493 Visoka pesem XX. stoletja Blaznim Ljubim: z neba tvoje oči, s ceste tvoje noge z vetra tvoje lase. Blaznim. Ves si razdan, nikjer ni celote, brezželjno brezupno čakam nate. Blaznim! (Pesem je bila objavljena v lit. rev. Beseda št. 3—41. 1955) BLAZNIM VERJAMEM LJUBIM V TVOJIH OČEH NEBO V TVOJIH NOGAH CESTE V TVOJIH LASEH VETER BLAZNIM VES SI PRI MENI NIKJER NI CELOTE ZELJNO IN S SRCEM STRMIM VATE ŽIVIM O rotim vas, kadar ga srečujete, ljudje mojega ljubega, prisluhnite mu, Saša Vegri ker on govori blazno resnico s svojo ognjeno ptico vojne v sanjah. S svojo prelomljeno hrbtenico in zaraslimi ranami od strelov. V njegovi lepo oblikovani lobanji je od nežnega otroštva in taborišča in mučenja in stradanja in podobnih reči kot je vojna in klanje ostalo drhtenje, ki je noro prefinjeno in subtilno in sanjsko. O olimpijsko mladi, ravno raščeni dečki in deklice, v vaših sanjah ni ognjene ptice vojne, v vaših rokah naj bi ne bilo drhtenja, vaše hrbtenice bi morale biti ravne in neprelomljene. Kako naj vas nagovorim? Kako naj vam povem, da ljubim svojega ljubega, da je njegova glava glava SOKRATA KRISTUSA LENNONA in zelo mladega Gorazda, roj. 1. 1965. In kako naj vam izrečem in opišem njegovo vitko telo z ranami in dotiki mojih rok, ki ga ljubijo in so srečne v ljubezni? Vi čudoviti dečki s tetivastimi rokami in bistrimi čeli in pogledi pod lobanjskimi oboki, rojeni v miru, 494 Saša Vegri Visoka pesem XX. stoletja vzrejeni s kruhom in maslom, kadar srečate mojega ljubega, mu podarite pogled in nasmeh, ne projicirajte zenic skozi hlape alkohola skozi meglo mamil skozi cinizem ljudi, ki strti kolnejo Vas in Življenje za tovarniškimi stroji, za neplodnimi brazdami ali v razkošnih vozilih s številčnimi merilci okrog sebe in v sebi. Kako vam naj povem, da je kri prisotna povsod že tisočletja, ta žlahtna tekočina, ki se razliva kot voda in bije v telesu kot ogenj in naj bi bila najčudovitejša igra telesa a ne snov, ki vam jo jemljejo policaji v laboratorijih, da bi ugotovili odstotek nečesa. Kako naj vam povem, da na vseh vlaknih kože je dotik ljubezni lep in da je v očeh brezdanje vsemirje, ki mami človeka v neznano, da išče zvezde. O rotim vas ne molčite o ljubezni, ki jo rojeva vaše telo in ki z njo želite doseči vsemirje — če boste šli v vsemirje, če se boste zazrli vanj, izjočite in izpojte temo izrecite jo, ker ona je in je resnica onkraj človeškega 495 SONČNEGA SISTEMA in je TURBINA BOGA, ki lomi hrbtenice in resnice v drobce zla. Rotim VAS DEKLICE IN DEČKI ZEMLJE, ko od daleč prihaja vaš ljubi, vaša ljuba, ne recite ji dobra pička okej mucka in se ne pojdite kaosa. Ko od daleč prihaja mlado dekle in so njeni lepi lasje bleščeči v soncu, ji zapojte pesem jo objemke s toplimi rokami peljite jo na najlepše ležišče sveta in jo ljubite do jutra. Ne legajte opiti in zbiti k razpadlim telesom nesrečnih kurb, ki nudijo vaginalne usluge in smrdijo po sprejih in pijači, ne trosite svojih semen v te nesrečne zaščitene lastnice maternic, (med tem ko boste vi bruhali v klozetu ali na travo, si one izpirajo nožnice in so še bolj nesrečne). Ne hodite po grozno praznih ulicah in morskih obalah osamljeni in temni, da vam kdo ne izbije lepo rašcenih zob in še bolj čudovito oblikovane glave s tem čudežem, ki ga nosite v njej. Ko oddaleč prihaja deček, ki mu lase moči jesenski dež, mu zapojte pesem, objemite ga z dolgimi lepimi rokami, peljite ga na najlepše ležišče sveta in ga ljubite od dneva do noči in od noči do jutra. Ne legajte obupane in zbite 496 Saša Vegri 497 Visoka pesem XX. stoletja k mrzlim starcem, ki imajo umetne zobe in mrzlo srce in sterilne čute in možgane. Ponižali vas bodo z drago večerjo v dragem hotelu in ostale boste brez lepote, ki jo išče vaše oko. Dali Vam bodo ugrize na mlado telo in ga slinili kot polži, ker bodo mislili, da je gobovo meso. (ne pustite se oploditi tem starcem ker bodo plačali odpravo plodu in želeli v sebi videti začetek in konec človeškega rodu). Dečki in deklice, rotim Vas, ne bojte se ljubezni, ne rojstva ne smrti bojte se STRAHU, ki ga kotijo starci in starke brez SRCA. Bodite glasni in nežni, bodite ognjeni in drzni pred temi ČLOVEČKI in ne ubijajte jih, saj bodo sami od sebe umrli sredi rodil, občil, obvestil in grozne samote smrti. Poglejte raje skozi okno sredi popoldneva, morda bosta ravno kar mimo prišla dva bela stara človeka, ki nosita pod zgubanim čelom MODROST IN V TIHEM BITJU SRCA LJUBEZEN KOT SKRIVNOST.