Published and distributed under permit No. i* authorise« by the Act of October 6th 1*17, on the file st che Poet Office ot Cleveland. Ohio. By order of tht President. ] Jastkr I to Stand bv . AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY "AttlWTtrait ^Ottt?" NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI 'L, lir,- 1 ' % ........... p . — ','' ' n> , , .,.,. , _ ___, NO. 122 _ CLEVELAND. OHIO, FRIDAY OCTOBER 21st 1921 LETO XXIV - VOL. XXIV If " ■ * ■ ' -—_* Ali bo stavka ? * / , Vlada deluje na vse sile, da prepreči štrajk. Chicago, 20. okt. Jutri se začne s polno paro delovati, da se prepreči grozeči generalni štrajk železničarjev. V Chicagi so zbrani voditelji štirih velikih železničarskih organizacij, kakor tudi zastopniki železnic. Poleg tega se nahajajo v Chicagi voditelji enajst velikih delavskih organizacij, ki so v ozkih stikih z Železničarji. Konferenco je sklical vladni odbor za delavske spore, ki \>o skušal pregovoriti železničarje, da prekliče j o povelje za Štrajk. Nekoliko , upanja je, da do* štrajka ne pride, kar- se posnema iz obnašanja M. B. Jewell, ki je predsednik unije delavcev, ki so zaposljeni v železniških delavnicah, in ki štejejo 476.000 članov, kakor tudi iz obnašanja voditeljev onih železniških delavcev, ki opravljajo dela na progi, in ki štejejo 300.000* delaycev. Oba Jewell in. Smock sta se izjavila, da sta proti štrajku, in bi Štrajk razglasila le v skrajni sili. Vladni odbor za poravnavo štrajka bo predlagal: Da železniški uslužbenci sprejmejo znižanje plač kot določeno 1. juli|ja in pre-kličejo povelje za štrajk, železnice pa morajo nemudo-mo znižati cene za prevoz blaga in ne več siliti, da se plače ponovno znižajo. Lastniki železnic imajo v Chicagi številne seje, pri ' katerih se posvetujejo kaj narediti v slučaju štrajka. Vladni odbor ima povelje iz Washingtona "narediti vse kar je mogoče", da se prepreči štrajk. Dokler se konferenca v Chicagi np 1 zaključi, vlada ne bo dala no- : benega pojasnila, kaj namerava narediti. i -o--I — Zadnja dva dneva za re- < gistracijo: Petek in sobota, I 21. in 22. oktobra. 1 — Pri volitvah 8. novembra j bodete volili zopet za novo | jdčo. Mi priporočamo to pot, da ljudje glasujejo "Yes", to j je, za ječo. Prvič, ker je da- j našnja ječa bolj sposobna za j pse in prasce kot ljudi, drugič ] ker je pomanjkanje dela, in dobi več sto delavcev direkt- j no delo, in nadaljne stotine , indirektno delo. Potrebuje se "J dva milijona dolarjev, tretjič zveza Vseh delavskih organi- l zacij v Clevelandu priporoča, j da državljani glasujejo za no- < - vo ječo, četrtič, trgovski in J uradni krogi priporočajo. J Vsa znamenja kažejo, da . bo nova ječa imelar letos us- j peh. j — Sodnik Dempsey, ki kan- > didira za vrhovnega sodnika s v Clevelandu, je bil tekom c vojne prideljen onemu, regi- 1 mentu, ki je bil po premirju r poslan v Reko in deloma v i Jugoslavijo. O Jugoslovanih fma sodnik jako ugodno sodbo, ker je imel priliko se se- « znaniti z njimi tekom poseta 2 v Jugoslaviji. — Med drugimi točkami, o \ katerih bo treba voliti 8. no- t vembra, je tudi vprašanje, ali c sme država Ohio potrošiti p $20.000.000, da izplača nagra- č de vojakom svetovne vojne, ki so bili poklicani iz države r Ohio. — i 10 oseb je bilo ubitih le- s tos v Clevelandu od avtonio- n bilov. Nad 3000 jih je že ranjenih. Krvavi boj, brez vojne s napovedi in brez premirja in 2 mirovne pogodbe. p ft., j- . i • bji Napad na Herricka , Ameriški poslanik v Parizu je dobil bombo. i Pariz, 20. okt. V Parizu so , poskusili včeraj ubiti z bom- - bo ameriškega veleposlanika, f Myron T. Herrick. Ameriški i poslanik je le s Čudežem ušel 1 smrti. V spalnici ameriškega - poslanika je eksplodirala i bomba ob 6.20 včeraj zvečer. - Pariška policija pravi, da je 1 to delo francoskih komuni- - stov, ki so se hoteli maščevati - nad zastopnikom ameriškega 1 naroda zato, ker bo ameriška 1 vlada obesila dva Italijana-t komunista dne 1. novembra . v Bostorfu. Ameriški posla-)' niki v Londonu in Parizu so - dobili svarilo, da se varujejo. . Z jutranjo pošto je dobil po- - slanik Herrick mal zavoj, o-r značen z vsebino parfuma, i Toda Herrick ni mogel zju-• traj pregledati svoje pošte, r ker je moral na konferenco i poslanikov, ki je trajala do 1 pol ene ure, nakar so ga čas-. nikarji povabili na obed, in i se je toliko časa zamudil, da , je medtem njegov privatni r tajnik odnesel njegovo pošto 1 na privatno stanovanje Her- ■ ricka. Okoli 6. ure zvečer >e - Herrick dospel domov, z na-S menom, da se preobleče, ker ■ je bil za večer engažiran. Na stopnjicah ga je ustavila so- - proga njegovega sina, s kate-: ro ie začel govoriti. Medtem s pa je valet Herricka priprav-* Ijal obleko poslanika, in je i zagledal zavoj. Ker mu je po-! slanik dovolil, da sme zavoje, katerih vsebina je perfum, ' odpreti, je valet odprt zavoj, in ko je Odstranil papir ter vrv, se je sprožilo neko pero, 1 in čudno vrvenje je prihajalo i iz notranjosti. Valet kot bivši vojak je takoj spoznal, da ima v rokah grenado. Prijel je zavojček in ga zagnal v ko-pališčno bano, kjer je eksplodiral. Razstrclba je prizadja-ia valetu močne poškodbe in uničila kopališče. Ako poslanik Herrick ne bi bil povab- * ljen na kosilo od časnikarjev, 1 bi medtem sam odprl svojo ' pošto, in ker bombe ne bi poznal, bi bil ubit. Takoj po 1 razstrelbi je ccla armada po- J Iicije in detektivov zasedla j njegovo hišo. Vrše se obširne preiskave. 50 detektivov de- 1 luje na slučaju. General Per- 1 shing, ki je v Parizu, je prišel 1 osebno častitat poslaniku na j rešitvi, ravno tako predsed- ! nik francoske republike Mil- j lerand in ministerski pred- j sednik Briand. Policija je 1 prepričana, da je to delo fran 1 coskih boljše vi kov, ki so od ( poslanika zahtevali, da izpo-sljuje oprostitev dveh itali- 1 }anskih morilcev in roparjev ' v Bostonu, katere bodo obesili. Ta dva italijanska moril- f ca sta napadla nekega plačil- 5 nega mojstra, ki je nesel denar za delavce,, sta ga ubila 1 in odnesla $60.000. r -o--t — Zadnja dva dneva za re- > gistracijo: Petek in sobota, j 21. in 22. oktobra. r — Razvažalci mleka v Cle- i velandy se bodo najbrž pobo- 1 tali s kompanijo in ne bodo odšli n? štraik. Sedaj se vrše r pogajanja glede znižanji pla- r če. - t — $500 proti $400 stavijo v 2 mestu, da bo dobil Kohler več r "first choice" glasov kot Ha- t serodt, kar,pa ni nobeno zna- V menje, da je to resnica. r — Cene Liberty bondom so: Prvi $92.78, drugi $02. p 24, tretjij&92.42^četrti $04.54, c ^ < /r A / 1 Registrirajte se v petek in soboto! V zadnjih številkah smo našim čitateljem, državljanom razložili po domače po-D trebo, da se registrirate za volitve. Upamo, da danes v vsaki hiši, kjer se nahaja slo-j venski državljan, vedo, da j preostajata samo 2 dneva še j za registracijo. To je petek in i sobota, 21. in 22. oktobra. Registracijske koče so odprte * od 9. zjutraj do 3. popoldne, ' in od 5. popoldne do 10. zve-. čer. Ako ne veste, kam greste i volit, tedaj vprašajte pri nas. Mi vam drage volje povemo. Razložili smo vam nadalje, { da je absolutna potreba, da gredo ženske na registracijo, j Slovenci v 23. vardi se izvrstno zavedajo svoje državljan- * ske dolžnosti, kot sta pokazala prva dva dneva registracije. Še pa je zunaj najmanj ; 1500 naših ljudi j, naših mož ' in žensk. Tem polagamo na j srce, da je njih prva dolžnost j storiti Zamujeno. Slovenci in Slovenke v 32. vardi, v Col-linwoodu, so letos precej zao-{ stali. Tam jih je tudi Še ne-. I kaj sto izmed možnih 600 slo-) venskih glasov, ki niso registrirali. Ravno tako naši roJ „ jaki v 10. vardi in v 15. vardi. Predvsem se gre v 23. var-. di za mesto councilmana. Se-! dajni councilman je Adam J. Damm, o katerem se lahko po vsej pravici trdi, da je naj-{ bolj upljivni councilman v celem mestu. Ne samo, da ima i ugled pri svoji stranki, njega [ spoštujejo in upoštevajo tudi nasprotne stranke. Councilman Damm ni samo councilman demokratov v naši var-» di, on je councilman vseh prebivalcev 23. varde, ker se I zaveda, da • je njegova dolžnost služiti svojim prijateljem kot političnim nasprotnikom. Zato je councilman. Marsikdo se tega ne zaveda, toda v tem oziru je Damm poštenjak in pravi Amerika-j nec. Tudi Damm ni mož, kil bi z besedo obljuboval to ali) ono, in potem pozabil, kar je obljubil. Imamo stotine vzgle dov tekom Časa, odkar je on v mestni zbornici, da se je po-gnal dejansko vselej, zakar je bil pozvan in prošen, da naredi za nase in driige ljudi. Kopališče, ki je največie delo te vrste v Clevelandu, se je pridobilo z njegovim delovanjem, ko je prepričal celo na-sorotno stranko, republikansko, da mu je pomagala, da je mesto založilo j mnogo nad $200.000 za to stavbo v naselbini. Kaj pomeni ta stavba za naselbino, spoznate iz Številk oseb,^ki se poslužujejo kopališča. Nad 50.000 oseb je dobilo postrežbo v mestnem ko- — Zadnja dva dneva za re- j gistrarijo: Petek in sobota, 21. in 22. oktobra. — $60.000 varščine mora postaviti ropar Antonio Am-mersbach, ako hoče na svobodo do sodnje obravnave. Ammersbach je oni ropar, ki je ustrelil dva policista jako nevarno v pondeljek zvečer, 1 ko so ga dobili v neki samotni hiši pri ropu. — Do 15. novembra se ne more misliti o znižanju cen i naravnemu plinu. Tedaj pa!< bo sodnija odločila, ali je 35c. I za 1000 kubičnih čevljev na- 1 ravnega plina zadostna svo- 1 ta, in če je sodnija sploh po- ; klicana, da določa ceno na- 1 ravnemu plinu. I j — Jugoslovanske krone zo-! j pet padle na borzi. Borzna cena sedaj je 36 centov za < 100 kron. I :i| POZOR, COLLIN-; WOOD. r Slovenski državljani in državljanke v Collin-, 1 woodu se opozarjajo na i važno politično sejo, ki 1 se vrši v torek, 25. okt. v Slovenskem Domu na s Holmes ave. ob 8. uri , zvečer. Razlagalo se bo rojakom vse potrebno ra-i di volitev ter glede kandidatov. Dolžnost vaša je, da gotovo pridete. . pališču v kratkih mesecih ob- ■ stoja. Vidi se torej, da je bila • živa potreba. Councilman Damm ne bo - imel letos posebno lahek boj, i da je poslan ponc vno v mest-: no zbornico. Vi, :i ga pozna-l te, ki ste že triki at volili za ; njega, mislite, da se razume 1 samo po sebi, da je Damm zo- ■ pet zvoljen. Toda to ni resni-' ca. Treba je boja in napora, . kajti tudi drugi so organizirani in prizadevajo vse svoje si- ■ le, da prodro. Zato pa je odvisno od vas, rojaki, da, prvič registrirate, drugič, volite. Čaka nas važna doba prihodnjih dveh let, ko bodemo Slovenci, s spremembo mestne administracije prišli do večjega upljiva in upoštevanja v svetovnem mesta« Clevelan- r du. Zato pa, ko tadete šli na volišče, bodete skrbno pogledali volivni tiket in poiskali ime: Adam J. Damm ter volili ničesar druzega kot: First Choice". Pustite na miru vsako drugo rubriko na vo-Iivnem listu. 23. varda ni več tista kot je bila. Nov element je dospel v to vardo, kar je državljanov od 74. ceste do 79. ceste. Tem državljanom councilman Damm ni toliko [poznan, ker so dosedaj spa-| dali v drugo vardo. Zato pa je I toliko večja dolžnost vaša, da I ga podpirate vi, ki ga poznate ter delujete z vso močjo pri prijateljih in znancih, da store isto. Ne mislite, da je zmaga lahka. Druga oseba, na katero ponovno opozarjamo vse državljane, je kandidat demokratične stranke za župana, Edmund B. Haserodt. To ime je Slovencem znano Že zadnjih 16 let, odkar je bil Haserodt kot councilman v slovenski vardi osem let, in potem osem let kot sodnji clerk Cuyahoga county. V tem času je spoznal Haserodt malodane vse naše državljane. Moral se je hudo boriti, da ga je stranka priznala kot najbolj sposobnega, da nastopi letos kot i — Zadnja dva dneva za registracijo: Petek in sobota, i 21. in 22. oktobra. — Obravnava proti Mrs. Er-minia Colavito se je pričela. Tri ženske so med porotniki, ki jo bodo sodili. Glavni zagovor Mrs. Colavito bo, da so ji grozili s smrtjo, ako ne pro-1 da strupa Mrs. Catherine Ka-ber. Država univerzi. V svojem govoru ; se je predsednik dotaknil da- ■ našnjih razmer ki najbolj vz-1 nemi rja jo človeštvo, kot mi-, litarizem in brezposelnost. Harding je izjavil: čas je pri-, šel, ko morajo narodi spozna- ■ ti, da le v skupnem delovanju , je njih rešitev. Napredek ve-, soljnega rodu je odvisen od ko-operacije. Toda noben na-, rod se ne more dvigniti nad , drugega, niti ne more en na- > rod postati tako mogočen, da bi zapovedoval svetu. Nada- > Ije je predsednik Harding de- ■ jal, da današnja mladina prehitro živi in se ne zaveda.poJ-j 1 ne vrednosti vzgoje, ki jo dobi v šolskih zavodih. Današ-1 nja mladina bi morala misliti mnogo več v bodočnost ter se pripravljati za resne naloge v življenju. VesameriJki ' narod danes prehitro živi. Ni dovolj preprostega življenja in finega mišljenja med nami. Harding je nadalje izjavil, da je prva dolžnost ameriške vlade odpraviti brezposelnost, in da bo to skušala - doseči z vsem? pripomočki, danimi na razpolago. • • -o^-— — Zadnja dva dneva za registracijo: Petek In sobota, 21. in 22. oktobra. — Pred policijskim sodnikom Howells so imeli v sredo lep prizor. Pred sodnika je bila pripeljana krasna, mlada , ženska, zapeljive postavi, moderne frizure, miečnoro-, žnato - mehkega lica, in diia-lo je okoli nje kot bi na Olimpu pili nektar ali bi padala mana i2 umazanega stropa policijske sodnije. Lepotica je bila obtožena, da se je pregrešila proti oni postavi, katero sicer vsak Amerikanec krši — prohibicija. Zapeljiva Eva je prodajala "viskom. It začelo se je zaslišanje: Prva priča je bila neka "dama", ki je pripovedovala, da njen mož že tri tedne hodi domov vsak večer pijan kot snop. Poizvedovala kje, kje se more dobiti v teh časih toliko pijače, dokler ni fini ženski nos iztaknil takozvani "beauty parlor" na 5716 Euclid ave. kjer se jc tedaj nahajal njen možiček. Hitro je ženica Šla po policista, in v njegovem spremstvu se napotila proti trgovini, kjer se iz starih ljudi delajo mladi. Zvedela je tudi od neke prijateljice, kaj se mora reči, Če se hoče dobiti žganje. "Jaz pridem iz Columbusa in želim videti Almo Moore", to je bilo geslo s katerim se je žganje dobilo. V trenutku je bila steklenica finega žganja v lepo opremljeni sobi. Policist je poskusil, se pohvalil, zahtečal Še enega, katerega je pa skrivej zlil v stekleničico, položil bankovec za $10 na mizo, lepa salonkiperca je pobrala denar, in — sledila je aretacija. Na sodnijf je rekla Ade-lica, da je žganje "zastonj dajala", da so ji ljudje silili denar, da so navadno pijani hodili k njej, da iih je potem umivala, da so se streznili, toda sodnik ni vrjeL Plačati je morala $200 kazni. — Glasom Statistike se nahaja v državi Ohio 163.477 prostozidarjev. i "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) _ Za Ameriko ... - $4.00 j Z« Cleveland po pošti - $5.M Za Evropo.....$5.50 , Posamezna številka - • • 3r ■ | Vaa pismaTdopisi 'n dMinr na) «e poAiija na "Amertika Domovina" j CU» 81. Clair Are. N. K. Cleveland. Ohio Te!. Cuy. Princeton 189 1 - — i—■—--- i j fAMES DF.BKVF.C, Publish . LOVAS /• PIRC. Kdito> ; (88IIICH MCW»»'*V. WEDNEhJftAl 4N1> /'Kil>*' I] Read by 25.030 Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere. ! Advertising rates on request. American in spirit Foreign in language only j Entered at eecond-claes matter January 6tl> iftflW. a< rte s>u» Acr of March 3rd t «70 No. 122. Fri. Oct. 21st 1921 jj p Amerikanizacija. j Mnogo naših ljudi, ki so dospeli sem, se nahajajo v J? Ameriki, gledajo dostikrat nekako nesimpatično, ko se govori in piše beseda: Amerikanizacija". Črno gledajo to be- J sedo, ker je ne razumejo. Oni mislijo, da nameravajo tu rojeni Amerikanci z besedo "amerikanizacija" jim nekaj 5 vzeti, prisiliti jih k nečemu, drugi pa zopet mislijo, da če L govorijo angleško, če nosijo ameriško obleko in volijd pri ^ volitvah, da jim amerikanizacije ni treba, ker so že dovolj g, poamerikanjeni. Prvi kot drugi krivo sodijo. Amerikanizacija je nekaj mnogo bolj važnega, bolj pomenljivega ter ima še vse dru- L ge dolžnosti kot one, katere smo zgorej navedli. L Amerikanizacija pomeni: Prva in največja dolžnost je ljubiti to zemljo, zavedno in globoko ljubiti, in biti pripravljen dati za njo življenje, za cilje in nauke, kakor so napisa- 71 ni v ameriški ustavi, ki je še danes vzgled-ustava celega ar sveta. < Je Drugi pomen amerikanizacije je, da naši naseljeni ljudje vse one dobre in koristne nauke, katerim so ne priu-čili v stari domovini, uporabijo tu v Ameriki, kadar nanese f\ '■/ potreba in najdejo način, da s temi nauki in lepotami obo- rj' gatijo Ameriko, da ji doprinesejo vse lepe in dobre ideale in svoje tradicije, a poleg tega, da se oprimejo tudi ameri- "J ških šeg in običajev, v kolikor so pripravni, potrebni in pa-metni. Pa Nadaljte je važnost amerikanizacije v tem, da se naučite angleškega jezika v govoru in pisavi. Nikdar Amerika na §e ni zahtevala, da bi morali pozabiti svoj materini jezik, na- ^ sprotno vam pravi, da spoštujte svoj materinski jezik. V ofc Ameriki se, piše in govori, v kateremkoli jeziku, popolnoma svobodno je vsem, toda v vašo korist in boljše razumevanje že Amerike je, ako se naučite angleškega jezika čimprej. To je za edini način, da pridete v bližjo dotiko z Ameri kancem, da ga proučujete kakor tudi, da se seznanite tudi z drugimi narod- sk nostmi, da potem toliko uspešnejše delate /a Ameriko, de- ne late složno, edinstveno pod eno zastavo, kot močna falanga. nc Ravno tako je važno za amerikanizacijo naših ljudi, da 80 se naučijo človeško živeti, pravično misliti in pošteno na-stopati, medseboj ljubeznivo občevati, in napram vladi lo- S° jalnim ostati ter aktivno sodelovati pri vsaki napredni stva-ri. ' ^ |ca Ničesar bolj ne škoduje amerikanizaciji naših ljudi kot stl vsakovrstne propagande, katere vodijo v Ameriki tuje dr-žave. To je najbolj pogibljeni element uspešne amerikani- sk zacije, in ti so toliko halj nevarni, ker pod krinko izgovora, Ul da so bili tekom svetovne vojne "zavezniki z Ameriko", ši-rijo mržnjo napram tej zemlji, katero nazivljejo "mrzla tu- Je jina", nagovarjajo naše ljudi naj se ne amerikanizirajo, itd. Ja Ameriška vlada bi morala biti v tem oziru innogo bolj pre- m vidna. n€ Govorili in povdarjali smo že mnogokrat na tem mestu, ta da tudi Amerika ni dežela kjer je vse dobro in pravično. Je ^ r mnogo napak tu in velikih grehov, slabih navad, šeg in obi- J/ čajev, vendar pravi amerikanizem je mnogo čistejši, svet- 5k lejši, naprednejši kot patrijotizem vsake druge dežele. In kljub temu naše časopisje zapiše le redko kdaj kaj dobrega br o amerikanizaciji. Mi kot narod, ki je še popolnoma mlad v tej deželi, znano v skoro vsakem slučaju raje zabavljati, ro kritizirati in obsojati, namesto, da bi se učili in opazovali se Amerikanci so mojstri daleč pred nami v vsaki stvari, in so uspešnejših državljanov kot so oni, je teško dobiti. Zato je m< mnogo bolj pripravno za nas, da se učimo od njih, ker resni-1 in ca je, da se lahko mnogo priučimo, dočim mi Amerikancev | zg ne bodemo ničesar naučili. Predvsem pa je treba, da se po- j "u • amerikanizirate tako,-da bodete enako vredni s tu rojenimi čr Amerikanci. To je, spoznati je treba nekaj glavne zgodovi- re ne Amerike, zemljepisja, ustavo in poglavitne postave. Po- A i tem pa zahtevati na sodniji državljanske papirje. S tem je vs proces amerikanizacije končan, ako sledite pravim idealom sti amerikanizma: poštenost, fair play in gentlemanstvo. pa PRAVA DEŽELA VESELE UDOVE. In sedaj pridemo do izgovora Majka. Kadar vlada v deželi mir, pohaja on na plese, kjer se pestra gruča njegovih rojakov ziblje v blaznem plesu kolo. Ali pa sedi v kafani ter posluša sivobrada-te komediante — oni jih še vedno imajo — ki prepevajo o zgubljenem carstvu Štefana Silnega ter brenkajo po j guslih žalostne pesmi. Vse to se vrši v mirnem času, toda za Črnogoro so redkokdaj mirni časi. Črnogorci so se borili s Turki leta 1912, z, Bulgari 1913, z Avstrijo od 1914 do 1918, sedaj pa se bo-' re deloma s Srbi, deloma z! Albanci, pa tudi med seboj.] Črnogorsko prebivalstvo šte- j je 500.000 prebivalcev, in to prebivalstvo lahko postavi! armado 100.000 mož in fan-1 tov. Črnogorci žive v sred- njem veku. Roka enega moža je dvignjena proti bratu , ali komur koli, nobene spra-! ve ni med njimi. Videl sem mnogo njih bojev na lastne oči, in dasi so Črnogorci v ogromni sveto-I vni vojni kot 'opera bouffe", I pa moram reči, da se z njimi ni šaliti in jih ne moremo prezirati. In kadar gre Mike i ven na polje, da nekoliko j poorje, pa dobi svojo hišo oropano in * požgano, ko se ; vrne s polja, žena pa je odpeljana kot sužnja, da ne ome- ( nim, da Mike sam nudi iz-i vrstno tarčo, ko se premika po svojem "polju", ki v naj- j | več slučajih ni druzega kot ! mal prostor na kaki pečini. J ! Da, Mike ima dovolj dela, da j brani svojo lastnino. V krvnem sovraštvu živi s sosed- j njim rodom, ali pa ima piko, I na kakega turškega psa. Ka- j i dartre v hoj, bodisi proti J--Ul----------...M-^-ILLXJ i kristijanu ali mohamedancu, tedaj je dolžnost njegove žene, da mu sledi in donaša hra =.- no za njim. Da, tudi kadar se nahaja v armadi svojega gos-' M podarja, mora žena opravlja-' ti isto delo, kajti v armadi' = bivšega Icralja Nikolaja ni1 89 bilo komisarijata. Dočim se j ~ je Črnogorec boril proti A v-j _ strijcem od skale do skale, je plazila njegova žena za njim' po skalinah, in mnogokrat ( M se je zgrudila ranjena pred jy nogami svojega gospodarja, kor se je to zgodilg v usode-s polni bitki pri Grahovem. Ko sem prvič videl Črno-j goro, je bilo to v onem času, ko se je vsa Bvropa bližala 1 js paradižu, na potu v peklo. , - Konservativna Poljska je i sprejela ženske članice v parlament, in države, ki so prav- i kar bile v jarmu največjega i despotizma, sc izbirale libe- i / ralne vlade. Na parniku na i " potu proti Črnigori, sem i " vprašal nekega črnogorske- 1 ? ga uradnika, ako bodejo v 1 [ črnigori začeli kaj misliti o r ' ženski volivni pravici, potem c ( ko bodejo vojoe zadeve kon- c 1 čane. >f "Vi ne razumete tega," je z odgovoril uradnik, "saj nih- v če ne želi volivne pravice za* r ženske. r In tedaj sem prišel do spo- v znanja. Kakor je ta razvada n ameriškim šegam in. običajem zoperna, pa je pri Črnogorcih kolikor toliko koristna v surovem smislu besede. Kdor hoče v Črnigori živeti, kjer je vse drugačen stan- 2 dard življenja kot V Ameriki, u mora pripustiti, da moški ^ streljajo in pohajajo, ženske ^ pa delajo. jj Videl sem ženske vsakega I naroda v Evropi, in kar se s< tiče plemenitosti obraza in Xi oblike, ni nobene, ki bi presegala črnogorko. Razven ^ žensk ,ki nosijo na hrbtu les p za prodajo, so vse visoke, po- g nosne in imajo divno slovan- sj sko lepoto, ki je nekoliko tem ^ nejša kot ruska. Narodna q nošnja dvorne dame je kakor ^ solnčni zahod v^albanskih n gorah — krasna fantasma- S( gorija rudečega in črnega ^ baržuna. Toda kljub temu, ( da so Črnogorke krvne se- n stre velikih dam v Belgradu t£ in Zagrebu, pa so te črnogor- ^ ske ženske orientalske v kul-tufi in vzgoji. V Cetinjo^ n glavnem mestu Črnegore, ki tr je oddaljeno kdmaj 40 milj od j£ Jadranskega morja, niso še r( nikdar videli morja. To je, se n ne premaknejo iz mesta. Či- n tajo pa strahovito. Te ženske s1 ! v Cetinju vedo več o Zola in |c Flaubertu kot večina pari- v ških punc, in njih francošči-1 r. na, dasi je akademična, je ^ brez napake. Najboljša preskušnja na- d rodnega poguma in Čednosti p se zvrši tedaj, kadar zasede el sovražna armada prestolno p mesto. Celo Belgija, Poljska I in Rajnska Nertičija imajo z: I zgodbe o ženskah, ki so se si j "udale sovražniku". Toda o fj črnogorskih ženskah ne mo- s! rete tega nikdar trditi. Ko so P Avstrijci prišli v Cetinje, so B vse ženske pobegnile iz me- d sta v gore, s hrano za svoje c< patrijotične upornike. No- Y ben Avstrijec, oziroma so- h vražnik Črnegore se ni mo- k gel dotakniti Črnogorke. Ra- p j je vidijo, da so sužnje last- ti nim možem, kot zapovedo- n valke pa priležnice tujcem, ši V teh črnogorskih skalah si sem srečal nekega dne, ko so p< J se sosedje prepirali med se- n; boj, neko amerikansko ženo, po imenu Rozi Strugar. Bila bj je doma iz Seattle, Wash, z^ Hm, v Črnigori sem večkrat di naletel na kakega Črnogor- m | ca, ki je postal državljan v p< Zjedinjenih državah, in ki mi ni je zapel po angleško: Hello, p! George!" ali pa: "Say, you tr ever been in Butte, Mont?" k< Toda, da bi naletel na žensko, lo |Amerikanko, ki je Jugoslo- ši vanka! Ona ni bila sicer ci 1 dvorna dama, pač pa je žive- o< la v črnogorskih hribih, kot le žive vse črnogorske žene. 0( i Slišal sem, da je kralj Niko-, la Dostavil davek na dimnike b< j v Črnigori. Zato Črnogorci n< niso gradili dimnikov, pač pa m je hišo Amerikanke Rozi Stru-s- gar, torej ne vem, če je fijiela i- j dimnik ali ne. Tud* ne vrja-ii mem, da je nabirala v gozdu ii1 razna zelišča in kuhala z nji-ie I mi črnogorsko juho, kot so h j to delale njene sosedinje, ali e pa da bi imela kuretino in n 1 prasetino v sobi, kjer je spa- i it la. Toda uživala je pravo čr- 1 d nogorsko usodo. Poročila je 1 i, svojega soproga, Črnogorca, 1 s- v Ameriki, mu sledila na Bal- i kan, je bila njegov komisar I 1- tekom vojne z Avstrijci, ter I i, je sedaj ostala sama, ko je Ž a on, zajedno z drugimi, po- j >. fcegnil proti jugu — in še da- t e nes ni slišala od njega. I Ko sem jo prvič videl, se j - mi je zdelo, da je domačinka, r a toda kmalu je postala prijaz- v - nejša ter je začela govoriti z j i menoj angleško, angleško — c 1 tam na koncu sveta. Poveda- - la mi je, kako dela tu, v deže- t r li kuge in vojne, sama, se bo- ( ) ri proti vsem elementom in r 1 obdeluje malo kmetijo. Nare- d . dH sem, kar sem mogel. In- ž »formiral sem najbližjega kon A : zula, ki je obljubil brzojaviti n v Washington. Toda če se k r nahaja Rozi Strugar še ved- k no v Črnigori, ne vem, raz- v . ven če bo brala te vrstice in ti mi naznanila. o (Konec prihodnjič.) k -o-:— ir DOPBI. __... p Corozal, Panama, Canal J, Zone, 9. oktobra. Cenjeno n uredništvo! Čimdalje se na- n: hajam v tem toplem podne- ^ bju vedno tople panamske ljudovlade, toliko bolj zani- ^ miva se mi zdi ta okolica ter |C( sedmi čudež modernega sv©- n( ta. se Panamski kanal jč do 50 tc milj dolg, med Atlantikom in -j, Pacifikom, in vzame od 6 do k 8 ur časa, da pride parobrod ^ skozi. Najbolj zanimivo je, kadat gre parrtik navzgor. te Culeora Cut je namreč 195 nj čevljev\višjiod morske gladine. Ko pride painik v kanal, se velika, močna železna za-tvornica za njim zapre (locks), in pred njim odpre, V£ nakar voda pridrvi noter in tako dvigne parnik do 30 ^ čevljev pri eni zatvornici, in v( to se ponavlja, dokler parnik p ne dospe na višino. Vodo po-trebno dobivajo iz umetnega jezera, (Gatun Lake) kate- ja rega zopet polnijo iz bližnje ^ reke (Chagress River). Ka- j ja nal je lepo cementiran. Izza L j j, stene gleda paznik skozi ma- ^ lo okno, in z malim gumbom S£ vodi efektrično silo, ki odpi-jp£ ra in vleče teške parnike po ^ kanalu. Obenem so po kana-! se lu napeljane električne luči*1 je da razsvetljujejo temne, to- gj pie noči v okolici. Vso to električno silo dobivajo od ZJ preobile vode v kanalu. ' n< Na atlantski strani tega znamenitega kanala je me- n( sto Cristobal Colon, na paci- sv fiški strani pa je glavno me- 0. sto Panamske ljudovlade t0 Panama in ameriško mestece n, Balboa. V Balboa so same ^ državne stavbe, kakor pošta, pr eolninski urad, klubove hiše, p( Y. M. C. A. Community pj House, poleg bivališč in hiš, iz kjer prebivajo .uslužbenci ^ prekopa. Tudi prodajalna je ni tu, kjer dobivajo jestvine po jj najnižji ceni. Na prijazni višini leži administracijsko po- -slopje. Tu se upravljajo vsi I posli uradne službe glede ka- I nala. Plače belih so precej do- ' bre in so večinoma pod tako- 1 zvano "civil service". Navadna dela pa opravljajo za- ! morci\ iz Jamaice, angleški podaniki. Vojaštvo Zjedinjenih držav ima zaseden ves ■ prekop. Na vsakem koncu je | trdnjavsko topničarstvo; zra-koplovni oddelki, med kanalom so pa pešpolki, zdravniški oddelki, inženirji, signal-ci ter drugi potrebni armadni oddelki. Kanal je veljal malenkostno svoto $375.000. 000. V ameriškem mestu Balboa so ob cestah lepo nasajene palme, imajo fiidi lepo ce- j mentirana kopališča. V zim- | i.....— m skem času Je sicer toplo kalil kor v poletju, vendar je ne-v kaka suša, ki povzroča,/da 11- listje odpada, medtem ko je la v poletnem času deževno, in a- vse nekako bujno raste. Tra-lu va zraste tako visoko, da se* i- človek zgubi v njej. >0 Kitajci vodijo majhne; li kmetije in jedilnice ter dela-n jo velikanske dobičke. V me-1- stu Panami se nahaja več r- vrst ljudi. Tu so Hindus, z ie ovitimi glavami, potem neke a, vrste židje, katere imenujejo I- Arabian Jews, in se pečajo s ir trgovino. Domače ljudstvo je ir bakrene polti, imajo napol e španske šege, in njih jezik >- je mešanica španskega in in-1- dijanskega. V bližini se nahajajo tudi Sant Bias Indi-e janci, ki ne priznavajo pa-t, namske republike, in ubijejo - vsakogar, kdor prekorači me-z jo njih domovine. Govori se, - da je v njih deželi zlato! Amerikanci imajo tukaj - tudi velika podjetja s sadjem, - (United Fruit Co.) kjer zbi-1 rajo pomaranče in druge sa- - deže ter prodajajo iste v mno - žinah po Zdrttženih državah 1 Amerike. Zdravstveno sta-i nje je dokaj zboljšano, od-; kar je Amerika dogotovila - kanal. Ko se po dežju narede - velike mlake po cestah, jih 1 takoj razkužijo z surovim oljem in petrolejem, kar učin kuje čudovito na smrt komarjev, ki prenašajo bolezen. Skopani so tudi prekopi, da se tako voda odteka, , namesto da bi zasmrdela, In dala tako komarjem življenje. Železnice južne dežele nimajo, kar jih je, so last Zjed. držav. Zelo zanimivo je opazovati parnike vseh narodov, kako potujejo skozi kanal, razne zastave, barve, itd. Kot sem čul, plačajo en dolar od tone. Pred kratkim je šel skozi Panamski prekop prvi Jugoslovanski parnik "Srbski Princ". Pozdravljam vse čitatelje tega lista, z bratskim narodnim pozdravom, v Frank Zorčič, v službi strijca Sama. Newburg - Cleveland. To ^ vam je govorejenja in debatiranja sedaj pred volitvami. Kandidatje nastopajo pred volivci in govorijo svoje. Preteklo soboto je bil v tuk. Narodnem Domu shod republikancev, med njimi mnogo jako različnih postav in barv. 1 Med vsemi mi je najbolj uga-j jal Sodnik Stevens, ki je obljubil, da bo kotličarje zopet kaznoval po $1000 kakor do-sedaj: Bili so pa tudi oče žu-i pan Fitz-"get-out" ali kot se že pišejo, na shodu. Govorilo 1 se je precej in različno. Shoa je bil dobro obiskan in dr. i Slovenija ter dr. Zvon so za- > pela par pesmi, in shod se je i i zaključil v splošno zadovolji'J nost. \ J I Druga dan, to je, preteklo J nedeljo je priredilo dr. Zvon • svoj tretji koncert. Ne bom « opisoval, kako se je pelo, ker « to prepustim drugim. Moj i namen je le, da se v imenu ' društva zahvalim vsem, ki so J prišli, kajti vdeležba je bila J povoljna in tudi pozorna, ker g pri vseh točkah, ki so se pro- « izvajale na odru, je bilf> ob- 2 Činstvo mirno, kar je zname- Z nje, da so z zanimanjem sle- J dili vsem točkam. Zatorej še ^ Dalja aa trot* atraaL Nervozne, v oslabele ione, < 1 Li trpe na bolečinah v IHžu, v bo- J kih ali na sirenah, na aenzac ji. l.i tlači Človeka k t?om in dela v eoo-I dnjem telesu teža ra glavobolu in < neredu pri naravnih funkcijah, do-i be od pomoč, ko vzamejo ^ Severa's i Regulator | (Severjev Regulator). Priporočen , B je za zdravljenje tistih posebn h r « lastnosti neredov in hiranja, ki eo I i jim podvriene ženske. Dobite ga [ , ■ pri svojem lekarju la danes. Cen* $126. - Vi.- i PRVA IN NAJVEČJA SLOVENSKA BANKA V AMERIKI. "Nt v The/North American Banking & Savings Co. 6131 St. CUir ri Jos. Coprež, 21860 Ivan ave blizu Kastel&evega posestva. (122) IZVANREDNA PRILIKA! Naprodaj fmam nekaj hiš za eno in za dve družini, pod zelo ugodnimi pogoji. Ne zamudite te ugodne prilike. Nič vas ne stane, ako ai jih ogledate. A. P. LUČIC, Realty Co. 1174 Addison Rd. (x) -r—*--- ' r * 'i, " ■■' __• Zanesljivo in hitro * poskrbuje DENARNA IZPLAČILA v stari domovini in opravlja drage bančne posle . FRANK SAKSE STATE BANK / 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y. • % » Rojaki, poslužite se v vseh zadevah te slovenske banke, ki je pod stalnim nadzorstvom državnega urada in ima za varstvo $100.000.00 glavnice in $50.000.00 rezervnega zaklada. Za cene denarja glejte list "GLAS NARODA" za FRANK SAKSER SfATE BANK Frank Sakser, predsednik 1 ' '•. 1 1 •.'■■' ... ■" 11 ■ - ■ • ' . • - 1 ■ a - "■•' - ■ • - - -, '•■•■•, .j i .. . t_ " " ...... ' " - ' ' 111 ' ' ' T ' " i Važno Naznanilo! Madžari in Čehoslovaki. Vložite zahtevo za odpis Madžarskega državnega davka. Madžarski in Čehoslovaški državljani, ki imajo denar v madžarskih bankah so podvrženi državnemu lastninskemu davku, katerega je pred kratkim naložila madžarska vlada. Davek je različen, od 5 proč. do ao proc., in madžarske banke so prisiljene obdržati 20 proc. od takih depositov, dokler se davek ne pobere. • Izvzetje. Če vi NISTE državljan Ogrske ali Cehoslovaške, tedaj vaš denar v madžarskih bankah ni podvržen teihu davku, toda samo tedaj, Če podaste na Madžarskem zapriseženo izjavo teh faktov najkasneje do 31. decembra, 1921. Brez stroškov vam Otis & Co. spiše tako zapriseženo izjavo. Ne odlašajte te važne zadeve. OTIS & CO. FOREIGN EXCHANGE DEPT. 216 Superior ave. N. E. Navzdol po stopnjicah Cuyahoga Bldg. Public Square^ nas- Pfoti Pošte Cleveland, O. Urad v Youngstownu: Realty Trust Bldg. Youngstown, Ohio. ■ ■ > ■ \?tBiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiBiiii iiiiiiiti iiiiiiiiiiiiiviiiifliiiiiiiiiiiviiiiiiiinif iiiiigiiiiitf iiiiiiiiHiiiitiniiiitiiiiiiit iiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiitiimi 111 I ČAS ZA VARČEVANJE ==— I S tfMi^^^^^fM00/^® jc vsaki Cm* K,iti' k*kor «otovo ,olnce vlid« in «»ld«' t«k° »otovo WL^ / bo pri,el Cm' ko ne b09te mo«u del,ti nlc veC ln viled tega tudi ne ^^rtOMEt* W bo ro0«0*« ničeaar prihraniti. Živeti bo treba na tem, kar je bilo ^ ^ ^^Šltm Na4a hrtnlInica bo skrbela za Vti denar ter Vam Po I j^gi^P 5% OBRESTI , i ^jB^K": Slov. Stavbinsko & Posojilno Društvo, i--—-— ^TlllllllllSIlllClItllllllllllltllf IBIIIIIlIllICBIIfllllllllllBIlItlf IIIIIIIBlilllllllf lllllllllllltlllllllltllf I1IIV1 IlItllltlllMIllllllllllllIflflllllBflllllHI Birma! Birma! Birma! Pozor, slovenski botri in botrice! Priporočam se vam, da kupite darilo svojemu birmancu ali birmanki pri nas. Imam jako veliko in lepo zalogo krasnih molitvenih knjig vse vrste, rožnih vencev ter mnogo drugih predmetov za birmo. Najnižje cene. Pridite in s« prepričajte. ' JOHN SMREKAR, Variety Store, 6112-14 St. CLAIR AVE. 1 K A DILClij Ali morete kupiti boljše cigare kakor so: PARAMOUNT ft I REYNALDO / » _ PASTORIA I • DECISION • Vprašajte Jack Vidmar-ja, I 626 E. 124th ST. Tel. Eddy 3910-W. Prodajalec cigar, cigaret in tobakaTna debelo. [UIlllmmikiiKmmiimmiamaHamKiXn pošiljatve v Jugoslavijo. ; . • ■ • • Ustanovljeno 1841 ____ Glavnica $18.000.000 ITujezemakl money ordri, drafti in • kabeljske poiiljatve v Jugoslavijo ae prodajajo po nizkih tržnih cenah. Denar vložen ali dvignjen iz katerekoli jugoslovanske banke. Naprodaj imamo jugoslovanski ali drug tujezemaki de- N1KAR NE^ NOSITE DENARJA Poatave mnogih dežel, akozi katere boate potovali, prepovedujejo jemati a seboj več kot malo tvotico denarja iz dežele. American Express Travelers Cheques nikakor niao podvrieni tem regulacijam, ob istem Času pa vas zavarujejo pred izgubo ali tatvino. Se izdajajo v ameriških dolarjih, funt Iter* lingih ali francoskih frankih. Veljajo samo 50c od $100 vrednosti čeka RabUe nate dolarske money ordre, da piaCujete raCune ali pošiljate denar po tej deZeli ali v Canado. KADAR POŠILJATE DENAR, VSELEJ ZAHTEVAJTE AMERICAN EXPRESS COMPANY REZrr. To je zavarovalni- (?glasite*se v katerikoli podružnic« ali uradu American Railway Expresa Company, ali v naiem lokalnem uradu 1 Glavna piaama: American Express Company - 65 Broadway, New York ' - 2048 EAST 9. STREET, :-: CLEVELAND, O. All piftite v svojem jeziku na: FOREIGN MONEY ORDER DEPARTMENT AMERICAN EXPRESS COMPANY SB BROADWAY, NSW YORK. »HH»H»t»»HI»H»H»lIHI»HimiH»"l»HTTT1 M BBBBMWBBP"*11" 3!! Slovenski plumber ji!! S MILAVEC A BUNOWITZ jj CO. 1043 E. 6xst St. J Izvršujemo vsa plumberska dela, 3 napeljavo kopaliiC, sinkov, straniiC in M drugo, napeljavo kanalov (sewer 2 work). Vse delo je prvovrstno in ce- m ne so jak zmerne. (x) J Tel. Princeton 1278-W. M -........—------- M —, . ..... .... IH Dr. H. 0. Stern,! Ji; • { i I zobozdravnik ; | jj \ 1355 L 55th St. vog. St. Qair \ 1 I f sit 1 Da 55. cesti uri lekarno t j »sj $ ! i Ure od 9. zjutraj E do B. zvečer. H ' ————— * M 1 1 Hi; I j I; (lovori m.' tluvenitkio. " J! * J NAPRODAJ JE POSESTVO v St. Vid« 2 pri ZatiCni, ali e* zamenja za hiio v 2 Clevelandu. Posestvo se nahaja v ve-m si Glftgovca. Vpraia se na 1070 E. S 06th St. 3 (wed dec. ai.) Vas denar - -Kadar ga rabite TO je vzrok, da je hranilna vloga pri Cleveland Trust Co. tako pripravna posebno v časih brezposelnosti. Ne samo, da je pripravna, pač pa je tudi varna in nosi 4% oibresti. Poleg tega imate pri 'Cleveland Trust Co. postrežbo, in to pomeni prijazno občevanje • ter nasvet izvedencev o tujezemsfcih zadevah po os»ebi, ki govori val£ jezik. , Zbe, Clevelanfc XTrust Company Podružnica se nahaja v vaši soseski. ——————-!--- PRIHAJAC Povest: Spisal dr. Fr, Detela. "Oh, to je križ!" je vzdih-nila žena in pospravljala po hiši, kakor da bi pričakovala kakega posebnega gosta. Ni več vpila in se jezila kakor poprej; postala je resna, tiha in delala je do mraka; in drugega dne je vstala prva, in kdor bi jo bil videl pri delu, bi bil rekel, da ni treba iskati, boljše gospodinje. Vsa je bila izpremenjena, in Minica je na tihem hvalila Boga, da se je tako zgodilo. O, kako je sedaj zopet rada imela svojo mater, in kako težko se je pripravljala, da ji razodene, kar je bila sklenila lOdlašala je od dne do dne in čakala, kdaj bi jo mati utegnila poslušati. A ta je imela vedno dela črez glavo; hotela je s podvojeno pridnostjo v kratkem popraviti, kar se je bilo zalenobilo v dolgem času. XV. Minulo je par dni, in izkazalo se je, da od časov egiptovskega Jožefa še ni bilo tako pomenljivih sanj, kakor so bile Lojzetove. Ali bodisi, da v Trstu, kamor je bil stavil Lojze, tudi niso vedeli za številko Čedinove hiše, ali da se je pripetila kaka druga zmešnjava, Lojze je zadel terno, in bliskoma se je raznesla novica po fari. — Ha, kako so ga pozdravljali sedaj ljudje! "Natihoma si je Še upal kdo omeniti, da ima več sreče ko pameti; a v druščini se je le dobro govorilo m o njem, in še pobahal se je kdo, da je Lojzetov sorodnik, če so govorili možje o občinskih stvareh, so povprašali tudi Lojzeta, in on je povedal svoje mnenje kakor kdo drugi, in možje so prikimali. Da je bil katerikrat zaprt, tega ljudje še sami sebi niso več prav verjeli. Kako tudi! Tak možak! —A kakor se Lojze prej ni menil za norčevanje, tako se sedaj ni prev-zel, ko so ga čislali; da, kadar se mu je lizal kdo le pre-I debelo, ga je zavrnil na krat-ko>"Na posodo ne dam nič več; žena je huda". Zakaj ta nadloga je prišla sedaj nadenj : vse je hotelo denarja na posodo, in marsikdo, ki bi prejšnjemu Lojzetu ne bil posodil niti deset krajcarjev, ga je prosil sedaj petdesetih, sto goldinarjev. , Že tisti dan, ko se je odpravljal k Strženu po denar, sta ga nadlegovala dva prijatelja. Do poldne je ostal Lojze doma in upal, da ga osta-vita; zastonj. Spremljala sta ga v Dramlje in spotoma snubila Franco za svoja sina. Radosten vrišč je pozdravil Lojzeta pri Strženu, in vse ga je klicalo pit. "Danes ne pijem," je dejal Lojze; "sobota!" "Moraš pa dati za vino!" so vpili pivci in ga silili toliko Časa, da se je vdal, da plača deset bokalov. Enkrat, si je mislil, moram napojiti te pijavke, da bode mi,r. Stržen pa je mignil sestri, in prinesla je žganja za Lojzeta. "Tudi žganja ne/' je dejal Lojze; "na čast Materi božji, ker sem zadel terno." • - "Prinesem pa nekaj drugega, Lojze," je dejal Stržen, ki se je smejal prisiljeno, in prinesel buteljo malage. Na-točil je Lojzetu kozarček; Lojze ga prime nekako sumljivo, pogleda proti luči, po-duha in pokusi. "Po moji pameti," pravi počasi in postavi kozarček na mizo, "je to žganje, in ne smem ga". Ko vidi Stržen, da ga ne pregovori, ga pokliče v svojo sobo. Molče mu ponudi stol, in Lojze sede brez ovinkov. Nekaj časa hodi Stržen razburjen po sobi semtertja, potem sede tudi on, pomakne svoj stol k onemu in sc odkašlja. Videti je bilo, da hoče nekaj re-yr, či, a da ne more prav začeti. "Lojze," de črez nekaj časa, "enkrat sem govoril z Vami o Fr&nci, Vaši hčeri." "Gospod štacunar," mu seže Lojze v besedo, "če sem prav bogat, vikati me vendar ni treba." VJaz vem, kaj se spodobi. — Torej,,Lojze," nadaljuje oni, "Franco ste mi nekoč ponudili v zakom Ali ostanete mož beseda ?" "Ne," reče Lojze hitro, "tega pa ne. Sedaj je drug račun. Franca si bo izbirala, ker je btfgata. Ni li res?" Stržen si je grizel ustni, kar se je zdelo Lojzetu naravno: kdo bi si jih ne, ko je zamudil tako nevesto. "No," je podrezal Lojze, "ali dobom de-aar, ko sem si kupil nalašč novo denarnico?" "Boste dobili. — Ampak kaj boste z njim? Saj ga ne boste znali obrniti." "Brez skrbi, gospod štacunar!" se je odrezal Lojze in mahnil-z roko prek glave. "Doma ga vendar ne boste hranili? Da Vam ga kdo ukra >de! Treba ga bo naložiti, da Vam kaj nese." "V hranilnico," je dejal Lojze. Oni je ugovarjal, da daje hranilnica le po pet od sto, a Lojze lahko dobo po sedem. "In kdo bo dal?" je vprašal Lojze, oni pa se je pri-meknil k njemu in dejal po-luglasno: "Jaz," in začel pripovedovati, kako varen bi bil denar pri njem; Lojze bi vle-*kel obresti in veselo živel. Lojze pa je odkimaval. "To ni nič," je dejal, "Vi ste mi prezviti. Vi bi me prekanili i desetkrat, preden bi jaz kaj čutil. Če bom jaz komu kaj posodil, bom kmetu, ki je neumen kakor jaz; gospodi pa pič.' "Menite, da Vas kmet ne more goljufati?" se je jezil oni. "More. A jaz ga bom tožil in rubil. Naj pa Vas tožim! Nemški boste začeli govoriti pri sodišču, in jaz bom izgubil. Torej ni to vse skup nič. Ker denar mi dajte, pa bode." Moško je odpiral Lojze denarnico, oni pa je rdel od togote. Tukaj ne plačam," reče naposled Stržen, "ko ni nobene priče. Takoj pridem v gostilnico." "Tudi prav," je dejal Lojze in šel dol, kjer je bflo že mnogo več pivcev zbranih, ki so pili na Lojzetov^) zdravje in na njegov račun. Med njimi je sedel Minež, ki je uganjal stare burke, a Lojzeta se ni doteknil z nobeno besedo, tako veljavo je dajal temu denar. Dolgo je moral čakati Lojze, in noč se je bila naredila, ko je prišel Stržen z denarjem. Potihnil je šum po sobi, in srepo so gledale vse oči na kup bankovcev, ki jih je s tresočo roko našteval Stržen na mizo. Ni ga bilo med druščino, ki bi ne bil zavidal Lojzetu, ko je počasi spravljal denar v novo denarnico; iz Mineža pa je kar gledala samogoltnost in zavist. Roki sta mu zastali, ko je tlačil pipo, usta so bila napol odprta, oči pa so sledile Loj-zetovi roki. Zgenil se je, ko je Lojze vstal, in z glasom, ki se mu- je poznala razburjenost, ga je vprašal, če že poj-de. "Počakaj še malo!" je pristavil, "in potlej greva skupaj, če pojdeš po cesti." "Ne pojdem po cesti," je dejal Lojze, "a sedaj moram iti še k Čedinu zastran France." Kmalu za Lojzetom je ostavil Minež krfcmo; minuli sta ga bili zgovornost in veselje. A pokoja tudi Stržen ni imel. Sedel je nekaj časa pri mizi in se silil šaliti se, potem vstal in hodil po sobi. Kar odide tudi on in hiti po 1--- stopnicah na vrh. Odpre pre- j dal v zidu, kjer mu je visel samokres^n zapre takoj zo- j pet. Sede na stol in si zakrije H z rokami obraz. Črez nekaj j časa odpre zopet shrambo in zgrabi orožje. Hud boj se 1 je bojeval v njegovem srcu. i Obraz mu je bil brez krvi, in ; ustni sta se gibali krčevito. "Ni še storjeno," je mrmral sam pri sebi, in obsule so ga zle misli. Obupno njegovo stanje se mu je razgrnilo pred očmi, in po ušesih so mu donele besede rajnega Mejača: s parizarji je pripeljal, nesel bo pa v ruti. "Pro-klete kosti kmetske!" je zaškripal z zobmi in stiskal , samokres. Domislil se je Lojzeta, ki mu ne da ne hčere, ne posojila. "Gospodi ne zaupa! — Še ta si bo norca delal iz mene!" se je zasmejal Stržen in hitel črez dvorišče , na piano. Pod oblačnim nebom j dopeljan na val dom .........................«P •"KfSL........$8.50 T.LUMP.........$6.50 Pokličite nas. da vam pripeljemo poceni premog vsake vrste. Main 283« COAL LAND DEVELOPMENT CORP. 2325, CANAL RD. ■ Homestead Sheet Metal & Roofing Co. A. J. SMIECHEWICZ, poslovodja. Postavljamo nove furnese. Točno popravilo novih furnesev. Pokrivamo atrehe, popravljamo žlebove ter strehe. » 1 t 1 Točno delo po najnižjih cenah. I Union 330-W. BROADWAY. ' * lika postaja, In potnikom bi se računal le en cent za nadaljevanje vožnje, najbrž raditega, ker so morali preaeati In čakati na postaji kakih deset do dvajset minut za drugo karo. Rolf je takoj sprevidel ta umazani trik od strani komisarja ln železnice. Nemudoma Je dal v Javnost petlplje, da usta. vi to delo ter da se zasliši najprvo ljudi, predno se nadalje odločuje. Ko se je zaaliianje vršilo, je sedanji councilman Potter zlezel pod klop, Rolf pa se je boril za prebivalce. Posledica je bila, da so ves načrt zavrgli, in Collin-woodčani se lahko direktno vozijo iz mesta In v mesto, ne da bi morali menjati kare ali plačevati poseben cent za čakanje. Toda zdi se, da nekaterim tako diši ta načrt, da ga bodo ponovno prinesli na dan. Treba bo Rolfa v mestno zbornico, da prekriža te nepoštene načrte, ki povzročajo le stroške in zamudo ljudem, Rolf je kandidat za counčilmana 32. varde. __(Oglas) 4 VELIKE SOBE SE ODDAJO v najem, zidana hiša, elektrika. Vpraša se v upravi lista. (124) DVE SOBI SE ODDASTE za peči ar je poceni. 3837 St. Clair ave. Vpraša se po 6 uri. - j ODDA SE 4 sobe v najem, elektrika in kopališče ter gorka voda. 6911 St. Clair ave. Vpraša se zadaj, zgo-rej. (124) tiOSftLNA NAPkobAj, zraven veli-ke tovarne, rent poceni, se lahko na-1 redi tudi restavrant zraven. Vpraša se v upravi lista. (123) j ŽELIM KUPITI 2 ali več lotov v enem kosu v West Parku. Kdor ima kaj primernega naj se oglasi na naslov v brivnici FRANK LEVSTIK A 11806 W. Madison v Lakewood, O.' (123) . .. <.......- DEKLE ALI VDOVA dobi prosto stanovanje, ima peč za sebe in eno mizo, samo da bi enkrat na teden porn agalaprati1l331E:4»thSt ENEGA FANTA se sprejme na stanovanje in hrano. Poseben vhod.•Vpraša se na 5603 Carry ave. (124) ENO ALI DVE SOBI s kuhinjo išče družina brez otrok. 1240 E. 60th St. _(l23> ZAKONSKI PAR išče stanovanje 2 do 3 sobe, zgorej, med 55. in 70. cesto, južno od St. Clair ave. Kdor ima kaj naj naznani v upravi tega* lista.(124 **** ******************* Princeton 1735-W Randolph 4983 Jos. Vovk 1109 NORWOOD RD. (E. 62nd St) Avtomobil na razpolago v slučaju poroke, krsta ali pogreba. Cene tem flasom primerne. Se vam priporočam. (o ******** t************** i HRANITE r vaše cunje, iz katerih vam bomo naredili najlepše karpete po nizki ceni. Pišite po cene. Sprejemamo naročila po celi Ameriki in se pripo- , ročamo. ' Tel. Bell Randolph 1807-J ELSNER CARPET AND RUG WEAVING CO. 1132 East 63rd Street Cleveland, Ohio (f) LEPO STANOVANJE, 3 wbTTJTodda za odrasle ljudi. 6503 Edna ave. (122) POZOR FARMARJI! Opozarja se slovenske farmarje na veliko razprodajo ali "Public Sale", ki se vrši 24. oktobra. Začetek ob I0| uri dop. Na razprodaji bodo konji, krave, prešiči, kokoši, koruza, mrva, slama, oves vozovi, itd. Sploh vse, kar spada k farmi. Posebno se opozarja rojake ki so ven iz mesta kot Euclid, O. in okolici, da ne zamudite te prilike, ker to ni navadna razprodaja ampak se bo prodalo za vsak denar. Peljite se do Stop 25^. Vzemite Painesville- Ashatbula karo, main line. TONY TOMSICK, Wickliffe, O. • 1 I!IW»IHH1IIII»IIII11111 Mohar & Oblak, 9200 SUPERIOR AVE. PRVA SLOVENSKA PLUMBERJA ; Pokličite nas, ako hočete dobro ! k in poceni delo. J Cesler 2375 Hemlock 4727-R iHiii«n»Hiiiiiig?mrf nrsism. EDINA SLOV. LEKARNA ' v Clevelandu Najboljša zdravila, točna postrežba. St. Clair Ave. & Addison Rd JOHN KOMIN, lekarnar (x) SRAJCE Moške praznične srajce "avondalc" izdelka $1.50, $1.75, $2.00 B&ldj & Močnik 6205 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O. -, Naznanilo. Čitateljem:- Vaa se prosi, da volite za LOUIS A. PERRY, za sodnika mestne sodnije v Clevelandu dne 8. novembra. Hvala lepa I -J 1 r~| • _ ^ IN Kj I« »I * 1 I lA-ff ggjjSy H [ l| M J- Swy BSEBESSSSh J^Sjij Za sinealjivo delo in točno postrežbo aa plumberska in ena« ka dela pokličite BUDNICK & CO. 6703 ST. CLAIR AVE. Rosedale 3289 Res. Nottingham 238 M Odprto med tednom do 5. zvečer v soboto do 8. zvečer. (f.m) l ^ PROŠNJA. Prosim, da se zglasijo Urška in Frančiška, sestre, rojene Kovač, doma iz št. Janža, vas Hinje, št. 16. Do-< lenjsko. Zadnje Čase so se nahajale nekje v Rock Springs. Za njihov naslov bi rad zvedel Frank Kovač. Naslov naj se pošlje na J os. Lunder, 1034 E. 72nd St. Cleveland, Ohio. (122) DELO DOBI v groceriji mlad fant, ki je dovršil šolo. Vprašaj na 1395 E. 55thSt. (126) -. ■■ ,, '> i ■ "I' "-■ ~ — u ^ j IX. ZAPISNIK SEJE GL. ODBORA SDZ, 25. SEPT. 21^ \ 1 '5 vili Preds. John Gornik otvort. sejo ob 9.30. Navzoči vsi izven Smuk, KuSlan in Pire. Zdpisnik zadnje seje se odobri. Poročila in dopisi: Dr. Slovenec, št. 1. poroča, da je umrl brat Anton Cel-har, cert. št. 237. Dr. sv. Ana, št. 4. Sestra Frances Mihelič prestopi k V dr. št. 8. Lt County Cuyahoga zahteva imena uradnikov, ki imajo > pravico podpisovati posojila. Se ugodi. Dr. Karl Schmidinger, Ljubljana, pošilja dovoljenje, da se sine plačati pogrebne stroSke za umrlim čl^om Drak-sler. Predsednik poroča, da je poslal v imenu SDZ častitko-na konvencije SNPJ in SDPZ. Zadeve smrtnin. Izplačane smrtnine: cert št. 959 Andrej Draksler, $300,, oskrbnik Frank Hudovernik. Cert. št. 2940, Ciril Kompare, $500, žena Filemona Kompare $250, ostalo se naloži na posebni knjižici za mladoletno hči Danico. Cert Št. 1873 Vine., Legan, $1000, izplačano ženi Frances Legan. Umrli so; Cert. št. 237 Anton Čelhar, zavarovan z* . $1000, umrl 27. avg. vzrok kap. Doma iz Št. Peter rta Do- t lenjskem. Dedič žena Marija Čelhar v Clevelandu. Razno. Odvetnik Cullitan predloži račun v svoti $50 z* dela, ki jih je naredil za Mladinski oddelek ter v tožbi proti firmi S. Barker & Son. Se izplača iz upravnega sklada. Br. John JP Widervol predloži račun $39 za napravo novih omar za. shrambo zvezinih praporov. Se izplača. Sklene se po daljši debati, da se ustavijo posojila na posestva do novega leta. Dovoli se le posojilo $1000 za Lorain, ker jetila prošnja že prej vložena. Določi se, da Zveza da v pregled več posestev, katerih lastniki že dalj niso-I ničesar odplačali. Računa se $5 za preiskavo. Primož Kogoj apelira na br. Ivančičač v Lorainu, da. m i se tam ustanovi žensko društvo, ki bi se priključilo k SDZ. Dnevni red zaključen in seja se zaključi ob 11.15. dop. Frank Hudovernik tajnik, JohnjGornik predsednik. SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK DR. JAMES W. M ALLY urad 6137 St. Clair Ave. i Uradne ure: Od 8:30 de A2. i do 5 ' 7 do 9 • ; t Tel. Princeton 1274.L s Randolph 3311 , M wmmmmammcmmm i > n nawaiim m\\ mmmmmtmrnmsmmmm > r ~~ '' Telefoni v mestu Main 2063 Telefon v podružnici: Central 1690 O. S. Princeton 355 R JOHN L. MIHELICH PRVI SLOVENSKI 0DVETNU£ ^ Glavni urad: »92 Engineers BMf. Podružnic. 6117 St. Clair Ave. ^ S Uradne ure v podružnici: Zjutraj od 8—9. Cez dan se obrniis | Zvečer od 6—8, na glavni urad. Stanovanje: 1200 Addison Road. L_ ■ • ___ • » » - I MB I I _ -----------------------^T*-*" MONCRIEF ZGRAJENI, DA TRAJAJO. 1 IVAONCRIEF furnes ni narejen samo, da IV* traja, pač pa vaš kup premoga dalj » v drži. Dvojno ekonomijo imate, ako inštalirate Moncrief furnes. Val dobri prodajalci prodajajo Moncrief. ' The Henry Furnace and Foundry Co. FURNACE Central 4314 Main 7317 < > ; 1 | --- <; V delu je vse - v hranitvi se več. | j; Saving Today - Is Having Tomorrow. | $ * Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača. Y "> ^ [ Kdor hrani, ta ima. To je star naroden pregovor. V X < > vašo korist je, ako še danes začnete s hranenjem de- 4 |i < ► narja, pri vsem dobro poznani Lak« Shore banki. Mi ♦ i ^ > plačujemo 4% obresti od dneva vložitve pa d^ dne- # ; J va, ko denar dvignete., • < J Naš tujezemski oddelek daje najbolj' pripravne ♦ > J vsakovrstne nasvete našemu narodu ter se zavzema Y < > za naše ljudi pri tukajšnih in domovinskih oblasteh, v Y > \ Naša tridesetletna skušnja v bančnih poslih b J j < > naše izvaiiredne zveze z najbolj odličnimi bankami v X < > Ljubljani, Zagrebu in drugih velikih mestih Jugoslav I ^ J vije stavimo drage volje na vaše popolno razpoložen Z < ► nje. , ' m]m > j Mi dajemo vse nasvete brezplačno in po našeig^ £ < ► najboljšem prepričanju. Za vse informacije o pošilja- ♦ < ► nju denarja, o dobivanju vaših rojakov iz domovine, ^ ali v kateremkoli bančnem poslu se obrnite na vašo Z , [ staro, zanesljivo in dobro poznano A j V