICE« — glasilo Občinskega odbora SZDL Kočevje in Ribnica. Izdaja in tiska CZP »KOČEVSKI TISK« v Kočevju. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik f*eter Sobar. Uredništvo in uprava v Kočevju, Ljubljanska cesta 14-a, telefon uredništva in uprave 389. Naročnina je 500 din, polletna 250 din in jo je treba plačati v naprej. Za inozemstvo 1000 din oz. „ ameriške dolarje. Tekoči račun: «00-78-1-265 pri Komunalni banki Ljubljana, podružnica Kočevje
PRODAM
Ugodno prodam rabljeno samsko pohištvo, ženske go j zarje št. 40 in 100 kg težkega prašiča. Naslov na upravi Novic.
* * *
Prodam njivo 14 arov v Rožni ulici v Kočevju. Naslov v upravi Novic.
PREKLIC
Preklicujeva izjave o Mirku Janežiču iz Kočevja, Podgorska 17, ker niso resnične.
Bartol Marija in Ivanka, Kočevje, Podgorska 17 * * *
Podpisani Žužek Alojz iz Neredov št. 8, p. Rob priklicujem žaljive besede, ki sem jih izrekel proti Rupar Milanu in Rupar Danici iz Rup št. 3 v gostilni pri Dominu na Blokah.
Žužek Alojz
ZAHVALA
V neizmerni žalosti ob bridki izgubi ljubljenega moža, očeta, starega očeta in tasta
Rudija Podlogarja upokojenca iz Kočevja, se zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način sočustvovali z nami in darovali vence. Posebna zahvala Občinskemu komiteju ZK ObLO, Občinskim odborom SZDL ZB, ZROP, DS Rudnika, Društvu upokojencev, Pokrajinskemu muzeju, mladincem pred-vojaške vzgoje in vsem ostalim
množičnim organizacijam mesta in okolice Kočevja. Prav posebna hvala pevcem, godbenikom, sosedom in vsem ostalim, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala za ganljive besede govornikom.
Žalujoči: žena Marija, hčerke Vida, Milena in Anica z družinami.
ZAHVALA
Ob težki izgubi naše ljube mame Marije Zrimšek iz Novih Lazov, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so karkoli pomagali in jo spremili na zadnji poti. Posebna hvala organizacijam in. ostalim za darovane vence, zdravstvenemu osebju in govornikom.
Žalujoče hčerke in ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Po težki in kratki bolezni je mnogo prezgodaj preminil naš nepozabljeni mož, ata in tast
Ignac Novak
upokojenec iz Salke vasi. Iskreno se zahvalujemo vsem, ki so kakorkoli sočustvovali in delili težke trenutke z nami. Posebno se zahvalujejo darovalcem vencev in cvetja, organizacijam, društvu upokojencev, godbi, govornikom, zdravstvenemu osebju ter duhoviščini.
Žalujoči: žena Lojzka, sinovi in hčere z družinami ter ostalo sorodstvo.
igralci je bil večkrat nesporazum glede igranja in vse to je uspešno delo zaviralo.
Stanje se je sedaj popravilo. Več pažnje je potrebno polagati na mlajši kader, ki bo v nekaj letih lahko dosegel lepe uspehe.
Športna dejavnost v Ribnici ima lepe perspektive, potrebno jo je organizacijsko urediti, da se bo še lepše razvila.
Ribnica: Dobrepolje 12:12
V nedeljo je bila v Ribnici prvenstvena rokometna tekma dolenjske lige med domačim Partizanom in Partizanom iz Dobrepolja. Na igrišču se je zbralo mnogo gledalcev, saj je na to zanimivo srečanje prišlo tudi okoli 100 dobrepoljskih navijačev. Toda že pred pričetkom je deževalo in tekma je bila zaradi nalivov kar dvakrat prekinjena. Obe moštvi sta začeli zelo nervozno, saj sta takoj v začetku zastreljali sedmemetrovki. Gostje so se znašli na splozkem terenu in kmalu so povedli z 2:0. Ves čas je močno deževalo in po 10 minutah igre pri rezultatu 3:2 za goste so igralci morali zapustiti igrišče zaradi naliva. Ko je končno zasijalo sonce, so z igro zopet nadaljevali. Rezultat je bil vedno zelo izenačen. Igra pa je potekala povečini le po sredini, kajti obe strani igrišča sta bili poplavljeni. Polčas je minil z golom prednosti za domače. Zaradi spolzke žoge so igralci obeh moštev mnogo grešili. Vratarja sta bila požrtvovalna in sta ubranila nekaj zelo lepih strelov. Najlepši gol je dosegel Okoren. Najboljši pa so bili Bajc, Kmet in Bavdek pri domačih, ter Pugelj, Zevnik in Tiselj pri gostih. Sodnik je svojo nalogo opravil zelo dobro.
ič-
Ob številni udeležbi prebivalstva je 1. novembra, na Dan mrtvih KO ZB Kočevje organizirala komemoracijo na grobovih padlih borcev na Trati. Grobovi so bili posejani s krizantemami in ostalim jesenskim cvetjem, ki so ga prinesle ma-. tere in ostali svojci, prijatelji in bojni tovariši v spomin na tiste, ki so padli, pa vedno živijo v naših spominih.
Godba Svobode ja zaigrala žalostinko. Ignac Kamičnik je v govoru padlim borcem med drugim dejal:
»Težko je bilo slovo mater od svojih sinov in hčera, saj je bilo malo verjetno, da se bodo še kdaj živi in zdravi vrnili v objem svojih roditeljev. Materam so se trgala srca ob misli, da je to morda zadnje slovo, zadnji stisk na srce in zadnji pogled v obličje ljubečega otroka. Nihče ne more presoditi, kdo je v tej štiriletni krvavi epopeji utrpel večjo bol, ali borci na bojnem polju ali njihove matere, ki so s tesnobo v srcu pričakovale vest, da so njihovi otroci obležali pred sovražnikovimi bunkerji.
Ti tovariši, ki počivajo v teh grobovih, nas pozivajo, da budno čuvamo mir in da stremimo za tem, da našo zemljo nikoli več ne bo močila kri. Tem žrtvam, katerih kosti trohnijo v grobovih, se danes ponovno zahvaljujemo. Oni so dali vse za našo svobodo, svoje življenje, s katerim so pisali najslavnejšo stran naše zgodovine.«
Pevci so zapeli dve pesmi, pionirja sta recitirala in godba je ob zaključku spet zaigrala žalostinko.
Sodražica
Kakor v ostalih krajih so tudi v Sodražici 1. novembra lepo počastili spomin padlih borcev in žrtev fašističnega terorja. Kmalu po 9. uri se je napotila
proti pokopališču velika kolona ljudi s praporom Zveze borcev in gasilsko godbo. Pred spomenikom padlih borcev na pokopališču je bila žalna slovesnost Ko je odigrala godba žalostinko, je govoril o junaštvu padlih borcev in njihovem doprinosu za svobodo znani prvoborec Zdravko Prebil-Abi. Zatem so se zvrstile recitacije šolskih otrok.
Spomenik je bil za to priložnost lepo urejen.
-r-
Sušje
Na Dan mrtvih je bila pred spomenikom padlih borcev in žrtev fašističnega terorja pred šolo v Suš ju lepa spominska svečanost. Upravitelj tamkajšnje osnovne šole Jože Grebenc je v imenu krajevne organizacije Zveze borcev imel govor, v katerem je orisal veličino žrtev, ki so darovali življenje za svobodo domovine. Ob tej priložnosti so šolarji recitirali tudi pesmi, kar je dalo slovesnosti še globlji pomen.
Slovesnost v Sušju je bila zelo lepa. Tudi spomenik je bil lepo urejen. Skoda, da na slovesnosti ni prisostvovalo večje število svojcev padlih borcev.
-r-
Zmrznjena kri
V morebitni vojni bo vprašanje preskrbovanja zdravstvenih ustanov s krvjo za transfuzijo ena največjih težav. Američani že dolgo proučujejo, kako bi kri ohranili uporabno za daljše razdobje. Dosedanji izsledki kažejo, da je potrebno kri naglo ohladiti do 195° C pod ničlo. To se da po novem načinu s tekočim dušikom doseči za pol litra krvi v tridesetih sekundah, medtem ko je dosedanji postopek trajal celo uro. Po novi metodi ostane uporabna zmrznjena kri več mesecev.
Preizkušnja pred prvenstvom
V ponedeljek zvečer je bil brzopotezni šahovski turnir, ki se ga je udeležilo 20 šahistov iz Kočevja in okolice. Prvo mesto si delita Stimec in Mestek s 6 točkami, drugi je Mohar, tretje, četrto in peto mesto si dele Sa-far, Lisac in Turk, vsi s petimi točkami. Turnir je obenem pokazal, da je v Kočevju več zelo dobrih mladih šahistov.
Ta turnir je bil samo začetna preizkušnja pred posameznim odprtim šahovskim prvenstvom Kočevja, ki se prične v ponedeljek, 6. novembra 1961 ob 19. uri v spodnjih prostorih Hotela »Pugled«. Na njem bo sodelovalo blizu 30 šahistov. Ljubitelji šaha, ki žele sodelovati na turnirju, se lahko prijavijo za tekmovanje do ponedeljka.
Sahisti se javno zahvaljujemo upravi Hotela »Pugled«, ki je omogočila, da bo lahko odigran turnir v prostorih hotela.
Pred odprtim grobom se poslavlja v Imenu množičnih organizacij od Rudija Podlogarja njegov dolgoletni sodelavec, tov aril in prijatelj Peter Šobar
JADRAN KOČEVJE: Od 3. do 5. novembra jugoslovanski film »Skupno stanovanje«, 5. novembra matineja za otroke, jugoslovanski film »Sumljiv obraz«, 6. in 7. novembra jug. ital. film »Maščevalec«, 8. in 9. novembra francoski film »Ti strup«, 10. do 12. novembra ameriški barvni film »Tomo Palčič«.
SVOBODA RUDNIK: 4. in 5. novembra ruski barvni film »Tihi Don III. del«, 11. in 12. novembra argentinski film »Tango ljubezni«.
RIBNICA: 4. in 5. novembra ameriški film »Starec in morje«, 11. in 12. novembra ruski barvni film »Leta radosti«.
LOŠKI POTOK: 5. novembra ameriški film »V pomladi življenja«, 12. novembra francoski film »Oče, mama, moja žena in jaz«.
VELIKE LASCE: 4. in 5. novembra angleški barvni film »Iskalci«, 11. in 12. nov. fran-
coski film »Velike družine«. KOČEVSKA REKA: 4. in 5. novembra angleški barvni film »Bodimo srečni«, 8. novembra ameriški barvni film »Puščava živi«, 11. in 12. novembra ameriški barvni film »Tri ure do odločitve«.
PREDGRAD: 4 .in 5. novembra mehiški barvni film »Muzika v noči«, 11. in 12. novembra ameriški barvni film »Osvajalec Džingiskan«.
BROD NA KOLPI: 4. in 5. novembra jugosl. film »Kota 905« 11. in 12. nov. jug. film »Tri korake v prazno«.
POJASNILO
Bralce in uprave kina Velike Lašče, Dobrepolje in Kočevska Reka, naprošamo, da nam oprostijo neljubo pomoto, ki se nam je dogodila v zadnji številki »Novic« v sporedu kino predstav. Uprave kina v Sodražici in Dobrempolju, pa naprošamo, da nam dostavijo svoje programe za objavo. Uredništvo
SPORED RTV LJUBLJANA
SOBOTA, 4. NOVEMBRA 5.00—8.00 Dobro jutro! (Pisan glasbeni spored) — 8.05 Poštar-ček v mladinski glasbeni redakciji — 8.30 Četrt ure z ansamblom Mojmira Sepeta 8.45 Arnold Arčon poje slovenske narodne pesmi — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Koncert operne glasbe — 10.15 Zabavna glasba na tekočem traku — 11.00 Jugoslovanska suita Josipa Slavonskega
—	11.15 Angleščina za mladino
—	11.30 Španske, italijanske in francoske popevke in melodije
—	12.05 Tri skladbice Slavka Mežka — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Zabaven opoldanski spored — 13.30 Simfonija dela — 14.00 Pevka Lola Novakovič — 14.15 Glasba za k obedu — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Mešani zbor »Slavček« iz Tr-
bovelj — 15.40 Vedri zvoki — 16.00 Gremo v kino... — 16.45 Iz filmov in glasbenih revij — 17.05 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Petnajst minut igra »Lovski kvintet« — 18.25 Ray Con-niff na Brodwayu — 18.45 Naši popotniki na tujem — 19.05 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 20.00 S citrami po Evropi — 20.20 Radijska komedija — 21.00 Melodije za prijeten konec tedna — 22.15 Plesna glasba.
NEDELJA, 5. NOVEMBRA
6.00—7.00 Vedri zvoki za nedeljsko jutro — 7.35 Da bi biva liepa ura... — 8.00 Mladinska radijska igra — 8.37 Iz albuma skladb za otroka — 9.05 Zabavna glasba za novi teden — 9.48 Partizanske tri resne in ena šaljiva — 10.00 Še pomnite, tovariši... — 10.30 Pisan glas-
beni spored — 11.30 Vije se cesta mladosti — 11.50 Zabavni orkester RTV Ljubljana - 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 13.30 Za našo vas
—	14.00 Pojo »Fantje na vasi«
—	14.15 Naši poslušalci čestitajo
in pozdravljajo — 15.30 Majhen mozaik opernih melodij — 16.00 Humoreska tega tedna — 16.26 Dve Griegovi skladbici — 16.31 Trio v g-molu za klavir, violino in violinčelo — 17.05 Orkester Mantovani, — 17.15 Radijska igra — 17.50 Jules Massenet:	Divertimento iz scenske
glasbe — 18.05 Zvoki za razvedrilo — 18.30 športno popoldne
—	19.05 Lepe melodije z velikimi zabavnimi orkestri — 20.00 Izberite melodijo tedna — 20.45 Hammond orgle — 21.00 Nastopa violinist Campoli — 21.26 Vrtiljak zabavnih zvokov — 22.18 Oddaja za naše izseljence.
Stran 4 0 »NOVICE« % 4. novembra 1961
Komunala Kočevje je oskrbela hišne svete in podjetja z lično posodo za odpadke. Namen
je bil jasen. Odpadki naj gredo v posodo, da bodo stanovanja, ulice in mesto lepši.
SNAGA ali NESNAGA?
Povsod pa Komunala ne čisti kot je bilo v nedeljo 29. oktobra, redno ob sredah ln sobotah, kot da so posode stale po ulici, kot je določeno. Večkrat se zgodi, kažejo slike.
Otroci se okrog njih lovijo in jih tudi prevrnejo, da dobimo namesto snage — nesnago.
Čistilci ulic in posod za smeti, ki skrbijo za red in čistočo povedo marsikaj, kaj se vse odmetava v posode in po ulicah. Zdaj, jeseni, so ulice polne kostanjevih lupin, ker ne vidimo posod za odpadke. V pcsode hišnih sve-
tov pa pridejo tudi odpadki, ki ne spadajo vanje. Za red in čistočo moramo torej razen Komunale skrbeti tudi stanovalci in hišni sveti. Na sliki Anton Škufca pri čiščenju ulic.
0 kompoljskih polharjih
Pred nekaj leti so šli trije polharji čez noč v hrib lovit polhe. Eden izmed njih, edini ki še živi, pripoveduje:
— Ko pridemo do polšne, to je luknje, kjer domujejo polhi, nastavimo past. Okoli enajste ure se nekaj ujame. Prvi priteče do pasti Ulčar — ker je bila mesečna noč, se je dobro videlo — in zavpije: "-Maček se je ujel! Kako ga bomo sneli?-« Drugi pride Jernejev in pravi: »Kuna je.« Tretji, Rusov Štefan, ugotovi šele, da je velik polh in ga sname. Samo tistega smo ujeli to noč. Tehtal je 31 dkg. Torej trije polharji ujeli le enega polha.
Letos so lovili sami mladi polharji, ki so tudi ujeli same mlade polhe. Večjih je bilo malo, ker ni bilo dosti paše. Ko bi jih pustili, bi bilo drugo leto več živali. Prej so se stari polharji zmenili, kdaj in kako bodo lovili, zato so tudi ujeli res debele polhe. Polšja mast je za zdravilo, kože pa za kape, ki so tople in so bile včasih zelo imenitne. Brat moje žene je imel polhovko. Ko se je sprehajal z njo po Dunaju, mu jo je snel z glave neki gospod in mu dejal, ko jo je pomeril, da mu da zanjo, kolikor hoče.
Vaščan
Nabavil! bode Inštrumente
29. oktobra je razpravljal o svojem delu aktiv LM v Elektro Kočevju. Iz poročila, ki ga je podal predsednik aktiva, je razvidno, da se je mladina aktivno udejstvovala z delovnimi akci-
Za našo hišo rastejo hruške. Tja se otroci zelo radi zatekamo. Pozimi se tam sankamo, poleti se skrivamo, igramo in lovimo, jeseni pa klatimo hruške. Tam je tudi velik kup kamenja. Nekoč sem vprašala očeta, zakaj je tam toliko kamenja. Povedal mi je sledeče: Tu je bil včasih bunker, v katerem so bili Nemci in domobranci. Ta bunker je bil zelo skrit in se ga zlepa ni opazilo. Do njega so bili pod zemljo speljani jarki. Po njih je sovražnik skrivaj zahajal v bunker. V njih so se stalno zadrževali, opazovali oko-
PETELIN NA STREHI
Pod gozdom vasica stoji, prav majhna je, le hišice tri. Vrh ene na strehi petelin čepi. Čepi, ne zleti, se zmerom vrti, v daljo kriči: »Jaz sem kikiriki, pred ognjem varujem kar hišice
tri!«
Cankar Marko,
5. a r. Osn. š. J. Šeško
jami v podjetju. Med mladinci je tudi nekaj takih, ki niso imeli pravega razumevanja do organizacije in so stali ob strani. Vprašanje obstaja tudi za tiste mladince, ki so na terenu
lico z daljnogledi in stražili postojanko. Stalno so imeli pripravljene puške na strel. Nekoč so ustrelili nekega delavca, očeta 7 otrok, ker so mislili, da je partizan. Šel je zjutraj na delo, ni poslušal povelja stražarjev, zato je bil ubit.
Po odhodu Nemcev so bunker podrli.
Burger Danica, Ribnica 50
PTIČICA
Ko iz šole sem šla vesela, na drevju ptičica je pela:
»Rada v šolo moraš hoditi, doma pa pridno se učiti!«
Danes ptičica ne poje, ker je slabe volje.
"Ptičica mala, zakaj ne prepevaš.
Zakaj srčece mi več ne ogrevaš?«
Murovec Marčela,
4. r. Osn. š. Kočevska Reka
in se do sedaj niso vključili v aktiv podjetja. Zato so sprejeli sklep ,da se vključi v aktiv tudi te mladince, da bo delo še bolj uspešno. Nabavili bodo tudi inštrumente in organizirali godbeni odsek. Aktiv, ki je delaven, bo moral posvetiti več truda za idejno politično delo v bodočnosti.
PREDGRAD
Predgrad, 24. oktobra. Posestniki iz Predgrada bodo kmalu začeli s sečnjo bukovine na Debelem vrhu. Do sedaj so ves les prevažali iz Debelega vrha čez Veder do Zadružnega doma v Predgrad sami lastniki z vozovi. Sedaj, ko je napravljena cesta do Vedra, po kateri lahko vozijo avtomobili, bo obrat KZ na Vedru uredil skladišče in voznikom ne bo potrebno voziti lesa do Predgrada. Tako bo delo precej olajšano.
GROB OB POTOKU
Grob ob potoku leži, na njem se jutranja rosa blešči. Rožica na njemu bo skoraj ovenela
in ptičica na veji bo žalostno pela.
Deklica s solzami bo rožico zalila,
mamica njena jo bo potolažila. Saj je tu padel očka njen, ki bil je zaveden Sloven.
Ne bo ga deklica nikdar pozabila,
njega, ki s stisnjeno pestjo šel v partizane je, da bi osvobodil našo lepo zemljo.
Kozar Danila,
4. r. Osn. š. Kočevska Reka
(Pionirski kotiček
Neoiško-dooiobranski banker
Spomini s Travne gore
Letošnje počitnice sem zelo lepo preživel. V mesecu juliju sem bil v koloniji na Travni gori. Tam se nas je zbralo okrog 50 otrok iz raznih krajev kočevske občine. Otroci smo se med seboj zelo dobro razumeli. Bivali smo v domu, kjer smo imeli tudi hrano.
Tovarišice in tovariši so bili zelo prijazni. Trudili so se, da bi nam otrokom bilo čim lepše. Igrali smo se najrazličnejših iger, hodili na sprehode in daljše izlete in prepevali. Ob večerih smo kurili taborne ognje, peli in si pripovedovali zgodbe. Dnevi so kar prehitro minevali.
Obiskali smo tudi partizanski kraj Goro, ko so padlim borcem odkrili spominsko ploščo. Na predvečer tega praznika so nas obiskali bivši borci Ribniškega bataljona. Tedaj smo zvedeli, kako pomembni so bili ti kraji v času NOB. Tu je bil od Nemcev ujet tudi moj očka, zato sem še bolj vesel, da sem letošnje počitnice preživel na Travni gori.
Vsem tovarišem in tovarišicam in pionirjem, ki so bili z menoj v koloniji, pošiljam lepe pozdrave.
Gabrič Stanko,
5. r. Osn. š. Kočevska Reka
DINAME KRADEJO
Zadnje tedne se pogosto primeri, da zmanjkajo s koles predvsem diname, pa tudi aktovke, plašči in drugi. Lastniki koles namreč svoja vozila vse predolgo puščajo brez nadzorstva po gostilniških dvoriščih in drugod, kar izkoristijo razni zmikavti.
MLADOLETNA ŠOFERJA
Adi Osterc iz Ljubljane je parkiral 22. oktobra pri hotelu Pugled svoj osebni avtomobil L J 74-35. Očetovo odsotnost sta izkoristila njegov mladoletni sin in še en mladoletnik iz Kočevja. Sedla sta v avtomobil in se vozila z njim po parku in po pločniku pri hotelu ter skoro povzročila trčenje z avtomobilom, ki ga je upravljal Urban Arko iz Kočevja.
Lastniki avtomobilov naj bi vozila zaklepali in nosili vse ključe s seboj. V nasprotnem se lahko zgodi, da kdo avtomobil ukrade in morda celo zakrivi z njim težjo prometno nesrečo.
gnojnica na cesti
Na cesti proti kočevskemu pokopališču, točneje povedano, pri skupini hiš, izmed katerih nosi ena hišno številko Trata 11, je na sicer kar dobro urejeni cesti precej luž, nekje pa izvira in teče preko ceste celo — gnojnica. Ni treba posebej poudarjati, da čofotanje po lužah in gnojnici zelo lepo vpliva na razpoloženje in zbranost pogrebcev, obiskovalcev grobišč in drugih državljanov, ki hodijo tam mimo.
Dom na Travni gori je dobil vodovod	(Foto: "Novice«)
llxeditikooa ____________ posta
SLABO VEDENJE MLADINCEV TUDI V SODRAŽICI
Tov. urednik!
Pred kratkim smo čitali v Novicah o izključitvi treh mladincev iz organizacije LMS v Ribnici. Danes pa moramo poročati o slabem vedenju nekaterih mladincev v Sodražici. Tudi pri nas napravljajo mladinci nepremišljena dejanja in občutno škodo državljanom. Tako so pretekli teden pijani v nočnem pohodu dali pri posestniku J. M. dva ročna vozička na streho drvarnice. En voziček je bil poln repe, na istega so dali pokonci še drugega ter na ojnico privezali vedro z vodo. To jim ni zadostovalo in šli so še k sosedu ter nasuli v bencinski rezervoar motorja pesek, kamenje, lesne odpadke itd., tako da ima lastnik občutno škodo. Šli so še h gospodarju F. Š. ter tudi tam dali voziček na streho. Gotovo so se oglasili še drugod. Že pred nekaj tedni so v isti bencenski rezervoar motorja nasuli kamenje in soli, da je imela lastnica motorja skupne škode nad 20.000 dinarjev. Mladinci neprestano oprezajo, kje bi mogli prizadejati kakšno škodo. Na primer: ko se je z mopedom pripeljalo neko dekle, je našlo, vmivši se iz trgovine, zračnico prazno, ker so odvzeli ventil, da se je morala peš vrniti domov. Nek drug mopedist, ki je imel na krmilu zrcalo, je opazil, da so mu zlikovci odlomili in ukradli zrcalo. Taka in razna nevšečna dejanja se stalno ponavljajo, zato je čas da se jih razkrinka in občutno kaznuje, da ne bodo več kalili nočnega miru. Pripomniti moramo, da je to največ taka mladina, ki ne sodeluje v društvih in ki si noče najti boljšega razvedrila ter se rajši poslužuje podlega in nekulturnega ponašanja.
J. I., Sodražica
250.000 DIN ŠKODE
Tovariš urednik!
K članku 250.000 din škode, ki je bil objavljen v zadnji številki Novic pripominjamo, da J. G., ki je povzročil nesrečo, ni zaposlen pri mas, ampak je pri nas le na tečaju predvojaške vzgoje. Dalje pojasnjujemo, da lahko vsak član AMD Kočevje oziroma član AMSJ opere sam avtomobil na perišču društva brezplačno.
Predsednik AMD Kočevje ing. Janez Trošt
OB ROBU
J
MEHANIKI ALI TRGOVCI
V trgovini Potrošnik pri gostišču (ne hotelu) Pugled v Kočevju sem kupoval preteklo soboto bonbone. Pozornost so mi pritegnile precej zamazane halje prodajalcev. Nisem se mogel vzdržati, da ne bi pripomnil#
— Halje pa imate črne, kot da ste v službi pri Itasu.
Prodajalci pa:
— Ja, ko je že sobota. Ob sobotah jih menjamo.
Morda ne bi bilo slabo, ko bi prodajalci živil menjali oziroma prali halje bolj pogosto. To bi bilo potrebno zaradi higiene pa tudi prodajalci in prodajalke bi bili v čistih haljah bolj prikupni, potrošniki pa bi v take trgovine raje zahajali.
!



*
"Že mogoče,« je zamrmral Gray.
Sicer pa si oglejta te posnetke,« je nadaljeval Quine. "Ce bo kateri izmed vaju opazil vsaj delno znan obraz... Saj dovolita, rad bi tudi Donllyjevima pokazal te posnetke. Telefoniral jima bom. Kasneje bi jih pokazal še Eileen.«
Naglo je odšel iz sobe, ne da bi se ozrl. Gray se je zamišljeno zagledal v slike. Tudi Pollard je stopil bliže.
"Ne morem reči, da sem katerega izmed teh obrazov že kdaj videl,« je začel Gray.
Pollard je odkimal ."Tudi meni ti obrazi ne povedo ničesar.«
"Morda sem katerega izmed teh videi kje v senci, seveda pa se tega nikakor ne zavedam,« je rekel Gray. "Včasih si človek po naključju zapomni kak obraz, pogosto je to njegovo spoznanje le nekje v podzavesti.«
Pollard je molče brskal po posnetkih. "Kolikor se morem spomniti, nisem nikoli videl nobenega izmed teh obrazov.«
"Hm,« je rekel Gray in vzel najbližjo sliko.
Položil jo je na stran in segel po drugi. Tudi to je odložil. "Ta dva že ne prihajata v poštev, ker se zdi, da sta že na onem svetu. Tale pa... Ne morem reči, da imam kaj prida spomin za obraze, vendar se mi zdi... Ti dve sliki bi izbral. Ce bi se še kdo drug odločil za ta dva obraza, bi morda lahko... No, zdaj ste vi na vrsti.« Zgrnil je slike na kup in jih porinil pred Pollarda.
Ta jih je razgrnil in se zagledal vanje. "Jaz sem izbral številki štiri in pet,« je rekel Gray. "Poglejva, kdo sta!« Obrnil je kartončka in prebral: "Ugrabitev, vlomna tatvina, rop ... «
"Pokažite,« je rekel Pollard in iztegnil roko. Gray ga je gledal s kotičkom očesa, z dlanjo pa je pokril sliko na tretjem kartončku, na katerega hrbtni strani je bilo zapisano: izsiljevanje.
"Mogoče je tale,« je rekel in odmaknil roko, tisti trenutek pa se je Pollard nagnil nad mizo in segel po šesti sliki. "Tale bo,« je rekel.
%
"No, kaj je? Kako je bilo?« je kasneje vprašal advokat Quine.
"Nič,« se je zasmejal Gray. "Sicer pa bi to lahko pričakoval. Hotel sem vedeti, kako bo Pollard pogledal, ko bo videl zapisano besedo "izsiljevanje«. Namignil sem mu na tretjo sliko, on pa je tisti trenutek pokazal na eno, ki si jo je izbral po naključju. Hm, skoraj po naključju.«
"Kaj mislite s tem?«
"Mogoče ni hotel, da bi beseda nanesla na izsiljevanje. Zdi se mi, da je namenoma preskočil drugam, ko sem mu namignil na slikovnega zastopnika zločincev te vrste. Prej je pregledal seznam, vedel je, kaj je zakrivil ta, kaj oni naslikani zločinec. Potem je segel po posebnem
kartončku, ki mu ni bil najbolj pri roki. Šestega je izbral.«
"Kaj pa je storil tisti na številki šest?« je vprašal advokat.
"Poneverba,« je rekel Gray. "Poneverba in prevara.«
Spogledala sta sc. "Čudn.a sovpadnost besed,« je rekel Gray. "Brž ko sem namignil na izsiljevanje, je on postregel s sliko .poneverba in goljufija’. Zakaj?«
"Mogoče vse skupaj nič ne pomeni,« je odgovoril advokat Quine, da je sploh kaj rekel.
"Že mogoče, vendar moram to preveriti. Tole, da, goljufija, goljufija. Trenutek!« Zaprl je oči in se skušal spomniti, škotsko žganje in sodavica ... Zakaj je iskal zvezo med goljufijo in žganjem s sodavico?
"Chris Bond,« je nenadoma rekel in pogledal Quina. »Bond je omenil nekoga, ki je moral zaradi goljufije v ječo in je tam umrl prej kot v letu dni. — Da, Me Creery! Eeden Me Creryjevih sorodnikov. Kje je tu zveza?«
"Kakšna goljufija?« ga je vprašal advokrat. »Kdaj? Kje?«
"To bi se dalo ugotoviti,« je rekel Gray. "V uredništvu kakega lista bodo prav gotovo imeli to zgodbo. Ali smem telefonirati?«
*
_ Dobre četrt ure kasneje je Gray vedel. Odrinil je telefon in se obrnil h Quinu.
"David Me Creery se je pisal,« je rekel. "Zgodilo se je takoj po drugi sevtovni vojni. Me Creery je vodil goljufivo družbo, ki je vlado sleparila pri vojaških pogodbah. Prejeli so ga, v zaporu je umrl...« Umolknil je, kakor da razmiš-
lja, potem pa je dodal: "Denarja niso nikoli našli.«
Spet sta se vprašujoče pogledala. "Ali hočete reči, da ga je skril ?Koliko?«
"Precej,« je rekel Gray. "Ne vem natanko. Niso mogli ugotoviti, kaj je storil s tistim denarjem. Med obravnavo ni hotel govoriti, policija ni našla dokumentov o bančnih vlogah ali čem podobnem.
Cez čas se je oglasil Quine: »V kakšni zvezi naj bi bilo to s Pollardom? Ne razumem ... «
"Ne morem reči,« mu je odgovoril Gray. "Mogoče ni zveze... To bom skušal ugotoviti.«
»Denar,« je razmišljal advokat Quine. "Morda veliko denarja. Kaj menite, ali ga je imela Beverly Bond? Le kaj so vsi brskali po njenem stanovanju?«
Gray je v duhu videl velike svežnje bankovcev v Beverlynem stanovanju. Morilec... Podtaknjen požar... Nestrpno je odkimal.
"Pollard ni neumen. Nihče ne bo kar tako sežigal denarja. Drugo razlago si bo treba izmisliti.« Drugo za drugo je začel jemati v roke slike na lepenki. "Mogoče ni med to Pollardovo goljufijo in med Davidom Me Creeryem prav nobene zveze. To moram ugotoviti. Mislim, da j® že skrajni čas za pomenek z bratoma Me Creery ...«
"Trenutek,« je rekel advokat Quine. "Kaj Pa Polard in vaša mala past? Kdaj bo spoznal, da sva ga potegnila?«
"Šele takrat, ko sc bo meni zdelo primerno,« mu je odgovoril Gray. "Ne delajte si skrbi! Nit* besedice, dokler ni zanka nastavljena! Te sličice moram vrniti,« je še dodal.