Štev. 5, V Papež in mir. Ne bi verjeli, a vendar je res, da se e zmerom najdejo zlobni ljudje — drugače jim ne moremo reči — ki trdijo, da je apež proti miru. Da pa vendar ne bodo aki ljudje, ki nimajo nobenega čuta od-ovornosti, tako lahko begali nepoučenih judi, je prav, da že enkrat pojasnimo, ko-iko se je trudil naš papež Benedikt XV. a dosego miru. Ko bi se druge visoke lave vsaj četrtino toliko trudile, bi že ir davno imeli. Prvič hočemo v kratkih otezah načrtati, kaj je papež že storil za osega miru; drugič, kako se je prizadeval, a bi vojno bedo in gorje olajšal in zmanj-al. ' I. Odkar je sedanji sv. oče zesedel pa-peški prestol, vse njegovo delo ni nič drugega kot velikansko borenje, naporna vojska za mir. Iz vseh njegovih nagovorov in govorov, pisem in okrožnic, pozdravov in opominov zveni ena misel, ki se vedno in vedno ponavlja: m i r med narodi na podlagi pravičnosti in ljubezni Г 1. V svoji prvi veliki okrožnici na vse Škofe 1. nov, 1914 pravi sv, oče; »Vspričo strašne groze sedanjega časa nam veleva dolžnost, začenjati svojo vlado s tem, da rotimo vse one, ki vodijo ljudstva, naj se ozrejo na reke solza in krvi, ki se je že prclila, in naj vrnejo svojim narodom blagoslov miru,.. Saj poznamo še druga sredstva in pota, da se storjene krivice popravijo.« 2. 2&. julija 1915, ob prvi obletnici svetovne vojske, pa se je obrnil papež z lepim pisraom na vse vojskujoče se narode in na njihove vladarje- »V globokem sočutju z neizrekljivo stisko neštevilnih družin smo obljubili nebeškemu Izveličarju vse svoje moči in vse svoje delo zastaviti v to, da se med razprte narode zopet vrne mir ,.. Ljubljani, dne 3i januarja 1918. Leto XXXI. V imenu božjem pri dragoceni krvi Izve-ličarjevi rotimo vas, ki vas je božja previdnost postavila na čelo vojskujočih se narodov, nehajte z grozno morijo, ki že eno leto oskrunja Evropo... Vi nosite pred Bogom in ljudmi strašno odgovornost za mir in vojsko ... Res da vam prebogati, od Stvarnika podeljeni zakladi vaših dežela omogočujejo, da morete vojsko nadaljevati, toda kaj imate od tega? Na to naj odgovorijo tisoči mladih življenj, ki dan za dnevom ugašajo na bojnih poljanah; naj vam odgovarjajo razvaline tolikih mest in vasi... In one bridke solze, ki teko v tihih domovih neštevilnih družin in ob častitljivih oltarjih, tudi le ponavljajo, kako velika, prevelika je škoda brezkončnega vojskovanja ... Blagoslovljen bodi, kdor prvi ponudi oljkino vejico miru ... Vabimo vse prijatelje miru po celem svetu, naj se nam pridružijo, da se čimpreje konča vojska, ki je tekom leta celo Evropo v bojišče iz-premenila. 3. V nagovoru na kardinale dne 6. decembra 1915 omenja sv, oče, da je vse poskusil, da bi zbližal vojskujoče se države. In potem predlaga, naj obe stranki na kak način stopita v medsebojni dogovor, predložita svoje zahteve, in z obojestransko dobro voljo in s primernimi žrtvami se bo dalo marsikaj doseči. 4. V svojem prvem opominu na vernike celega sveta toži papež: »V neskončnost raste število vdov in sirot, zavoljo zapore miruje trgovina, počiva poljedelstvo in obrt, Celo bogatini se morajo omejevati, revni trnijo pomanjkanje, vse žaluje.« 5. Krono svojemu delu za mir pa si je postavil sv. oče z mirovno noto, ki jo je začetkom četrtega vojnega leta poslal vladarjem vojskujočih se držav, »Ali naj postane ves omikani svet le še mrtvaško pofje?« ldiče sv. oče poln globoke žalosti. In zopet se obrača poglavar sv, katoliške ' Cerkve do vladarjev ter jim predlaga natančnejše in določne pogoje, ki naj služijo za podlago mirovnih pogajanj. In da bi bila tudi za prihodnje čase vsaka vojska vsaj za dolgo časa, če ne za zmeraj onemogočena, zato predlaga papež, naj se armde v vseh državah odpravijo, število vojakov naj bo samo toliko, kolikor je za notranjo varnost potrebno, razni spori med državami pa naj se ne rešujejo več z orožjem, temveč ustanovi naj se mednarod. sodnija, k,i naj vedno razsodi o medsebojnih sporih. Za tisto državo pa, ki se ne bi hotela podvreči mednarodnemu sodišču in njegovi razsodbi, naj se določijo posebne kazni. To so torej glavne poteze papeževega prizadevanja za mir. Koliko pa je sv, oče storil dejanskih korakov pri raznih vladah in njihovih zastopnikih, to nam bo odkrila šele zgodovina. Kajti v svoji mirovni noti sam pravi, da »ni vse v javnosti in vse znano, kar smo storili v dosego tega plemenitega cilja.« Zato ni čuda, da sedaj cel svet, katoliški in nekatoliški obrača svoje poglede na Rim in se s spoštovanjem in zaupanjem ozira na namestnika Onega, ki je knez miru. Zato se ne smemo čuditi, da se sedaj celo one države, ki že dolgo vrsto let in desetletij niso imele nobene zveze z Rimom, skušajo priti s papežem v do-tiko, V nemškem državnem zboru in švicarskem narodnem svetu so ravno neka-toličarii najbolj slavili papeževo delo. List »Plutus«, glasilo visoke nemške finance, torej gotovo ne katoliški časopis, piše: »In ta duhovnik je v malo mesecih svojega delovanja zavzel tako odlično politično mesto kakor že več stoletij nobeden njegovih prednikov. Česar niso premogli državniki, to je dosegla beseda ljubezni polnega moža.« Da, celo socialnodemokraškl list »Rheinische Zeitung« je pisala 1. 1915 v št. 278: »Da nismo papeževi, nam ni treba povdarjati. Pa. to nas nc ovira, da ne bi pripoznali mednarodnega pomena katoliške Cerkve; ravnotako nas to ne zadržuje, da ne bi želeli, pa- P Izhaja твак četrtek. Cena me je 5 K na leto. (Za Nemčijo 6 K, na Ameriko in drapre tu.>e države 7 K.) — PoRBmeznf številke «e proriaiaio ■ 11 po 10 vinarjev. ———— p e ž u uspeha pri njegovem mi rovnem prizadevanju. Vojsk )e nekaj tako groznega, in mi nekaj tako dragocenega,, da fa z veseljem sprejmemo tud z papeževih rok.« Tako ugledni cocialno-demokraški list. Kdor je ves ta članek pazno prečital in potem po pameti presojal, bo tudi z veliko lahkoto lahko naredil sodbo o znanju in resnosti onih ljudi, ki skušajo hujskati proti Cerkvi. Jugoslavija. Velikost jugoslovansko države bi tnašala trinajst Kranjskih in bi Štela pedem milijonov prebivalcev: Slovencev, Hrvatov in Srbov. Gospodarska moč. Le tista država tnore sama zase obstajati in živeti, ki |e dovolj gospodarsko močna, ki more lama sebe preživeti in za vse stroške dobiti sama v sebi in v svojem izvozu dovolj dohodkov. Ali bi mogli to trditi o Jugoslaviji? S polno pravico. Vzemi шо žito. Na slovenskem Štajerskem je 20 odstotkov njiv, to se pravi od 100 delov južnoštajerske zemlje je 20 delov njiv, na Koroškem 14 delov, na Kranj skem 15, na Hrvaškem nad 30 delov (to je pa toliko kot cela Kranjska in še polovico), v Bosni nad 25 delov (torej zopet več kot cela Kranjska). Ker je podnebje tako raznoliko, je tudi žito vsakovrstno. Na severu drugačno kakor na jugu, in to je najugodnejša okol-nost v gospodarstvu. Na Koroškem in Štajerskem je na prvem mestu rž, potem oves, pšenica, krompir, ječmen, na Kranjskem je prva pšenica, potem krompir, koruza, rž, oves, ječmen, na Primorskem koruza, pšenica, v Dalmaciji ravnotako, v Bosni pšenica, ječmen, ove3, na Hrvaškem koruza, pšenica. Samo na Hrvaškem je nad polovico njiv posejanih s koruzo in pšenico, to je do-malega cela Kranjska. Imamo pa še druge vrste. Izvrstno uspeva lan in ta Ima veliko prihodnost, ker nimamo bombaža. Iz tega je razvidno, da jugoslovanska zemlja ne pridela le zase dovolj žita, temveč ga bo mogla celo izva-Sati. — Kaj pa z ž i v i n o, ali je bo dovolj? Tudi tu nobene bojazni I Travniki, pašniki in planinski pašniki pokrivajo na Štajerskem četrtino tal, na Koroškem dobro četrtino, na Kranjskem tretjino, v Dalmaciji polovico (seveda »o tu slabejše vrste), v Bosni četrtino (več kot meri vsa Kranjska), na Hrvaškem četrtino. Goved so našteli 1. 1910. samo v Bosni skoro poldrugi milijon, na Hrvaškem veliko nad milijon in milijon prešičev in skoro toliko ovac. V Bosni pa ovac dva milijona in pol, v Dalmaciji nad poldrugi milijon. Na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem se goved tudi redi v najvišjem številu, le število ovac je zelo nizko. — Ribištvo se lahko ob dalmatinski obali najbujneje razvije, čebelarstvo je pa že sedaj prvovrstno. — Največ pa bi pogla jugoslovanska država izvažati I 1 e 8 a. Dve petini štajerske, Koroške in Kranjske sta i>okriti z gozdom, tretjina Hrvaške in polovica Bosne. Polovica Bosne sta pa dve Kranjski in pol. — A ne samo zunanja odeja, tudi osrčje Jugoslavije hrani veliko zaklade. ŠtfH reči pridejo v gospodarstvu v poštev: železo, premog, sol in petrolej. Železa imamo dosti, zlasti v Bosni, premoga v vseh deželah, soli morske in kamenene dovolj-, samo petroleja, ni. Zato pa ima velikanske vodne moči, ki bi nam dajale dovolj elektrike. Imamo pa tudi posebne kovine: živo srebro, ci-nober, svinec, žveplo, baker (v Bosni). — Tudi trgovina bo lahko cvetela. Železnico bi morali še izpopolniti, pristanišč imamo nad 200, zlasti pa Trst, Reka, Split. — Iz vsega tega vidimo, s kakim naravnim in še neizrabljenim bogastvom je obdarovana jugoslovanska zemlja. Zato se Nemci in Mažari upirajo z vso silo, da bi postala samostojna. Kajti nemške in mažarski kapital imata že davno narejene in deloma izpeljane načrte, kako izrabiti naše zaklade v svojo korist, tisti, ki naj koplje te zaklade, pa naj bo uboga jugoslovanska para. Tako je n. pr. ogrski grof, zloznani bivši hrvatski ban Khuen He-dervari izjavil, da bi bilo najboljše, ko bi Bosno pridružili kar — Ogrski. Bobneč ogenj so otvorili nemški listi vseh kalibrov na našo majniško deklaracijo. Zmerjajo nas ententarje, veleizdajalce, in pravijo, da delavsko in kmetsko ljudstvo čisto drugače misli kot poslanci. Nemški občinski sveti spodnještajarskih mest se v bobnačih besedah izjavljajo proti našim zahtevami, v Mariboru so policaji vzeli slovenskemu dekletu nabiralno polo za podpise, kranjski poslanec grof Barbo dela na Dunaju s polno paro proti nam, in naši vladi, ki Nemce vedno pestuje, medtem ko morajo drugi avstrijski narodi kot berači ponižno stati pred vrati, se vse to dobro zdi. Slovenske žene in dekleta, na plan, naberite podpisov, naj vlada ve, da ne zahtevajo jugoslovanske samostojnosti samo slovenski poslanci, temveč soglasno ves narod! Pametni Nemci skoz bolj uvidc-vajo, da bo vendarle treba na kak način ugoditi jugoslovanskim zahtevam. Naj bi to prepričanje kmalu našlo pot tudi do naših ministrov. Ali mi učimo sovraštvo do Nemcev? — Nikakor nel — Ampak ravno zato, da bo izginilo vsako sovraštvo med avstrijskimi narodi, zahtevamo zase pravico in svobodo. Mi hočemo močne Avstrije, močna pa more le biti, če bo edina in složna. Nikdar pa ne bo edina in složna, ako ne pridejo vsi narodi do enakih pravic. Tisti, ki danes Avstrijo slabi in njene temelje ruši, to so pretirane nemške zahteve, po katerih naj vlada v Avstriji samo en narod, drugi pa naj mu služijo. In ako je danes kaj sovraštva v našem srcu, velja to sovraštvo samo krivici, katero nam delajo Nemci. Grof Černin, naš zunanji minister, je pri mirovnih pogajanjih silno navdušen za samoodločbo ruskih naro dov. Čuden očka to: do tujih otrok ji polil dobrot, domačim pa niti skorjici ne privošči. Poslanec dr. Korošec j« imel zelo prav, da je gospoda zunanje ga ministra, ki take čudno reže krut pravice, v državnem zboru ostro prije mal. Čez 70.000 podpisov So zbrale dosedaj slovenske žene in dekleta. L« še vrlo naprej 1 Sestanek kmetskih poslancev v državnem zboru. Ob zadnjem velikem delavskem štraj-ku je vlada pomirila delavce tudi s tem, da je obljubila ustreči njihovi stari zahtevi, da se naj kmetom ne pusti uživati več kruha kakor mestnim pr-.bivaicem in da se naj zapro domači in mali mlini sploh. S tem bi se kmetom zgodila velika krivica, ker kmetje uživajo veliko manj mesa kakor meščani in morajo bolj trdo delati kakor vsak drug stan. Če se pa mlini zapro, bo pa kmet sploh brez kruha. Ali naj mu vlada deli moko na k?rte, kakor je zahteval socialni demokrat Renner, žito pa pobere, da se skvari, kakor se kvarijo drugi pridelki? Ko se je zvedel vlad.in načrt, je sklical naš poslanec Jarc, ki je načelnik agrarnega delovnega odbora, velik sestanek kmečkih poslancev vseh strank in narodnosti. Zbralo se je okrog 150 poslancev iz? vzemši nemško-narodre agrarce, ki so pa na shodu izjavili, da se s stvarjo strinjajo, da pa gredo iz političnih razlogov svojo pot. Navzoč je bil ministrski predsednik in kmetijski minister, zastopan pa minister za prehrano. Poslanec Jarc je oivoril shod in izjavil, da je kmečko ljudstvo silno razburjeno, ker je vlada ustregla socialistom in s tem takorekoč potrdila njihovo očitanje, da se kmetu predobro godi in da je on kriv pomanjkanja. Če bo kmet tej svoji nevolji dal izraza na odločen način, poslanci ne prevzamejo nikake odgovornosti, ker so vlado dostikrat svarili — a zastonj. Vlada se naj zaveda, da je nevarnost velikanska. Krščansko-socialni poslanec Stöckler je navajal razne pritožbe kmečkega stanu. Čeh Chalupka je zahteval pravično preskrbo z mesom, zlasti še, da se konča zapravljanje mesa po mestih, kršč, soc, poslanec List je zahteval, da kmeta preskrbe s potrebnim, tako s petrolejem, sladkorjem, čevlji in obleko ter da se dovoli kože od domačega zakola dati v stroj, Posl. Bradač je izražal želje glede vojaških oprostitev. Ministrski predsednik je izjavil, da se hoče zavzeti za predložene zahteve in izrazil željo, naj se sestavi poseben odbor, ki bo v tesni zvezi z vlado, da se vse stvari hitro izvedejo. Isto je obljubil kmetijski minister. Zastopnik ministra za prehrano je moral poslušati krepke ugovore, ko je branil svoje stališče. Sprejete so bile sledeče resolucije: t. Zbrani kmečki poslanci obžalujejo, da se zadnje odredbe niso prej predložile odseku za prehrano. 2. Protestiramo odločno proti nadalj-aim rekvizicijam in zahtevamo, da se pulte vsi mlini prosti. 3. Pri razdelitvi umetnih gnojil naj se ne daje prednost veleposestnikom, ampak ce naj razdeljuje vsem enako. 5, Ugovarjamo proti temu, da se zahtevajo od kmetov kmetijski pridelki, ako hočejo dobiti cuker in petrolej. Kmeta naj preskrbe z obleko in čevlji. Kože iz domačega zakola naj se dovoli dati v stroj. 6. Če se izvede nameravani vpnklic 18—24letnih, bo pomladansko delo nemogoče. Edini moški, ki vodi gospodarstvo, mora biti brezpogojno oproščen. Shod, ki je bil mestoma jako buren, je zaključil posl, Jarc z željo, naj bi bili v tako važnih vprašanjih kmečki poslanci edini in odločni, potem uspeh ne izostane. Opozarjamo na važno izjavo vladnih zastopnikov na tem shodu, da se opuste nove rekvizicije in preiskave in da se bo določilo po občinah, koliko žita še morajo oddati. To je važno, ker posamezna obla-stva delajo na svojo roko. Kjer bi se zgodila krivica, se naj pošlje takoj podrobna pritožba (ime posestnika itd.) na naslov: »Jugoslovanski klub, Dunaj, Parlament, Pregled po svetu. Državni zbor. Dne 22. januarja so naši državni poslanci zopet začeli zborovati. Vse se je sukalo okrog govora ministrskega or^dsednika Seidlerja, ki je izjavil, da so češke zahtev«? po lastni državi, kakršne so sklenili vsi češki poslanci 6. ianuarja t. 1. v Pragi, veleizdajalske, ker se zanašajo na entento in ker nočejo miru brez samoodločbe. Zato bo avstrijska vlada te zahteve pobijala. Seveda so postali Nemci radi te izjave zopet vsi navdušeni za Seidlerja, kateremu so se že hoteli izneveriti, češ da ni dovolj odločen proti Slovanom. Ali slovanski poslanci se niso dali oplašiti. Češki poslanci so odločno ugovarjali proti taki razlagi njihovih zahtev in izjavljali, da edini s češkim narodom vztrajajo slcj-koprej pri svojih zahtevah. Tudi Jugoslovanski klub ni molčal. Dr. Korošec je odgovarjal dr. Seidlerju; »Jugoslovani izjavljam:), da vztrajamo pri zahtevi po ustanovitvi samostojne jugoslovanske države in da bomo vse storiti, da se izvede demokratično načelo v vsem javnem življenju. Zato zahtevamo, naj se odpravijo deželno-zborske kurije in gosposka zbornica.« Dr, Rybaf je v svojem govoru dokazal, kako smešen in prazen je vladin očitek, da smo veleizdaialci avstrijske države, in pribil, da so bili Slovenci vedno zvesti habsburški dinastiji; njihova stremljenja po samostojnosti so naperjena samo proti nemški in rnažarski nadvladi, zato jih očitki vele-izdajslva nič ne vznemirjajo. Poslanec Jarc pa se je potegnil za našega kmeta, ki mu očitajo, da med vojsko dobro živi, zlasti je nastopil proti temu, da bi mu skrčili moko, ki jo sme porabiti na dan in da bi mu zaprli male mline. Ne bo nas rešilo lakote stiskanje kmeta, temveč — skoräj-6en miri Poleg tega so jugoslovanski poslanci vložili več interpelacij glede mirov- nih pogajanj v Brestu Litovskem, posplošene občinske pravice, deželnih zborov in zlasti glede tega, naj bi vlada zagotovila dobro urejeno aprovizacijo v jugoslovanskih deželah, kjer že vlada lakota. Vložili so interpelacijo radi rekvizicije sena za graščino Vagenšperk. Interpelirali so tudi radi dolenjske železnice, naj bi se tam vpeljala dnevno po dva vlaka, ali če to ni mogoče, naj bi vsaj vlak vozil zjutraj v Ljubljano, zvečer pa iz Ljubljane. (Kakor poročajo časopisi, se je že zgodilo tako!) V proračunskem odseku, kjer pripravljajo proračun za prihodnje mesece, je poslanec Benkovič grajal čudno delovanje štajerskih političnih oblasti napram Slovencem, katere povsod zapostavljajo Nemcem v prid. V odgovor je notranji minister grof Toggenburg potrdil, da so preiskave na Spodnjem Štajerskem dognale, da se je početkom vojne neštetim osebam storila težka krivica. Pa nam hočejo Nemci še na^veziti, Ja se nam pri njih dobro godi. Češki Nemci imajo tudi svojo deklaracijo, s katero zahtevajo lastno nemško-če-ško deželo z vsemi pravicami in lastnostmi samostojne kronovine v okviru avstrijskega cesarstva. Biii mora popolnoma neodvisna od Čehov, ima naj svoj deželni zbor, ki bo voljen po splošni, enaki in direktni volilni pravici. Pač čudno тето imajo Nemci za pravico: Na Češkem se hočejo odtrgati od češke dežele, jugoslovanska deklaracija jim je pa veleizdajstvo zato, ker nasprotuje »pravici nemškega naroda do neoviranega iskoriščenja Adrije in Donave«, kakor so se izjavili v državnem zboru. Demokratiziranjo občine nam obljublja vlada vsled zadnjih stavk. Ker so namreč ob času vojne vsi stanovi in tudi ženske mnogo storili za državo, zato naj potom splošne in enake volilne pravice dobe tudi vsi sloji več vpliva na občinsko upravo. Vlada namerava predložiti tozadevne načrte deželnim zborom, da odpravijo sedanje občinske volilne razrede in vpeKejo splošno volilno pravico s proporcem. Tudi ženske bodo smele voliti. Razume se, da bi taka splošna občinska volilna pravica v marsikaki štujerski in koroški občini po-metla z nemško »večino« in nadvlado. Zato je ministrski predsednik k tej obljubi skrbno pristavil, da se bo demokratizacija občin tako izvedla, da se narodno posestno stanje ne bo izpremenilo, zakaj »naravnost neznosna bi bila misel, da bi se morebiti nemškemu narodu s kakršnokoli preosnovo le v najmanjši meri škodovalo.« Ni čuda potem, da naši poslanci dvomijo o odkritosrčnosti te vladine obljube, a ne bodo odnehali. Nemški državni poslanci so se zopet združili v Zvezi nemške-narodnih strank. Štajerski in ko/oški Nemci so vsi iz sebe, namreč radi deklaracije. Zato kličejo na boj proti njej. Začeli so najprej, kakor piše »Jugoslovan«, koroški Vsencmci, katerim se je pridružila celovška trgovska zbornica -in vse nemške stranke. Na Štajerskem je pa začel ptujski Ornig z izsiljenimi izjavami, oglasila so Se nemška gnezda Maribor, Celje, Brežice, oglasila se je mariborska policija, (ki je zaplenila neko polo s podpisi za jugoslovansko deklaracijo), oglasila mariborska fakinaža, ki pobija v Mariboru Slovencem okna, dr. Korošcu v pismih grozi s smrtjo; zdaj pa pritiskajo na vlado, naj razpusti slovenske občinske odbore, da se ne bodo mogli iziavljati za deklaracijo, ali pa naj razpiše nove občinske volitve, da bodo Nemci v občinah prišli na površje, ker so zavedni Slovenci odšli na vojsko. Mi se ne čudimo njihovemu brezupnemu boju, ker 2000 mariborskih podpisov za deklaracijo jasno priča, da so obmejni Slovenci za Nemce izgubljeni. Delegacije. V odseku za zunanje stvari avstrijske delegacije je govorili zunanji minister Černin o poteku mirovnih podajanj z Rusijo in o Wilsonovih mirovnih pogojih. Glavna točka, v kateri si nasprotujeta černin in Wilson, je načelo samoodločbe, ki je Černin ne prizna za avstrijske' narode, rekoč: »Nasvete, kako naj pri na« v notranjosti vladamo, vljudno pa odločno odklanjamo.« Černin je nazadnje zahteval zaupnico. Jugoslovanski klub in Čehi se mu jo odrekli, ker vedo, da brez načela samoodločbe ni mogoč trajen mir ne v Avstriji in ne med državami. Ogri so zmagali pri cesarju in dobe po vojski samostojno lastno armado. Menda sedaj ne bodo nasprotovali predlogu poslanca Lovra Pogačnika, ki je v proračunskem odseku naglašal, naj po zgledu Ogrov, dobe tudi Jugoslovani in drugi narodi lastne armade v svojih narodnih državah. V Nemčiji je govoril o miru kancler Hertling. Lojdu Žoržu in Wilsonu odgovarja, da sta se sicer nekoliko približala Nemčiji, a vendar smatrata Nemčijo kot tisto» ki je kriva svetovne vojske. Zato Wilsono- vi mirovni predlogi še niso godni za pogajanja. Belgije in zasedenih francoskih ozemelj si nočejo priklopiti, a tudi Alzacije ne odstopijo pod nobenim pogojem. Turčija naj ostane v Evropi. Bolgarija je menda že sklenila mir £ Rusijo tako, da ostane med Bolgarijo in Rusijo vse po starem, kot je bilo pred vojsko. Avstrija jc menda s tem zadovoljna, a tega še ni razglasila. Italija molči. Izjava Wilsona, naj dobi Italija samo one kraje, kjer bivajo izključi no Ie Italijani, je Italijane zelo pooarila. Angleška je pripravljena sklepati o miru z zastopniki, ki jih je postavil res nemški narod, ki ne. bodo stremili za odkritimi ali zakritimi aneksijami. Drugače o miru ne more biti govora. Rusija je pozorišče novih zmed in bojev. Narodna skupščina, ki naj bi izdelala novo ustavo, se je sešla 18. januarja. Pokazalo se je, da so v skuoščini boljševiki, H imajo sedaj vlado v rokah, v manjšini. Zato so skupščino razpustili. Večina skupščine pa je sklenila, da ne prizna razpusta in da znova skliče zborovanje. Sedaj nameravajo boljševiki ustanoviti novo zbornico, imenovano narodni konvent, v katero ne bo poslalo zastopnikov prebivalstvo naravnost, temveč posredno po delavskih in vojaških svetih. Poljsko vprašanje je zopet v ospredju. Enlcnta zahteva, naj se v poljski državi združi ves poljski narod, tudi oni del, ki biva v Prusiji in Avstriji in naj si urede državo popolnoma po svoje brez vsakega zunanjega vpliva. Černin ne na- iprotuje tej misli in je izjavil, da bi se o tej točki z Wilsonom najbrž kmalu razumeli. Drugačen glas prihaja iz Nemčije. Pruski notranji minister je v pruskem deželnem zboru naglašal, da mu o kaki samo-„ upravi, še manj pa o kakem odsiopu poljskega dela Prusije niti na misel ne pride. Ponemčevanje bo vlada tam podpirala še naprej. Hertling je te misli, da imata edino Nemčija in Avstrija pravico odločevati o bodočem obsegu in obliki poljske države, ker sta jo edino ti dve osvobodili. Vse-nemci celo zahtevajo, naj se toliko ruske Poljske celo priklopi Prusiji, kolikor je potrebno, da bo pruska meja bolj zavarovana proti morebitnim sovražnim vpadom. Nemško srce je še daleč proč od prave samoodločbe in krščanske pravičnosti. Svetovna vojska. Laško bojišče. Zadnji teden ni bilo osebnih dogodkov. Pač se vrše med Irento in Piave manjši spopadi. Tu gre so Rumuni dobili ojačenja, je bila ena ruska brigada prisiljena, umakniti se ла naše ozemlje, sicer bi jo bil sovražnik zajel. Zmešnjava postaja večja od dne do dne. Kaj bo z mirom? Mirovna pogajanja v Brestu Litovskem so prekinili do 29. t. m, Trocki in drugi ruski odposlanci so odšli domov, ker pripravljajo v Petrogradu novo revolucijo. Sešla se je namreč nova ruska ustavodajna zbornica, v kateri pa boljševiki, to je oni, s katerimi se mi pogajamo, nimajo večine. To zbornico so s silo razpustili in ustanovili takoimenovani narodni konvent. Ta negotovost v ruski politiki je prva in naivečja nevarnost za mir. Tudi naši mi-' rovni poslanci so prišli na Dunaj. Naš zunanji minister Černin je v zunanjem odseku avstrijske delegacije na široko razpravljal o možnosti miru. Odgovarjal je v ^rvi vrsti amerikanskemu predsedniku Wilsonu in poudarjal, da med nami in Zdru- Avstrijsko letalo nad reko Piave. menda Lahom za enkrat samo za to, da fronto popravijo in se pripravijo za boje, ki menda niso daleč. Zahodno bojišče. Z obeh strani so se vršili hujši napadi: na obeh bi pač radi vedeli, kakšne priprave se vrše za frontami. Ги se bo kmalu začel krvavi ples. Gre samo zalo, kdo bo prej začel. Ni izključeno, da bodo Francozi in Angleži izkušali izsiliti odločitev prej, preden bi mogle avstrij-sko-nemške čete priti od vzhoda na zahod, torej preden se sklene kak mir z Rusi, Na drugi strani bi pa radi počakali ameriške pomoči. Zato je tudi mogoče, da bodo Nemci začeli z ofenzivo, da prehite Ame-ri kance. Vzhodno rusko-rumunsko bojišče. Še vedno premirje. Naši .trgujejo naprej z Rusi,. Pač pa so se začeli- Rusi lasati ž lastnimi zavezniki Rumuni. Med Seretom in Pru-tom je prišlo do hudega spopada med ruskimi. in -rumunskimi oddelki, na ,vsaki strani 30 do 40 tisoč mož, Rumuni so se hoteli polastiti ruskih topov in trena. Ker 4' ženimi državami nikakor ne obstojajo prevelike razlike glede mirovnih pogojev. Največja razlika pa je glede samoodločbe narodov, ki jo grof Černin prizna narodom ruske države, a za avstrijske pa pravi, da imamo svoj parlament, in ta edini naj odloča o preosnovi Avstrije oziroma o samoodločbi njenih narodov. Zato pravi, da odločno odklanja vsako vmešavanje v naše notranje razmere. Glede Rusije je grof Černin izjavil, da Avstrija od nje ničesar ne zahteva, V vprašanju glede Poljske je zunanji minister zelo na nejasnem. Wilson zahteva, da se združijo v eno državo ruski, pruski in avstrijski Poljaki, Tudi Černin rse približuje tej-zahtevi in pravi, da bi se najbrž kmalu sporazumeli. Nemčiji je znova -prisegel zvestobo in izjavil, da bomo branili njeno posest, kakor tudi posest njene zaveznice Turčije. Prikrito pa : vendar pravi, da se A.vstr-o-Ogrska ne namerava ■ žrtvovati za kake večje načrte Nemčiji. Od tega govora se zelo razlikuje go- vor nemškega kanclerja Hertlinga, ki ga je imel isti dan v Berlinu. V tem se vidi, da se ne more otresti popolnoma vpliva Vsenemcev, ki hočejo osvojiti celo Evropo. O Wilsonu pravi, da so nekateri njegovi pogoji sprejemljivi, a v splošnem ne kažejo volje za mir. Potem pa rožlja po lepi navadi nemških državriikov s sabljo, češ da je Nemčija zmagovita, vojaški položaj nad vse ugoden in armada polna zmagoslav-' nega duha. O Poljski pravi, da ta sovražnikov nič več ne briga, ker so odklonili udeležbo pri mirovnih pogajanjih. Belgije si Nemčija noče priklopiti, a Nemčija ne odstopi niti pedi zemlje. Ure- , ditev na Balkanu prepušča Avstriji (po nemškem duhu seveda), Zahteva nedotak*: ljivost Turčije, Iz teh podatkov spoznamo, da uvod • v mirovna pogajanja že. imamo. A kljub temu se ne vdajajmo nobenim prevelikim upom, še so velika nasprotja med našimi in nasprotnim: vladami, Bližamo se sicer, koncu grozne voiske, a nekaj je treba,> namreč da se naši državniki otresejo pokroviteljstva bojnih hujskačev, Vsenemcev in priznajo tudi avstrijskim narodom samoodločbo, kar je poudarjal tudi naš de-, legat dr. Korošec v svojem govoru v dele-gaciji. Mir se bliža, ker ga narodi zahtevajo, a prihod je negotov, ker ga gotovi krogi ne želijo. Čim prej pride tudi naše jugoslovansko vprašanje do rešitve, tem hitreje pride tudi mir, splošen mir. Tedenske novice. Shod S. L. S, se je vršil dne 2Q, januarja v Š m a r t n e m pri Ljubljani,- Ured- -nik dr. Jež je govoril o jugoslovanski deklaraciji, poslanec dr. Gregorič o razmerah v S. L. S., ko je bila še pod vodstvom dr, šusteršiča. Zborovalci so se navdušeno izjavili za samostojno jugoslovansko državo, obsojali napade na prevz. knezoškofa in pozvali dr. Šusteršiča, naj odloži poslanstvo, ker mu volilci nikakor ne zaupajo. Shod S. L. S, v Hrušici pod Ljubljano, dne 20, januarja. Govorila sta dr. Jež in deželni poslanec dr. Gregorič. Sprejete so bile iste resolucije kot v Šmartnem, poleg tega so zahtevali zborovalci, da naj »Kmetovalec« ne bobna za »Kmetsko stranko*, temveč naj se drži svoje stroke. Štajerska dekleta bodo zborovale na Svečnico v Št. Ilju. Velik shod so imeli dne 24. t. m. koroški Slovenci. Vršil se je v Celovcu in se ga je udeležilo do 1000 mož. Govorila sta urednik Smodej in dr. Pogačnik o jugoslo-, vanski državi, za katero so se zborovalci z največjim navdušenjem "izjavili, i . Kje. je deželni, zbor kranjski? Tako : upravičeno povprašuje'ljudstvo po shodib. Radi bi videli deželne račune v zadnjih i štirih letih. Naj g. deželni glavar še' v tem : oziru kaj-ukrene! . , Nemški študent ;e in komi ji v Mariboru so priredili demonstracijo proti dr. Koroš- cu In dr. Vrstovšku, kateremu so tudi okna pobili. Ko je prišel dr. Verstovšek na ulico, da bi pograbil kakega pobalina za ovratnik, je nemška korajža splahnela. Na ulioi je bilo vse prazno. Nemške policije seveda ni. bilo zraven. To je torej nemška zahvala za junaštvo naših fantov in mož. Človeku se gabi nemški napuh in nemško nasilje. 70 tisoč Čehov je 22. t. m. zborovalo v pragi za samostojno češko državo. Naj se nemško nasilje še tako ustavlja, želja po osvobojenju izpod nemškega jarma gre svojo zmagoslavno pot. Kaj so delali z begunci! To je govoril poslanec Benkovič v proračunskem odseku in je natisnjeno v časopisih. To moramo povedati, ker rdeči svinčnik ljubljanskega cenzorja je neusmiljen, kadar povemo celo resnico. V Wagni, begunskem taborišču je umrlo svoj čas do 49 dojencev na dan. Tudi to je govoril posl. Benkovič, in je tudi natisnjeno, da so svoj čas pomorili v Bosni na tisoče ljudi, in vse je ostalo nekaznovano. Nemški biči in škorpijoni! Kasarna smrti. Pisala sta o tem »Slovenec« in »Arbeiter Zeitung«. Namreč: Število ietičnih vojakov V dunajskih bolnicah raste bolj in bolj. Že pred nekaj tedni le narastlo njih število na 45 tisoč. Koliko 17letnih mladeničev, ki so bili pred letom spoznani za zmožne vojaške službe, je danes po bolnicah, in koliko jih je že pomrlo. Ti tvorijo sedaj »kasarno smrti«. Nabori 17letnih mladeničev, otrok, ki so zrastli ob pičli in skromni vojni prehrani, se morajo zvrševati v znamenju žalostne skušnje, da njih lanski predniki bivajo več po slabih »kasarnah smrti«, kakor pa po pravih vojašnicah in zakopih. Dr. Aleš Ušeničnik, profesor bogoslovja v Ljubljani, je začetkom vojske napisal za list »Čas« članek, kjer obsoja vojsko kot veliko nesrečo za ljudi. A glejte, članek je bil konfisciran, pač pa so bili prisiljeni takrat vsi listi navdušeno proslavljati vojsko. Kako velika je človeška zabloda in kako majhna državniška modrost! Kraniski učitelj strada mnogokje ob bajno majhni plači, ki jo dobiva, Sedaj mu je pa deželni odbor ustavil še tiste draginj-ske doklade, ki jih je v vojnem času dobival. Samarijan se je usmilil svojega sovražnika Juda, kranjski deželni odbor pa nima usmiljenja do svojega človeka. Na malih koroških železnicah vozita po dva vlaka na dan, po vseh kranjskih pa en sam. Slovenci smo povsod zadnji, samo na bojišču prvi. . Dolenjska železnica. Naši poslanci so na Dunaju ostro prijemali radi neznosnih železniških razmer na Kranjskem. In je pomagalo. Na dolenjski železnici se je vozni red tako spremenil, da prihaja dolenjski vlak zjutraj v Ljubljano in zvečer odhaja. Delavska stavka na Dunaju se je dne 23, t, m, popolnoma končala. Letnik 1867. ne bo še odpuščen iz vojaške službe; tako je povedal minister za deželno brambo. Istra strada, ker že dve leti ni drugega pridelala kot nekaj vina, poleg tega so jo redne rekvizicije popolnoma izmozgale. Kranjci, bodite usmiljeni do stradajočih bratov v Istri I Boroevič je menda imenovan za poveljnika cele laške fronte namesto dosedanjega poveljnika nadvojvode Evgena. Odlikovana Slovenca. Nadlovec Gornik Anton, Jurjevica pri Ribnici in nadlovec Adlešič Nikolaj, Črnomelj, sta bila odlikovana s srebrno svetinjo 1. razreda; že preje pa s srebrno svetinjo 2. razreda, bronasto in Karlovim križcem. Oba sta pri 7. lovskem bataljonu. Novo železnico z Dunaja v Trst nameravajo zgraditi po vojski. Šla bi tudi skozi Ljubljano in Vrhniko. Ustanova za invalide. Razpisujejo se 4 mesta po 140 K na leto. Prošnjo je vložiti do 28. februarja t. 1. pri c. kr. okrajnem glavarstvu. Priložiti je treba 1. kot dokaz invalidstva plačilni nalog (Zahlungsauftrag c. kr. vojne intendance oziroma, če tega ni, pa »Anweisungsauftrag«, 2, Nravstveno spričevalo od domačega županstva (v Ljubljani od policije), 3. Ubožni list, 4, Domovinski list. 5. Rojstni list ali, če je prosilec oženjen, od župnega urada izdelano rodbinsko polo. Vse brez kolekov. Vojna pošta. Promet zasebnih vojno-poštnih zavitkov je dovoljen tudi na vojno-poštne urade št. 191 in 398, ustavljen pa na št. 433. Denar za vojne ujetnike na Ruskem sprejema in odpravlja oddelek »E« skupne centralne poizvedovalne pisarne, poizve-dovalnica za vojne ujetnike Dunaj I., Graben 17. Plesi so strogo p-.epovedani na Hrvatskem. Strašen zločin v Trstu.-411etno prodajalko slaščic Karolino Bassa je zvabil neki vojak pod preivezo, da ji bo prodal vrečo moke, v vojašnico. Ker jc ni bilo nazaj, sta jo šla njen petnajstletni sin in njegov tovariš iskat v vojašnico. Dolgo je nista našla, nato sta stopila na sosedni vrt, kjer je neki vojak kopal jamo. Ko pogledata v bližnjo kočo za smeli, najdeta v njej m, Ivo mater. Vojak je zbežal. Posrečilo se jim ga je dobiti. Morilec je 17letni infanterist Anton Petrovič. Vojaško sodišče ga je obsodilo na 18 let težke, poostrene ječe. Roparji v vojaški obleki. Dne 19. t. m. prijezdi ponoči k županu v Viru pri Domžalah šest vojakov, ki prično zbijati po vratih in zahtevajo, da naj odpro. Županova žena odpre in vseh šest pridrvi v sobo. Zahtevali so klobase, pol zaklanega pre-šiča in tri gniati so pa kar sami vzeli. Ker jc župan ugovarjal, so mu zagrozili, da mu bodo vse rekvirirali, češ da jo poslani od glavarstva. Ves čas so se zelo surovo obnašali in nikogar pustili iz hiše. Ko se je končno vendar posrečilo navzočemu posestniku Hribarju uiti iz hiše, je tekel v Domžale po orožnike. Ko so vojaki to zapazili, so poskakali na konje in odjezdili. Zasledili so jih v Zalogu pri Ljubljani in jih izročili vojaškemu sodišču. Najmanjše armade. Državica San Marino v Italiji ima 9 kompanij, 38 častnikov s 950 možmi. Luksenburg ima v mirnem času eno kompanijo s 145 možmi in 2 častnikoma, eno kompanijo prostovoljcev s 170 možmi. V voiski se zviša na 250 mož. — Monako ima 82 mož in 4 častnike. Zasebno premoženje na Ogrskem znaša 200 miljard. Do konca vojske bode narastlo do 300 miljard. Čc naloži, država na vse to imetje 15 odstotkov davka, dobi dohodkov 30 miljard (to je 30 tisoč milijonov). Čudna prikazen. Na Svinji, dve uri oddaljeno od Ladinga v Labudski dolini, stoji na samem hišica, v kateri prebiva zakonska dvojica s četverimi otroki. Mož je lovec in je tam nastavljen, da skrbi za hrano divjačini pozimi, V tej hiši se godijo že od leta 1914, čudne reči, ki vznemirjajo to družino in vso okolico. Le 1. 1916. so imeli mir. V hiši ropoče in razbija ter nagaja zla sti najstarejši, 11 let stari hčerki; ta trdi, da jo nekdo grize, in res se pokažejo na koži znaki, kakor bi jo bil kdo v kožo vgriznil. Za zadeve se je začela zanimati tudi oblast. Trije orožniki so šli preiskovat in trdijo sedaj, da so opazili sledeče: V postelji, kjer je ležala llletna hčerka, je pp 'esu tolklo. Orožnik je dal vklepro verigo pod vzglavje deklice; slišal je rožljati, in takoj je prišla veriga na drugem koncu postelje ven. Isto se je zgodilo r družinskim molekom, o katerem trdijo, da so ga videli prosto v zraku viseti. Videli so tudi kako se je težka miza dvignila od tal visoko v zrak. Eden izmed orožnikov je zasadil sabljo v posteljni les, kjer je slišal trkati. Sedaj trdi, da je občutil kakor bi mu hotel nekdo izviti iz rok sabljo, in ko jo je hotel potegniti iz lesa, ni mogel; priskočila sta še ostala dva, pa se jim tudi ni posrečilo. Gledat je šel sam okrajni glavar volšper-ški z nekim uradnikom; tedaj je bilo pa vse — mirno, le trkanje je slišal. Pa tudi sicer družini nagaja, da ji ni obstanka. Mati je vrgla ven na sneg razbito skledo; ko jo zopet najde v kuhinji, vpraša, kdo je prinesel nazaj črepinje, nihče ni hotel o tem vedeti. Sedaj pripoveduje, da je šla gledat na lice mesta, kamor je vrgla črepinje in da ni bilo v snegu nobenih stopinj tja. Oblast hoče otroke odvzeti, ker upa, da bo potem — mir in ne bo več strašilo. Slap ob Idriji, Nič posebnega, samo vreme imamo slabo in blata do gležnjev. Prava pusiota navdaja sedaj našo vasico, ko je vse zbežalo in granate več nc priletavajo sem. Skoro da pogrešamo tega bobnenja, ki smo a bili več kot 2 leti navajeni. — Res, hudo je ilo, ko so švigale okolu nas te smrtnonosne kroglje, pa hvala Bogu, da se nam le umakniti ni bilo treba. Saj vidimo kakšno bedo trpijo dandanes ti begunci. Res obžalovanja vredne so te družine, katere so vse svoje imetje doma pustile in sedaj stradajo in prosijo okoli, da bi za drag denar kaj kupiti mogli. O, da bi že ljubi Bng kmalu nas rešil te hude šibe, in podelil ljubljeni mir! — Slap-ljanka, Tržič. V tržiški župniji jc bilo 1. 1917 rojenih 59; kakor povsod kaže tudi tukaj ta številko veliko nazadovanje; zr.dnjn leta pred vojsko je bilo vsako leto povprečno HO rojstev, tako da je izguba na rojstvih v enem letu večja kakor izguba na vsoli doslej padlih vojakih naše župnije. Mrličev je bilo iani 97, porok 9, obhajancev nad 70.000 (v primeri z letom 1916 napredek za 4.000), —■ Naš kon-sum poleg cerkve sv, Andreja se v kratkem otvori. Vpisanih je doslej nad 200 oseb. Delavci se bodo takoj sprejemali v vojno zvezo, drugi — nedelavci — pa kot člani konsuma §roti vplačilu pristopnine in deleža. Preskr-elo se bo, kar bo pač v teh razmerah 1110-, goče. — Vojska je zadnji čas zahtevala od * Tržičanov dve žrtvi. Padel je na laškem bojišču blagi Kristjan Tomazin, ki je bil pred vojsko že nekaj let posestnik v Podbrezjah pri Podnartu; v bolnici v Tridentu pa je umrl Janko Strniša, p. d. Jecmanov. Naj počivata v miru I Sv. Ana pod Ljubelom. Neka porenska družba jt lansko leto zopet začela poskušati srečo z živim srebrom, ki so ga pred leti dobivali iz ondotnega rudnika. Sedaj je tam do 70 rudarjev, ki so lani 4. dec, zopet slovesno praznovali god svoje zavetnice sv. Barbare s sv, mašo pri sv, Ani. Kakor kaže bo stvar šla naprej, ker so že na par mestih izsledili bogate žile živosrebrne rude. Da bi le še imeli delavci zadostno prehrano! Čujejo se velike pritožbe. — Sredi novembra 1. 1917 je padel na laškem bojišču na hribu Meletta Vilko Schwickert. Granata je končala življenje mlademu junaku, ko je dor.ašal municijo. Bog tolaži žalostno mater, katero je rajni tako iskreno ljubil. Iz grahovske fare. Na Bločicah je umrla najstarejša žena, Jera Mušič v 85 letu svoje starosti. Bila je zgledna žena. Zapušča 4 do-rastle sinove. — Naša mala vasica s 33 hišami je dala že 19 fantov in mož v vojsko in sedaj zopet dva odideta. Padlo jih je 5. Bog daj kmalu mir! Iz Podbrda se bridko pritožuje neki delavec radi slabe plače in neznosne draginje in pravi, da bi se jim morala tudi plača za toliko zvišati, za kolikor se je zvišala cena živil, Če je preje lahko zaslužil 1 kg špeha na dan, naj bo tudi danes tako Sfilttčan, da ga bo zaslužil v enem dnevu. Gospodarske stvari. Domači zakcli govedi. V zadnjem času so začeli kmetovalci po celi deželi klati govejo živino doma. Domači zakoli gcveje živine dovoljeni so le z dovoljenjem okr. glavarstev po ukazu c. kr. deželne vlade z dne 4. 3. 1917. Vsakdo, ki zakolje doma kako goved brez dovoljenja c. kr. okr. glavarstva je kaznjiv z globo do 5000 kron oziroma z zaporom do 6 mesecev. Domače klanje govedi pa škoduje tudi živinoreji, ki se je na Kranjskem že vsled velikih vojaških dobav zelo zmanjšala. Vojaške zahteve pa so še vedno prekomerno visoke ter ni mogoče doseči kljub vsem opozoritvam in protestom znižanja, Ako bodo ljudje še doma klali živino po nepotrebnem, ko so že itak poklali neverjetno množino prašičev ter so toraj vsaj s svinjskim mesom nekoliko preskrbljeni, bo nastopila v najbližjem času katastrofa, ker se bo morala živina za vojaštvo odvzeti s silo in brez pardona, vsled česar bodo posestva na Kranjskem uničena, ker ne bo mogoče obdelati polja, čemur pa bo kriva tudi lahkomiselnost kmetovalcev, ki koljejo lastno živino dema. Opozarjamo kmetovalce v lastnem interesu zlasti radi gospodarstva po vojski naj ne uničujejo sami svojega blagostanja v prihodnosti ter naj ne koljejo goveje živine doma. Kdor ima živino za oddati, naj se cbrne na našega zaupnika, ki bo dotično žival takoj prevzel, ako rejec ne bo imel zadosti krme. — Kranjsko deželno mesto za vnovčevanje Eivine na Kranjskem. Kmetska zveza državnozborskih poslancev na Dunaju je imela zadnje flni sejo pod predsedstvom posl. Jarca. Poslanci so ostro nastopili proti skr-6i čenju moke za kmete in proti omejitvi kmetskih mlinov. Zborova.lci so dalje zahtevali, naj se med kmetsko ljudstvo razdele vse potrebščine, kakor sladkor, petrolej, čevlje, obleka itd. in da naj se pri vojaških oprostitvah zacloatno upoštevajo poljedelci. Odločno ugovarjajo proti temu, da je razdelitev sladkorja in petroleja vezana na oddajo poljedelskih pridelkov. Ministrski predsednik pl. Seidler in poljedelski minister grof Silva-Tarouca sta obljubila, da bosta podpirala zahteve kmetskih poslancev. Žitni pridelek v letu 1916. in 1917. je znašal le še polovico navadnih letin. Pri mirovnem sklepanju z ukrajinsko republiko gre sedaj največ zato, da bi kolikor mogoče veliko žita izvažala v Avstrijo. Menda pogajanja zelo ugodno napredujejo. * * * Dohodninske napovedi in dohodki iz kmetijstva. Dohodninski davek ali dohodnino mora plačevati vsak, čigar letni dohodki znašajo čez 1600 kron. Ker se ta davek odmerja na podlagi dohodkov preteklega Jeta, bo moral plačati za leto 1918. dohodnino tisti, ki je imel leta 1917. čistih dohodkov več ko 1600 K. Ker so cene posameznih kmetijskih pridelkov v vojni dobi izdatno poskočile, bodo seveda davčna oblastva in davčne komisije pritegnile tudi za lteto 1918. veliko kmetov v ta davek. Zato je pa zelo važno, da kmetje vedo, od katerih dohodkov jim jc treba plačevati dohodnino in kake izdatke ali stroške lahko odbijejo od svojih dohodkov, da se jim davek odmeri res le od čistih dohodkov. V prihodnjih odstavkih bomo skušali cenjenim bralcem našega lista pojasniti najvažnejše postavne določbe o dohodninskem davku, posebno kolikor zadevajo dohodke iz kmetijstva. Prihodnje dni bodo pričela davčna oblastva (davčna administracija v Ljubljani, okr. glavarstva na deželi) izdajati pozive na. posamezne davkoplačevalec, da naj vlože tekom 14 dni napovedo dohodnini na tiskovinah. ki so jim jih večinoma že v januarju poslala za izpolnitev ali pa se jim dopošljejo obenem s pozivom. Če je kdo izgubil tiskovino, naj prosi za drugo, dobi jo zastonj pri glavarstvu ali pri davkarijah. Napoved se mora napisati na predpisani tiskovini, ker drugače ni veljavna. V pozivu stoji izrecno, da se mora napoved vložiti v 14 dneh, ker bi se sicer davek odmeril na podlagi pripomočkov, ki jih ima davčno oblast-vo. Paziti je treba, da se ta rok ne zamudi. Če se napoved vloži pozneje, sme davčno oblastvo postopati tako, kakor da bi se sploh ne vložila, to se pravi, da se ji ni treba prav nič ozirati na to, kar napove davkoplačevalec. Davkoplačevalec je s tem, da ie zamudil rok, postal k o n t u m a c i r a n po § 205. zakona o osebnih davkih, če ne dokaže, da zavoljo posebnih okoliščin res ni mogel ob pravem času v 1 ož i ti napovedi. Napoved naj izpolni davkoplačevalec sam ali jo da izpolniti po kaki drugi vešči oeebi, seveda jo mora sam pod svojo odgovornostjo podpisati. Napoved pa se more dati tudi na zapisnik pri davčnih oblastvih. Tiste osebe, ki so sicer dohodnini podvržene, o katerih pa sodi davčno oblastvo, da nimajo dohodkov čez 2000 kron ra leto, ne dobe posebnega poziva. da naj vlože napoved. Seveda je pa vsakemu na voljo dano, da vloži sam napoved. To se priporoča posebno tedaj, kadar ima davkoplačevalec kake posebne odbitke, n. pr. dolžne obresti, zavarovalnine, preužitke, o katerih davčno oblastvo ne ve in jih tudi brez izjave davkoplačevalcev ne smo odšteti od dohodkov. Kdor dobi poziv za vložitev napovedi in napovedi sploh ne vloži, ta ne more več sodelovati pri odmeri davka. Njegova pritožba zoper odmero ne bo pomagala nič, ker je »kontumaciran«. On je s tem, da se ni oziral na poziv za napoved, prepustil davčnemu oblaštvu in cenilni komisiji, da ga obdačita s pomočjo tistih podatkov, ki jih je nabralo davčno oblastvo o dohodkih posameznih davkoplačevalcev. Napoved je glavni in najvažnejši pripomoček za odmero dohodnine, zato naj jo vsak sestavi vestno, natanko i n p o & t c n o. če kdo vecloma z namenom, da se odtegne postavnemu davku, v napovedi pove kaj neresničnega, zakrivi davčno prikrajš-b o, prestopek, ki se 'kaznuje z globo v izmeri trojnega do deveternatega zneska, za katerega je bil davek prikrajšan. ali pripravljen v nevarnost, da se prikrajša. Po cesarski naredbi z dno 16. marca 1917 pa sme davčno oblastvo v posebnem kazenskem zboru polog denarne kazni obsoditi davkoplačevalca na zapor do enesa leta, če presega znesek, za katerega je bil davek prikrajšan ali spravljen v nevarnost prikrajšanju, 600 kron ali če je bil davkoplačevalec že kdaj kaznovan radi davčnih prestopkov. Tudi se denarna kazen v slučaju neizterljivosti lahko izpremeni v zaporno kazen do 6 mesecev. Kako naj torej izpolnim napoved, da i sam ne bom nobene škode trpel in davčno oblastvo ne bo imelo vzroka, da bi mi pošiljalo svoje očitke jn pomisleke? Na prvi strani napovedi bom v raz-predelek: Letni znesek v krona h postavil za posamezne vrste dohodkov številke, kakor sem jih našel pri vestnem in natančnem proračuna dohodkov in stroškov pri zemljiški posesti. pri hišah, pri svojih obrtih, iz svoje glavnice itd. Vsak previden gospodar si zapisuje redno svoje dohodke in tudi večje izdatke. Splošno priporočamo, da tudi kmetje zapisujejo v svoje beležnice, koliko so pridelali in koliko od toga so prodali ter za kako ceno. Na drugi strani naj si pa tudi zabeležijo, kakšne izdatke imajo, koliko so dali za seme, živino, klajo, koliko plačujejo poslom itd. Nihče ne bo zahteval in tudi ne pričakoval od našega srednjega ali malega kmeta, da bi imel redno knjigovodstvo, kakor je mora imeti vsak večji trgovec. Zelo koristno pa je, da si vsak gospodar zabeleži večje dohodke in izdatke v posebni knjižici &li v koledarju. Tako bo sam najbolje videl, kako uspeva njegovo gospodarstvo, mogel bo pa iudi nasproti davčnim, sodnim in drugim oblastim dokazati svoje navedbe s svojimi zapiski. Saj oblasti mu bodo rade verjele, samo če se prepričajo, da si redno in natančno zapisuje svoje dohodke in izdatke. Iz teh zapiskov naj si davkoplačevalec sestavi številke in jih postavi med dohodke. Na drugi strani'naj pa pod številko 1. vstavi tiste davke, ki jih je plačal leta 1917. z vsemi dokladami vred, če davkov že p i ^dračunil pri sestavi dohodkov na prvi strani napovedi. Na drugi strani naj tudi navede, koliko obresti od svojih dolgov je plačal. Kdor nima letnih dohodkov čez 3600 K, sme tudi odbiti en odstotek letnega odplačila od prvotnega dolga, če je ta vlcnjižen na posestvo in se je dolžnik pravno zavezal dolg polagoma odplačevati. Pod točko »Trajajoča bremena« se postavi vrednost prevžitka staršem itd., ako je davkoplačevalec po pogodbi ali po oporoki dolžan dajati prevži-tek. Zavarovalne premi je za vsakovrstno zavarovanje zoper škodo se vstavijo na drugi strani med odbitke samo tedaj, če se že niso, vpoštele na, prvi strani pri preračunu dohodkov. Kdor je zavarovan za življenje, r J pod številko 7. tudi navede, koliko je plačal zavarovalne premije, vendar naj pristavi ime zavarovalnice in številko zavarovalne police. Na drugi strani spodaj naj se tudi napiše, koliko otrok, kišene pomagajo redno pri gospodarstvu, mora davkoplačevalec preskrbovati. Po § 173. zakona o osebnih davkih se namreč zniža davčni postavek za vsakega otroka ali drugega takega nepreskrbljenega rodbinskega uda (razen žene) za eno stopnjo, vendar se pa pri dohodkih do vštetih 2400 K pri znižanju davkov en otrok ne vpošteva, pri dohodkih čes 2400 K do vštetih 4800 K pa se ne vpoštevata dva otroka ozir. druga taka rodbinska uda. Tisti otroci, ki redno pomagajo pri kmetijstvu ali obrtu, se tukaj ne navedejo, ker so izdatki za nje že itak pri dohodkih iz kmetijstva ali obrta vstavijo med produkcijske stroške. Ravno tam na j se tudi navede, če je imel kdo kake posebne težave pri vzdrževanju ali vzgoji otrok, ali je imel daljšo bolezen v hiši, ali je bil pri vojakih itd. Komisija sme namreč pri takih izrednih razmerah znižati davčni postavek za tri stopnje. Ko sem tako izpolnil prvo in drugo stran napovedi ter se lastnoročno podpisal, storil sem postavno veljavno napoved. Davčno oblastvo in komisija, ki ceni dohodke, se morata ravnati po številkah v napovedi. Če jim ne verja-meta, morata to v posebnem odloku po- jasniti in navesti vzroke, zakaj ne moreta vpoštevati napovedanih dohodkov. Da pa davčno oblastvo ve, kako sem prišel do napovedanih številk, se priporoča, da se na tretji strani napovedi dohodki in izdatki podrobno izkažejo. To velja zlasti za dohodke iz kmetijstva in obrtov. Če se ne izkažejo podrobni dohodki in so zde davčnemu oblastvu napovedani dohodki prenizki, prejme napovednik pomisleke, v katerih se mu naroči, naj v določenem času svoje aohodke in izdatke podrobno izkaže. Zato je dobro, da se že v napovedi sami napravi podrobni izkaz dohodkov in stroškov, ker se s tem ognemo marsikaterim pisarijam in časih tudi nepotrebnemu razburjanju. Pripomniti je treba, da se tudi na pomisleke mora utemeljeno odgovoriti in če se to naroči v pomislekih, podrobno izkazati dohodke 'in stroške. Kdor sploh ne odgovori na pomisleke ali ne odgovori v določenem času ali pa ne izkaže podrobno svojih dohodkov in izdatkov, če se to v pomislekih zahteva, je zopet lahko kontumaciran, in sicer po § 213. zakona o osebnih davkih. Davčnemu oblastvu se ne bo treba ozirati na tiste napovedane dohodke, o katerih je izdalo svoje pomisleke. Torej tudi tukaj pozor! (Dalje.) Po botrini. Spisal —. Tam nekje stoji precej velika vas. Do imena nam ni. Lepo po vrsti stoje hiše, ena poleg druge. Hiše in gospodarska poslopja so v dobrem stanu, saj so vaščani z večine premožni ljudje, ki imajo dokaj mernikov розејапја. Tudi gozdov in travnikov jim ne manjka. Nekako sredi vasi stoji Anžičeva hiša, obdana s prostranim vrtom, v katerem rastejo jabolka, hruške, češplje in tudi ena češnja. Na koncu vrta, med hišo in hlevom stoji star, Častitljiv vodnjak, ki Anžičeve dobro preskrbljuje z vodo; tudi v najhujših pasjih dnevih ne usahne. Staro cevasto bruno, poraščeno z zelenim mahom, od starosti nekoliko natrhnelo, se vselej nekoliko'zamajfe, kadar kdo potegne za držalo, s katerim prigoni vodo v cev, da iije v dolgo in globoko hrastovo korito, ki stoji pred vodnjakom. Poleg vodnjaka je dolga klop. Na njej so ob nedeljah popoldne, pa tudi vroče poletne večere tako radi posedali Anžičev oče, mož stare korenine, ki so pred leti, ko še ni bilo vojske, gospodarili na Anžičevini. Tu so kadili svojo čedrco za posladek po težkem delu in se ozirali z1 veseljem na mladi zarod, štiri zdrave, bosonoge dečke in tri deklice, ki so skakali in se prekopicevali po vrtu, da jih jo bilo veselje gledati. Včasih je prisedel Ben-deljnov Marka, Anžičev sosed in prija- telj, ki je bil z Anžičevimi v botrini. Tudi Bendeljnovemu Marku ni bilo kaj reči; bil je dober mož prav tako kakor prijatelj Anžič, pošteno je redil svojo družino, in njegova klop v farni cerkvi ni bila nikdar prazna, kakor Anžičeva ne. Če sta pa s prijateljem Anžičem ob nedeljah popoldne po krščanskem nauku nekoliko pogledala v koaarec, kdo bi jima to zameril? Pijanca nista bila in to je tudi nekaj. Primerilo se je p o, pri Anžičevih vročega poletnega dne, da so poslah h krstu. Anžičev oče so bili prav veseli božjega blagoslova pa so rekli: »Bo že Bog dal, da bomo imeli kaj jesti — več ko nas bo, več bomo pridelali.« Boter je bil kakor vselej Anžičevi drobnjavi — Bendeljnov Marka, botrca pa dobrosrčna mati Bendeljnovka. Po krstu so šli v gostilno na botrino. Botrina je pač stara navada v tistem kraju. Prejšnjo leto, ko so krstili zadnjega Anžičevega dečka Urha, so bili tudi na botrinski pojedini, zakaj bi pa letos ne šli, ko so krstili drobno Barbko. Bilo je prav prijetno na botrini. Priljudni krčmar je nosil na mizo, kar je zmogla klet in kuhinja, kakor je imel sploh navado dobro postreči svoje goste. Belega kruha, sira, juhe, kuretnine je bilo toliko, da so se jim kar bočila lica. Vina pa tudi ni manjkalo, saj ga je tisto leto prav dosti rodila Dolenjska, pa kako dobrega! Šel je v glavo, rdečil je lica in je privzdigoval noge. Tako so bili vsi veseli na botrini, h kateri je bilo povabljenih še več sosedov in prijateljev. Lepo so tekle ure, ift komaj so opazili, da se je naredila noč. Babica z malo Barbko in druge ženske so že davno šle domov, kar je bilo prav; saj se ne spodobi, da bi ženske sedele v gostilni dolgo v noč, tem manj. ker imajo doma ne malo opravka. Možakarji pa so še posedeli in modrovali naprej. Botrček Bendeljnov Marka, ki je preje imel tako lep krstni govor, je bil posebno zgovoren. Okoli enajste ure se je vesela družba razšla. Ostal je le še Marka. Anžičev oče so opazili moč vina šele, ko so vstali. Noge so jim nekoliko odpovedovale, ko so se vračali domov. Dobra vinska kapljica in pa veselje, da jim je Bog dal Barbko, vse jim je šlo v noge in glavo, da so bili dobre volje kakor že dolgo ne. Ko so prišli do dvorišča, so se v loku pognali noter, k sreči je bila lesa odprla. Potem so lepo jadrali k vodnjaku, ki je mirno sameval blizu hišnega praga. Ker so bili tako veselo ganjeni, da bi bili najrajši objeli ves svet, so hoteli objeti tudi cevasto vodnjakovo bruno... Že so razprostrli roke — pa bruno se je umaknilo na levo, ali boljo Anžičev oče so se umaknili. Potem so se kregali na vrata, ki niso hotela stati pri miru, temuč so se venomer vrtila v kolobarju. Petkrat so premerili celo dvorišče, potem so so začeli zgovarjati s starim vodnjakom ter so mu povedali, da »o najboljši mož na svetu, pa da ima vsak človek svoje slabosti, da ni vsak dan krst, da je najmlajši Barbka ime, da bo Barbka še kdaj princezinja, 6» da je ta dan velik praznik in ne vem y kaj še vse. Nazadnje so si začeli ganjeni brisati solze iz oči, — kar se odpro hišna vrata, za katerimi je stala s svetilko v rokah stara tašča... Anžičev oče so izginili v hišo... Pa to je šele prvo dejanje. Prišlo /e drugo, še bolj čudno, ki se je vršilo tudi pri vodnjaku. Pri Anžičevih je zopet nastal mir, kar prihaja drug človek skozi odprto leso. Bendeljnov Marka je, boter, ki je imel pri hotrini na Barbko ir. na sorodnike krstni nagovor. Noge sc mu plavale bolj v zraku kakor po vi v to svrho naročijo Fellerjev zeliščni- fluid z i, Elsa-Fluid, Isti ne samo ne potolaži takoj hipno nastalega zobobola, ampak prepreči tudi, da se bolečine ne ponovijo, če se zobje snažijo vsak dan * tem zdravilom. Njegov razkuževalni vpliv in prijetni vonj .odstrani tudi zopern duh iz; ust. 12 steklenic tega, bolečine tolažečega") dompčega. zdravila pošilja franko samo Za 14 K 32 v. E. V. Feiler, Stubica, Elsatrg št. 16 f Hrvatsko). Kdor ima slabe zobe, navadno tudi slabo prcbavlja, ker ne more zadostno žvečiti. Pri motenju prebavljanja se vzame blažilno odvajilo Rabarbarjcve krogljice z z. Elsa-kroglice. Šest škatlic stane samo 7 K 37 v. franko. Priporočam, da si je naročite zajedno z Elsa-Fluidom, da ininte oba zdravniško priporočena preparata vedno pri hiši.-Kdor hoče imeti na «prehodih, potovanjih m na 'pcostem takojučinkujoče zdravilo pri rokah, temu priporočamo steklenico ElsaFluida. To stori dobro, (v.) Za naše gospodinje. Miši preženeš, ako položiš pred mišje luknje s terpentinovim oljem ali pa s petrolejem napojene cunje. Tudi divje kamilice miškam smrde; ako jih potrosiš pred mišje brloge, bodo iskale miši drugod zavetišča. Leščeno pohištvo, ki so je onesnažile muhe, zamoreš zopet osnažiti, če vzameš 2 dela oljčnega olja in en del škroba (šterke). Namesto te tekočine smeš rabiti tudi petrolej. Kos volnate cunje namočiš v to tekočino, odrgneš pohištvo, nato pa pobrišeš s flanelo. (Drugače pa leščenega pohištva ne kaže drgniti s petrolejno cunjo.) Nože in vilice osnažiš najpreje in najceneje, ako razrežeš nekuhan krompir na dvoje, potegneš s krhljem po zdrobljeni opeki, nato pa drgneš po noževi klini ali po žlici, dokler se ne sveti. Razno. Največji hleb sira. Sedaj, ko vsega tako manjka, bo marsikoga zanimala vest o velikanskem-hlebu sira, ki so ga poslali nekoč iz Kanade na Angleško. ; Okroginokvog jc meril šest metrov, tehtal je pa 3600 kilogramov. Ce vzamemo en kilogram sira za 10 K, je bil torej vreden 36.000 K; če pa po sedanjih Cenah 20 K, je bil pa vreden 72.000 K. i Brade. Koliko nam pripovedujejo naše pesmi o vitezu Ravbarju in njego- _ vi bradi. Nekateri se sicer šmejajo, a je čisto res, da se dobijo take brade. Znameniti. Wolam Tapley v Ameriki jo imel nad tri metre dolgo brado, Fran- , coz Coulon pa poldrugi meter dolge i brke in. tudi nad tri metre dolgo brado. Neki drug Francoz je pa vzel seboj v grob nad triinpol metra dolgo brado. Bolgarsko rožno olje. Bolgarija preskrbuje svetovni trg z devet desetinami rožnega olja. Za liter olja je treba 4000 kg rožnih listkov ali dva hektarja prostora. Vsako leto naberejo 13 do 14 milijonov kg cvetlic, lci dajo 3000 do < 4000 kg drage tekočine. Cene so vsled vojske zelo poskočile; 1. 1910. so dobili za kilogram olja 1150 K, sedaj pa velja 1 kg do 5000 K. -i Hitrost nekaterih živali. Najhitreje ša četveronožna žival je gazela, ki pre-< leti na sekundo 27 metrov, nekateri konji nad 25 m, ruski volčji pes 25, angleški hrti 18 do 23 m. Poprečno pre-dirja konj v eni minuti nekaj nad en kilometer, zajec dober kilometer, žirafa 900 m, tiger 860, severni jelen 850, volk sicer samo 570 m, a je zelo vztrajen in dirja lahko v eni sapi 80 do 100 km. — Postovka preleti na uro 490 km, torej v eni uri sede m krat iz Ljubljane v Trst, virgiški deževnik 415 km, sokol selivec 269, izučene lastavice 245, najhitrejši golob pismonoša. 190 km. Noj pred i rja s pomočjo peroti v eni uri 33 km, torej iz Ljubljane do Podnarta. Tudi nekatere ribe so jako hitre: delfin 37 km na uro, losos 24, slanik pa 22 km, zelo veliko. Uboj enega človeka. Zelo veliko krogel je treba, da ubijemo enega človeka. V rusko-japonski vojski so v boju za neko sotesko porabili Japonci 151 topovskih in 3300 drugih krogel, da so ubili enega samega Rusa. Rusi so za usmrčenje enega Japonca porabili mnogo manj, vendar pa tudi še 10 velikih in 214 malih krogel. Amerikanski humor. Dva Ameri-kanca prijatelja sedita v gledišču. Po predstavi opazi prvi, da mu manjka ena od njegovih dveh denarnic. Prijatelj se skuša opravičiti in pravi, da on ni tat; nato mu pa reče prvi: »Prav rad ti verjamem, da nisi tat, saj mi je vendar ena denarnica še ostala. < Iveri. Poslušaj, ijle j in molči, če hočeš v miru živeti. Malokdo vč, koliko mora človek vedeti, tla vč, kako malo da vč. Pojdi tja, kjer s; redovi služijo, ne tja, kjer se delil Kako daleč je do nepremičnic. Pogled na nebo nam kaže par zvezd, ki se premikajo, in silno veliko drugih zvezd, ki se nič ne premikajo. Te imenujemo nepremičnice. Kako daleč so od nas? Če bi se mogli vsesti na brzovlak, ki napravi na uro 100 km, in bi za vsako uro vožnje plačali eno krono, bi do najbližje zvezde plačali 44 milijard K in bi se kljub izredni hitrosti vozili skoro 50 milijonov let. To so številke, ki si jih ne moremo predstavljati. Potapljači. Sedaj, ko so toliko ladij potopili, mislijo na to, kako bi jih s pomočjo potapljačev zopet, dvignili. Marsikdo misli, da gredo potapljači prav. globoko, pa ni res. Pritisk morske vodo je prevelik. Že v globini 20—30 m je jako težko delati, nadalje pa le izjemoma. Na Angleškem so določili, da je 72 rti največja globočina, do katere je spioh mogoče človeku priti. A vsako delo. vsako premikanje je v tej globini popolnoma izključeno. Zato bo s človeško pomočjo mogoče dvigniti le one ladje, ki so potopljene na prav plitvih točkah. LISTNICA UREDNIŠTVA. J. Č, R.! Obrnite se na Katoliško Bu-'varno v Ljubljani. — L. P. T.! »Zvonček« je »ladinski list in izhaja v Ljubljani, — Bolie-ta&i »Berača« priobčimo, kadar pride na rsto, »Duh starega Rjavca« pa žalibog ni to-ko dovršen, da bi ga mogli objaviti. — Vsem opisnikom in pisateljem: Pišite samo na eno ran pole I I Književnost. f.' 'Ljudska knižnica: »Kako sem se jaz tkal«, spisal Jakob Alošcvc- Delo izšlo v freh delil1 v Katoliški Eukvr , , v Ljubljani; pena • 'icmu lično vezanemu delu 2 K 50 ■.:.-. — Kdor se hoče tudi v sedanjem ?.■: j'stnem času vsaj nekoliko razvedriti, i:, i kupi in čita ta Aiešovcev spis. Pisatelj nam slika z nepopisno hudomušnostjo in laljivostjo svoje življenje od prve zavesti Ido konca »likanja«. Življenjepis je tudi za-raditega zanimiv, ker nam živo opisuje te-Hanje šolske razmere. Slovensko šolstvo nima. nobenega spisa te vrste; brez dvorna »memo šteti Alešovca med najboljše in naj-Driginalnejše slovenske humoriste. Ale-Bovčevi spisi so izšli v dobi narodne pro-buje; ker so bili popolnoma razprodani, se je priredila na večstransko željo nova izdala. LOTERIJSKE ŠTEVILKE. , Trst, 23. januarja; 18, 31, 90, 39, 84. , Dunaj, 26. januarja: 64, 84, 14, 87, 88. > SKRIVALNICA. Vr. XII. 737/17—46. V imenu Njegovega Veličanstva cesajja! C. kr, deželna sodnija v Ljubljani je razsodila tako: Janez Batista, rojen 18, februarja 1860 v Veliki Bukovci, pristojen v Trnovo, kat., oženjen, vžitkar iz Velike Bukovce št. 32, predkaznovan, |e kriv pregreška draženja po § 20., št. 2 a) cesarskega ukaza z dne 24. marca 1917, št. 131 d. z., storjenega s tem, da je, zaradi draženja že enkrat obsojen, dne 27. avgusta 1917 v Veliki Bukoyci, izrabljaje izvanredne razmere, povzročene t J vojnem stanju, za potrebne reči, namreč za krompir, si pustil dajati očitno čezmerno ceno 1 K za 1 kg ter se obsodi po § 20. št. 2 cit. cesarskega ukaza, uporabljaje § 260. b) kaz. zak. na 10 (deset) dni hudega zapora, poostrenega z dvema trdima ležiščema ter po § 389, k. pr. r. v povračilo kazenskih stroškov. Obenem se v smislu § 45. cit. cesarskega ukaza odredi objava te razsodbe v časniku »Domoljub« ter javno nabitje v občini Trnovo, V Ljubljani, dne 15. januarja 1918. U. 63/17/7. V imenu Njegovega Veličanstva cesarja! C. kr. okrajno sodišče na Brdu je razsodilo tako i Franc Štrukelj, 56 let star, kat. vere, v Krasnjo pristojen, oženjen, posestnik v Spodnjih Lokah št. 20, le kaznovan, je kriv, da je dne 11. aprila 1917 v Krašnji, izrabljajoč iziedne, po vojski povzročene razmere, zahteval in tudi prodejal stot nestisnjene krme, torej neobhodno potreben predmet, po 25 K, tedaj po očividno čezmerni ceni S tem je zagrešil prestopek navijanja cen po § 18/1 ces. ukaza z dne 21; avgusta 1916, dri. zak. št. 261, in se obsoja po citiranem paragrafu z uporabo § 266. k. z. na 4 (štiri) dni zapora ter v denarno globo 150 K: v slučaju neizterljivosti v nadaljnjih 10 dni zapora in po § 389. k. pr. r. v povračilo stroškov kazenskega postopanja in izvršbe. C. kr. okrajna sodnija 'na Brdu, oddelek П., dne 12. junija 1917. Dr. Kotnik. Ženske lase zmedene kupujem P" najviSjl cent. ze za 20 dkg P" bnrvl i" dolžini plefa^i >_9 K. Sprn.-- Ija'te In poSlj'te po poŠti vzorec. Slane samo 40 vin. Denar do- ; LI,. ._,.«!__V ! Vam plačam __nko Vaših kur j ln ouee, brada-vlo in trde kože tekom 3 dni a korenino bron bolečin ne odpravi RIA - B AX.SAIKC. Cenn lončka z iiimetve-nim pismom K fl'75, 3 lonfikl K 5 60, 0 lončkov KU'60. Кешепу Kaschan (Katnall., poštni predal 12,000 Ogrsko. 100. ooozalivntnio. Naročajte,Slovenca' bile takoi,— V zalogi Imntn lepe Izdelane k ' -9-30 K. Co .-Telite,poSliilemali vzoreclaslnce-no. Točna postrežba. Prodajam najboljše barvilo za lase t, K. - 1. Svetcc Izdelovalnim kit Hudoltovo, nasproti rotovža. fpimvdnl ie sredslvo za tmmlaie-KTclITiyUUl ienie las. ki rdeče cvetic In sive lase In brade tfl Iraino temi.o pobarva. I stcklcnica s poštnino vred K 2*70. Dvdvnl ip rožnata voda, ki živo po- .v ™.У1,1 _rdeči bleda lica. Učinek te Cu ■ dovlt. 1 steklenica s poštnino vred K 2*45. Povzetje S5 vinarjev vet nosiov za naročilu IHN GPOLICH, drožerlja pri angelo, I I3rnoj6< 1, Morava. 'Ai Le 2 K 90 h mali t»parat „Omega", vel. slike 4X4 kompl. z malo opremo z liatanö. navod. za začetnike. Aparat .^Perfekt", vel. 4li9\0 z motnim stoklom. dvojno ka-seto, dober objekt 'in malo opremo t er navo dilom ze. zaöotniice le K 8. Zakiopna k amera, a«rtra4*vel.9Xl>; fina izvršitev z vsem potrebnim o- Eremlj. za razne lege, prima akromnt. leoa, kompl. s ovinasto kaseto m navodilom dokler ▼ zalogi, le K 07. 20 h zakiopna omara za voiaštvo za plošče in ttitne, / epna Oüiik»' vel. 4%X6 le K 67.90; vel. 6X9 le K 67.20. Pošilja po povzetju. Poštnina i K. Export „Perfekt", Dunaj VII. Neuetiftg. 137/102. Kupi se posestim na katerem bi se p^eredilo 6 do 8 glav živine. Ponudbe s ceno na upravo »Domoljuba« pod štev. 286. K 4-90 NaS« Čudovito ročno Silo za Šivanje Siva tako naglo preSIvne vbode kot Šivalni stroj. - Nai» večja Iznajdba, s katero more vsak sam krpati In Slvatl usnie, raztraane Čevlje, lionisko opremo, kožuhovino, preproge, pogrinjala za vozove, Šotore. klobučevlno, plašče ža kolesa vreče, platno In vsako drugo močno blHoo. Dobrota za rokodelce, kmete in vojake. Neobhodno potrebno zc vsakogar. Trdna konstrukcna, zelo lahka vporabo. jamstvo za oorabnost. Mnogo pohvalnih pisem. Cena komnl. Silu s sukonrem. 4 raznimi Sivankaml inporabiilm navodilom K 4.90, 3 kosi K 13'SO. 5 kosov 1! 22- Pošilja po povzetju, (na bo|ISč<£ proti pred plačilu.) 124 M. Svoboda, Dunaj, III/2, HiBssoassG 13-404. ako rabite mojo nepravo za lat „Jana«". Obstoji iz treh suhih elementov i!4',voitnv napetosti, okoJu & norm. ev«.-6, k! gor« 400 ar. Spnivljenl »o v javorovi omaric« oblina 27», X 20 X 10% '"m- Kompletno, montirano in pripravljeno za rabo. Cone, K 120*—• Zavojnina in poštnina K 6'-. Hfitis mrnm. Dunaj X. ßtubeiiiintf nakupujejo v vsaki množini A. ZANKL SINOVI, LJUBLJANA, Resljeva cesta 1. SMajno bodočnost mao tnrSke In nove srečke avstrijskega Hdečtga kria v-ded n iliove vedno zviJujoCe se denarne vredn .stll Vsaka srečka zarten« I Glavna dobitka znašala čez S.XST 1|000.000 kron! *WI Natančno ooiasntlo z igralnim načrtom razpošilja brezplačno: Sietkovno zastopstvo 12, L|ubl)ana. oar Priporočam i UIT4Џ'.гжу ~ ' 1 v i1/,"!1 r ipi - - ■ v,r iA**. - -ПТЈИ j ш ' ' }0 i BL.J3iuU.'a4 ■■..» Л. liiv.j. J ' .kjJCTTi >. JSkb.i. ДЈ/аЛ-К^Јм^ЖТ ffri ™ dolinsko kav ino primes v korist oßmejnim Sievern • г©т ! Krmila manjka! Zato se uporabljajo nadomestna sredstva za krmila. Da to krmo živina, perutnina dobro ptebavi in popolnoma izkoristi, naj se primeža 2 krat na teden krmi, ena pest polna |lj|9.t-fl" to je dr. pl. Trnköczy-a redllnl prašek. „1ШШ II Paket velja 1 K, 5 paketov 6 K, poštnine prosto. 5 paketov zadostuje za 3 mesece za enega vola, kravo, ali prašiča, da se zredi. Glavna zaloga: lekarna Trnköczy zraven rotovža v Ljubljani. .vfastin je bil odlikovan z najvišjimi kolajnami na razstavah: na Dunaju, v i'arizu, Londonu in Himu. Na tisoče kmetovalcev hvali in rabi „Mastin". Rožne mline primerne za mletev vseh vrst žita prodaja: Adoll Oppenheim, Mor. Osirevc, Brücken- gasse Stev. 13. 3374 Jaz Am Csillag s svojimi 185 cm dolgimi. or|aškiml Lorelei-kim* la-tni, kisem jih dobilo po 14 mesečni r^bl pomade, ki sem io znašla sama. To ie edino sredstvo preti Izpadanju las, za njih rast In ncnovanje. za ojačitev laslšča, БН moških krepko pospešuje rast rade, m 2e oo kratki dobi daie lasem in bradi naravni blesk ,n polnost, In jih varni? pred prezgodnjim osive-njem do najvišje starosti. Lonček po it B.—,!! 10.- in ii 15. Po pošti se pošilja vsak dan po vsem svetu s poštnim povzetjem ali denar naprej iz tvorntce, kctnor je naslavljati vsa naročila. § Ado Cslllsg, Dunsi za kuhanje žganja uddaja v večjih in manjših množinah tvrdka ^353 1шШ1п,1)Иш,Шас,2. sprejme v delo i cevuarna v Razširjajte „DOMOLJUBA"! i Plača po dogovoru in sedanjim razmeram j primerna. Ponudbe naj se pošljejo na Zavod za pospeševanje obrti v Ljubljani, Dunajska cesta št, 22, kjer naj se čevljarji, ki žele stopiti v službo, v svrho dogovora osebno zglasijo od 9. ure dopoldne do 2. ure popoldne. 3245 n. № deželno življenjsko in rontne nezgodno ln Jamstvene zavarovalnice v Ljnbliani, Marije Terezije cesta 12/11 sprejema zavarovanje na doživetje in smrt, zdinženo tud z vojnupi rlziko, otroških dot, rentna In ljudska nezgodna ш Jamstvena zavarovania. Javen zavori. Absolutna varnost. Nizko p-emije. Naiuj;odiif>im "ngoii zn то,п<> 'avaruvanie. Zavod temelji na vzajemnosti. — Prospekti zastonj' in poštnine prosto. Sposobni zastopnici s« sprejemajo pod najugodnejšimi pogoji. ШЗ' Proda se ШГ malima hiša 1Ш z vrtom in svinjakom. — Naslov pove iz prijazno.' sti uprava našega lista pod Jtev. 198. Avtomatična past J»Wütete Ш i)od8ane к 6'8°. ?a miši K 4-80, ^jrarel ,ove brez nadzorstva do 40 ti-/"^•вдЗЗсУ ya" v eni noii> 110 zapuste nI« ■ ' kake sledi in se same zopet nastavijo. Past za ščurke „Rapid" vjamo na tisoče ščurkov v eni noči, po K 6-90. Izborno delujoči lovilec za muhe „Nova" komad K 4-20, Povsod najboljši uspehi. Muogo zahvatnic. Pošilja se po povzetju ali proti predplačilu. Pošt« nina 90 v. Izvoz. tvrd. Tintner, Dunaj III.. Nen* linggasse 26-L. Г- L JUD OSOJILNICfl reglsfrouana zadruga z nsomejeno zauezo v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta štev. 6, za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po llloge u „MudaHtü posapKtci" so pc-poEnema narne naložene, her posojilnica daje denar na вагпа pcscsfsa na deželi in o mestih. brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 25 vinarjev na lečo. »Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. — Menjice se eskomptujejo najboljše. TU 0 Rezeronl zakladi znašajo okroglo en milijon kron. - Sianie hranilnih olog ie bilo koncem Eeta 1916 okroglo 26 milijonu» hrom. ura EUtbunCUO regul. In re-dpe NiMel aJJ jeklo K tJ — IS — «o.— □ radij, e vetih v. kaeal K 16-10— ti — e ereb okr. K 18. - »4.— 2H. - ■ rad. rvet. Lasi K 80.- 3ft.— erebr. «iap. uiunaelnst. K eo.— 1в - 40 - 14 k. •lata Ef.pestaa ura am «laut. & 100 —, 120. 140 —. 8letno pismeno jamstvo. Pošilja po povset.ja Nikak rieikol Zamen» dovoljena ali denar nar.aj Prva tovarna rt JAN KONRAD o. fn kr. dvorni ealoinik Brüx it iШ <6eAko.) Ha ieljo ee \ jatomur tf.stonj pošlje moj glavni cenik, /.astoni dobi vsak naže.jo шо glavni katalog, ur, «re-brnine, zjntni-ne. godbenib pretim, soline m viae. i>obre bar»P0 K 14 20, 26. 10. 25, 85, 60. 2 vrstne harmoniko po K 70. 80, 100, IkO; Svriitne harmoniko po K 180, 200 240, 280. ^ameun tlo- JAN KONRAD, c.i.kr.dva. d-b.Most<0rrx)SM75P. Češko. Kuverte s firmo, pismu, račune lief. izvršuje natančno po naročilu Katoliška tiskarna v Ljubljani. шшаовз) Srbečico, lišaje odstrani prav naglo dr. Flescb-a izvir, „rujavo mazilo". Popolnoma brez duba, ne maže. Poskusni lontek K 2-30 veliki K 4 — porcijaza rodbino K 11-—. Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarne pri UstanovUjeno 1.1893. Vzolemno pofpno ШШ v Uubliani registrovana zadruga z omejenim jamstvom. Dovoljuje članom posojila proti poroštvu, zastavi življenjskih polic, posestva, vrednostnih papirjev ali proti zaznambi na službene. prejemke. Vračajo se posojila v 71/2, 15 ali 22 V2 letih v odsekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih. Kdor želi posojila, naj se obrne na pisarno v Ljubljani, Kongresni trg štev. 19, ki daje vsa potrebna pojasnila. P :"Mveno lastno premoženje znaša koncem leta 1915 519.843'40 kron. Zadiuga sprejema tudi hranilne vloge in jih obrestuje po 4'/,% Deležnikov je bilo koncem leta 1915 1924 s 15.615 deleži, ki reprezentujejo jamstvene glavnice za 6,089.850 kron. !! Rko ie niste, pošlifte naročnino i! J ШШШШШШШШШШШШШШШ ШШШШВШТ mm ШШШШШШШШШШШШШ Dobro „IKO" uro vsak občuduje in zaželi, kajti ona je UDjiirsko delo urarske umetnosti! Razpošilja 8eÄ£Äu zamenjam! .........................................................................1...................................nu..............................nni Kovinaste ure. ."V. po K 22 — 26 — 32 — 40 — 60.— Srebrne ure . . . . po K 48— 54- 60 — 70 — 90- 100- Kovinaste verižice . . po K 2'— 3"— 4'— 6.— 10 — Usnjate verižice ... po K 160 2 80 4 80 W Zlatnina ln srebrnlna v bogati Izberi I Velika izbira ur, verižic, prstanov, lepotičja, daril itd. v velikem krasnem ccnikn, katerega zahtevajte zastonj in poštnine prosto. iiutiMiiiiiiiMiitiiitiMMMiii iHiiMiMiniiiiHHiiniiiiitiiiiiiiniiiHiiiiiiiiiiMMitiiiiiiniHiiiHiiHiiiiiiMiiiiiiiHiiii lastna znamka „IKO" svetovnoznana. Lastna protokolirana tovarna ar v SviCL Svetovna razpošiljalnica H.SUTTHER ZSn LJUBLJANI št. 1 Nobene podružnice. ■» Svetovnoznana radi razpošiljanja dobrih ur. Nobene podružnice. IzdaJakontordJ „Domoljuba", Odgovorni urednik Lado vik Tomaži« Tiskala Katoliška tiskarna.