Bitka pri Kustoci. Ob petdesetletnlci. Dne 2-4. junija je petdeseta obletnioa slayne Tiitke pti Kustoci. Tega dne leta 1866 je bil naš staji sovražnik ItaJijaJi od afVStrijskih cesarskih čet — stoj©6ih pod vrbovnim poveljstvom leldmaršala nadvojvode Albreohta, odločilno tepen. Tujdi v tej vojski so se storonski vojaki izredno odliikovaJi po svoji hrabrosti in pogumnosti. Vse to nas natgiba, da se spoiffiinjamo tega dne, ki pomem za nas veselje in slavo, za Italijane pa. s katerimi smo zopet v vojski, strah in sramoto. Divb sovražnika sta vstala leta 1866 proti Avstriji, na severu Prusija, na jugu Italija. Prasija je ifikala prilike, da premaga Avstrijo, jo potisne iz Nemčije in se potem sama postavi nla čelo Nemftije, Italija pa je bila lačna naših dežel in \e za to rada podala roko pruskemu ministru Bismarcku, ki je z veliko lokavostjo in spretnostjo pripravil to vojsko. Naž cesar je moral vsled tega svojo vojno razdeliti, in se braniti na Ceškera protti Prusom, na Beneškem zoper Lahe; proti pruski vojni je dal za povelinika generala Benedeka, vojni na Beneškem pa nadvojvodo Albrehta, ki se je že slavno bojaval ravno na itabjanskih tfojiščih Najvažnejši svfitovalec Albrelrtov je bil general John. Dne 20. junija nam1 jfi napovedal italijanski kralj vojsko. Nadvojvoda Albreht je imel vsega skupaj k večjemu 95.458 mož, njegov nasprotnik kralj Viktor Emanuel 200.000 mož. Za to se je moral nadvojvoda Albreht opirati na trdnjave Verono, L«gnago, Mantovo in Peskjero, 6e je hotel zavrniti sovražnika, kajti prijeti si ga ni smel upati. Laški kralj je avoje čete razdelil v dva vo]a; z glavno vojsko 'e hotel sam prestopiti reko Minčo iu prijeti Avstrijce ¦ob AdiŽi; drugi voj pdd generalom Caldinijem pa je «tal ob spodnjem Padu, da bi ga prestopil ter prijel Avstrijce od leve strani; takk) br. avstrijsko vojsko potisnili v kot med tistimi štirimi trdnjayami ter jo uj«li kakor miš v pasti. Nadvojvoda Albreht je pustil ob spodnjem Padu proti Caldinijevim četarn samo en polk huzarjev in en lovski bataljon, a vso drugo vojsko je zbral med Verono in Pastrengo ter udaril na sovražnika. Razvili so se hudi boji, v kaierih so se kakor danes posebno odlikovaJi slovenski in hrvatsk) yojaki. Z zavzeljem Kustoce je bila bitka dne 24. junija odločena v našo korist. Sovražnik se je moral umakniti čez reko MinCo, naši pa so ostali kot zmagov-aloi na bojiSču. Lahi so &e potem poskusili svojo sreco na morju, a tudi tam so jo skupili pri Visu, kjer jih je naklestil admiral Tegetthoff. Od istega časa so nam dali mir do lanskega leta. Ob petdeseletnici bitk)e pri Kustoci nas navdaja globoka hvaležnost napram Bogu, ki nam je pomogel do zmage in napram našim vojakom, med njimi posebno nažim slovenskim rojakom. Bog je hotel, ila se ob tej petdesetletnici zopet nalhajamo v vojski z Italijani, ki so nam skozi 30 let hlinili prijateljstvo in zvestobo, a nas lani, ko smo bili skoraj od vseh strani obdani od sovražnikov, naenkrat zahrbtno napadli z vso vojno silo. I^eto dni smo se Ita^lijanov Samq branili, tako so zalitevale:"«azmepe. Iietos srodi maja pa smo jih začeli tudi sami napadati in klestiti Vojna sreča nas je privedla že preko mej na ozerolje italijanskega kralja. Ob spominu na kustoško bitko nimaino bolj vro6e želje, nego da Bog tudi v tej vojski nakloni Avs riji kmalu Kustoco — odločilno zma,go nad Lahi in drugimi našimi sovražniki!