*~'/uAuce-
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, JANUARY 2, 1962
SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER
M'
ŠTEV. LX — VOL. LX
De Gaulle bo umaknil vojalivo iz Alžirije
Predsednik francoske republike je izjavil, da bo poklical večji del vojaštva iz Alžirije domov v prepričanju, da je sporazum z upornimi Alžirci blizu.
PARIZ, Fr. — Charles de Gaulle, predsednik francoske republike, je kljub ostremu odporu desničarskih in nacioi distič-nih krogov odločen končati vojno v Alžiriji, ki teče že osmo leto in je stala Francijo preko 32,000 življenj ter okoli 9 bilijonov dolarjev. V ta namen je sklenil odpoklicati večji del vojaštva iz Alžirije domov, tja pa poslati popolnoma zanesljivo vojaštvo iz Francije, v kolikor bo to potrebno.
Doslej sta se vrnili iz Alžirije dve diviziji, tja pa je bilo poslanih okoli 30,000 zanesljivih in vladi vdanih čet. De Gaulle je napovedal, da bo večina armade iz Alžirije poklicana domov in stavljena na razpolago za o-brambo Evrope. Francija ima v Alžiriji nad 400,0000 vojakov, pretežno v boju preskušenih enot.
V vladnih krogih trdijo, da je sporazum z vodniki alžirskega upora blizu in da bo v nekaj tednih objavljen, če ne pride do kakih novih težav. De Gaulle je na stališču, naj ljudsko glasovanje odloči, ali naj ostane Alžirija v zvezi s Francijo ali naj postane "popolnoma neodvisna država. V zadnjem slučaju zahteva jamstva za nemoteno gospodarsko in kulturno življenje poldrugega milijona francoskih naseljencev v Alžiriji.
Desničarski krogi v armadi in francoskem javnem mnenju podpirajo francoske koloniste v Alžiriji, ki vztrajajo na stališču, da je Alžirija francoska in mora francoska ostati! Zato se nekateri boje, da bi alžirski spor u-tegnil sprožiti državljansko vojno v Franciji.
—----o-----
Sodnik m\m\ delo črnske organizacije
v Alabami
MONTGOMERY, Ala. — Državni okrožni sodnik Walter B. Jones je po treh dneh zasliševanj in razprave prepovedal Narodni zvezi za napredek barvnih ljudstev delovanje v vsej državi Alabami.
Sodnik je mnenja, da je organizacija delovala v Alabami v nasprotju z državnimi zakoni, ker se ni prijavila kot organizacija s svojim središčem izven države.
Novi grobovi
Anthony Royce Novsak
V	nedeljo je umrl v Grile veteranski bolni šnici Anthony Royce Novsak z 11409 Glen-wood Ave. Star je bil 53 let, rojen v Clevelandu. Bil je samski in veteran druge svetovne vojne. Tukaj zapušča brata Louisa in Franka Novsak, v Fort Lauderdalu, Fla., pa brata Johna Logan. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob devetih iz Za-krajškovega pogreb, zavoda v cerkev sv. Vida ob 9:30, nato na Kalvarijo. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob enih.
Fred Stanich
Včeraj je umrl v St. Alexis bolnišnici 77 let stari Fred Stanich z 10413 Reno Ave., doma iz Rimskega britofa pri Dol. Vremah v Slov. Primorju, od koder je prišel sem pred 50 leti. Bil je član Društva Lunder-Adamič št. 28 SNPJ ter Društva Janeza Krstnika št. 37 ABZ. Svoj čas je bil delaven na narodnem in kulturnem polju. Zaposlen je bil pri Sanitary Tinning Co. do 1. 1956, ko je stopil v pokoj. Zapustil je ženo Antonijo, roj. Lipoid, sina Freda, hčer Elsie Ko-hun ter vnuke. Pogreb bo v četrtek ob 1:30 pop. iz L. Ferfolia pogreb, zavoda na Highland Park pokopališče.
Katherine Bertovich
V	petek je preminula v St. Alexis bolnišnici 64 let stara Katherine Bertovich roj. Maro-ideh, z 8008 Finning Avg dnr-a na Hrvaškem, od koder je prišla sem pred 60 leti. Bila je članica društva Zrinjski-Frankopan br. 403 HBZ, Oltarnega društva ari cerkvi Sv. Imena ter Christian Mothers and Daughters So-
Poizvedovalni količek
Jože Žnidaršič, 6601 Bonna Ave., Cleveland, Ohio, bi rad zvedel za naslov svojega znan ca Lojzeta Jakliča ali njegovega brata Staneta Jakliča. Oba sta se naselila leta 1950 nekje v Minnesoti. Kdor bi vedel za nju, naj sporoči na gornji naslov.
SHOW
- • •
Siti
V remenski
prerok
Rdeči Kitajci želijo kupili angleška ielaia
Zastopniki rdeče Kitajske so začeli razgovore o nakupu večjega števila angleških potniških turbo-jet letal.
LONDON, Vel. Brit. — Letalski strokovnjaki rdeče Kitajske so v zadnjih tednih obiskali večino angleških letalskih tovarn in se razgovarjali o možnosti nakupa angleških potniških letal. Prvih šest potniških letal so Kitajci kupili na Angleškem začetkom preteklega meseca. To so bila turbo-jet letala Vickers Viscount.
Kitajci bi sedaj radi kupih “ducate letal” vrste Handley Page Herald, ki tehta vsako o-koli 20 ton, stane okoli $700,000 in lahko nosi do 52 oseb. Letala so opremljena izključno za potniški promet.
V angleških vladnih krogih sodijo, da bi se Kitajci radi rešili v pogledu letalskega prometa iz popolne zavisnosti od Sovjetske zveze. Doslej so uporabljali izključno letala sovjetskega izdelka.
Združene države so nasprotovale prodaji prvih šest letal in so prav tako proti vsem nadalj-nim podobnim kupčijam, ker so prepričane, da se bo Kitajska na ta način vojaško okrepila.
II Tm\	9S$}ns
glavnih pomočnikov v
ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Glavni tajnik ZN U Tant je imenoval pretekli petek osem glavnih podtajnikov, ki mu bo-
eiety No. 1. Zapustila je moža do služili tudi za “glavne sve-Mihaela, hčere Mary Heller, tovaiCe v važnih vprašanjih”.
Od osmih so samo trije novi, pet pa jih je bilo že preje na vodilnih mestih v ZN. Novi so
Katherine Hager, Frances Sherman, Anno Hiller, Barbaro Novak, Mildred Aiello ter Alice, s i n O'V e Michaela, George-a, Francis-a in Richarda, vnuke in pravnuke. Pogreb bo danes zjutraj ob 8:45 iz L. Ferfolia pogreb. zavoda v cerkev Sv. Imena ob 9:30, nato na Kalvarijo.
Preseljevanje črncev proti severu in zapadu se 'nadaljuje
WASHINGTON, D.C. — Do-čim se je v letih 1940 - 1950 preselilo iz južnih držav proti severu in zapadu samo 1,245,000 črncev, se jih v sledečem desetletju
Omar Loufti iz Egipta, Jiri Nosek iz Češkoslovaške in Godfrey K. J. Amachree iz Nigerije v Afriki, stari pa R. Bunche iz ZDA, G. Arkadjev iz ZSSR, C. V. 'Narasimhan iz Indije, P. de Seynes iz Francije in Hernane Tavares de Sa iz Brazilije.
MASA in armada vsaka svoje delo v — vesolju!
WASHINGTON, D.C. — Doslej se je z napori prodiranja v vesolje ukvarjala le NASA (Narodna administracija za aeronavtiko in vesolje), sedaj je v tem pogledu prevzelo del nalog tudi vojaško letalstvo. NASA bo skušala 16. t. m. poslati na pot okoli Zemlje prvega ameriškega astronavta J. H. Giepna z raketo Atlas in v vesoljskem vozilu Mercury'. Glennu bodo sledili še trije ameriški astroi avti na podobni poti in s podobno nalogo.
Prihodnje leto bodo v povečani vesoljski ladji skušah poslati na pot okoli Zemlje dva astronavta skupaj z raketo Titan 2, ki bo imela za nekako petino večjo potisno silo kot raketa Atlas. Tema bodo sledili trije v novi vesoljski ladji Apollo, ki jo bo v vesolje pognala raketa Saturn z milijon in pol funtov potisne sile.
Vojno letalstvo bo poskušalo orodreti v vesolje z vesoljskim letalom Dyna Soar. V vesolje ga bo pognala raketa Titan 3, o kateri trdijo, da bo imela tudi blizu poldrug milijon funtov potisne sile. Vozilo Dyna Soar ima krila in bo sposobno pristati na letališču kot letalo. Prvo pojde v vesolje leta 1964 ali 1965.
Amerika ra?iisl?:a zadnje ¥o]n«5 račune z Juponsko
WASHINGTON. D C. — Japonska je bila .nx,’-:-,;. let pod ameriško vojno okupacijo. Takrat je morala naša administracija skrbeti za javno upravo in podpiranje in obnovo gospodarstva. Vse to nas je stalo nekaj nad 2 bilijona dol., ki bi jih morala Japonska plačati. Naša administracija je zahteval povračilo samo tretjine vseh stroškov, Japonci pa so dolga leta trdili, da so stroški previsoko odmerjeni in da je njihovo gospodarstvo prešibko, da bi mogli začeti z od. plačevanjem. Po sedemletnih pogajanjih so pristali na plačilo $490,000,000, ki jih bo Japonska odplačevala v letnih obrokih z nizko obrestno mero.
Sporazum z Japonsko je bil
PORTUGALSKA STRLA UPOR
Iz Clevelanda in okolice
Skupina političnih nasprotnikov (vlade Salazar ja je skušala pod vodstvom nekega stotnika armade {zavzeti vojašnico v Be ji kot prvikorak kjBanke zvišale obrestno splošnemu uporu proti diktatorični vladi. U-por je ibil naglo strt, uporniki {mrtvi lali zajeti.
BEJA, Pori. — Kakih 40 fanatičnih nasprotnikov vlade pod vodstvom stotnika Joao Maria Paulo Varela Gomes je udarilo na vojašnice 3. pešpolka z namero, da jih zavzamejo in ustvarijo tam oporišče za splošen upor in revolucijo proti diktatorski vladi Oliveire Salazarja. Po treh urah streljanja so bili napadalci premagani. Dva od njih sta bila mrtva, pet ranjenihč ostali pa zajeti. V borbi je padel tudi obrambni podtajnik podpolk. Jaime Filipe da Fonseca, ki je prihitel iz Lizbone na kraj upora in šel pozvat upornike, ki so že zavzeli del vojašnice, k predaji. Uporniki so ga ustrelili, nakar je v bolnišnici umrl.
Oblasti trdijo, da sta vodila u-
por stotnik Gomez, ki je pri vo- dovoljnih črnih domačinov, med litvah v preteklem novembru drugim z vodstvom upora v kandidiral proti vladi in ki je Angoli.
sicer znan kot oster kritik poli-	------o---—
tike Salazarja, ter bivši vodnik Ribicoff bo kandidiral za portugalske katoliške mladine, j senatorja v Connecticut? ki se je skrival v brazilskem
poslaništvu v Lizboni, Manuel Serra.
Stotnik Gomez je bil v boju težko ranjen in je v vojaški bolnišnici v Beji menda že blizu smrti. O Manuelu Serri pa oblasti niso dale nobene izjave. Tako ni gotovo, ali je v ječi med ujetniki ah med ranjenimi v bolnišnici.
Uporniki so se zbrali na skrivaj v zgodnjih urah Novega leta in udarili nenadno v vojašnico mimo straže. Posrečilo se jim je prodreti do samega poveljstva vojašnice, predno so naleteli na kak odpor. Prijeli so več oficirjev, nekaterim pa je le uspelo uiti, nakar so pozvali vojaštvo k orožju in začeli boj z napadalci.
Na Portugalskem vlada že o-koli 30 let O. Salazar na avtoritarni način, ki v deželi na splošno ni posebno priljubljen. Opoziciji se kljub temu doslej ni posrečilo najti načina, po katerem bi vrnili deželi demokratičen red. Lani v januarju so se polastili potniške ladje Santa Maria in opozorili ves svet na razmere na Portugalskem. Vodnik opozicije gen. Delgado živi
WASHINGTON, D. C. — Za nobena politična mesta ni že to-liko zanimanja kot za senatna. Kdor je izvoljen, ima kar celih šest let, da ne naštevamo vseh Ostalih prednosti, želja po mestih v senatu se je pojavila tudi v Kennedyevem kabinetu. Kan-
mero
na hranilne vloge—
Večina bank v mestu je objavila, da bo 1. januarjem plačevala na hranilne vloge po 4 odstotke obresti, če bodo te naložene za najmanj eno leto, za vse ostale pa bo nova obrestna mera 3.5 odstotka. Pričakujejo, da bodo hranilnice, ki so doslej plačevale na hranilne vloge 4 odstotke obresti, te povišale na 4.5 odstotka.
Mestni tovornjak s soljo ukraden—
V	petek sta Reily Hagker in njegov pomočnik Lettroy Pettigrew posipala mestne ceste, ki so bile močno pomrznjene, s soljo in pepelom. Tovornjak z okoli pet tonami te mešanice sta ustavila okoli 11:15 zv. na E. 100 St. blizu St. Clair Ave. in stopila v bližnji lokal na kavo. Ko sta se vrnila na cesto, je tovornjak izginil.
Hud požar na zahodni strani—
V	petek popoldne je nastal požar v Uncle Dave’s Discount Furniture Warehouse na 2015

krat se pa sliši ime Ribicoffa, taj. ruka za socijalno politiko.
Njegovi prijatelji ga silijo, naj jeseni kandidira za senatorja v državi Connecticut. Ribicoff ima očitno željo, da bi se preselil v senat, toda politična olika zahteva, da se vsaj zaenkrat še
valo okoli 100 gasilcev. Škodo so ocenili na okoli $100,000.
Nedržavljani naj se prijavijo—
Po zveznem zakonu se morajo vsi nedržavljani tekom januarja prijaviti zveznim oblastem na. posebnih obrazcih (formularjih), ki so na razpolago na pošt-
skoraj milijon in pol. Največ jih je odšlo proti Kaliforniji (354,000), potem v New York, Illinois in Ohio (133,000). V Washington - se jih je doselilo 54,000.
v Braziliji, ima pa svoje zaup-rklenjen po nemškem vzorcu. V jnike po vseh večjih središčih
Zapadni Nemčiji smo imeli po- tugalskih izseljencev ter v
kolonijah Angola in Mosam-bique. V zadnjih so se ti povezali menda celo z vodniki neza-
Nemčiji smo odipiuali dve tretjini: ostali bilijon bi moral biti odplačan v letnih obrokih do 1. 1987. Leios pa je Nemčija plačala ves zaostali znesek naen-
krat, da nam pomaga iz zadrege pri naši plačilni bilanci.
Dobre in slabe novice iz Konga slede druga drugi
LEOPOLDVILLE, Kongo. — no dobro skušnjo s strokovnja-1 na žuganja in obljube iz New v Kongu slab vtis. Svoj čas so
Med najvažnejše zadnje novice1 ki ZN, potrebuje pa nujno kakih Yorka.
■ r-	i	i •	, i 10 000 učiteljev, zdravnikov
iz Konga spada ona, ki pove, da ’	'
.	i tehnikov in upravnikov kar na-
sta Belgija in Kongo obnovila1	............
diplomatske stike, ki so bili pre-
trgani že od samega začetka
ravnost iz Belgije, kajti samo ti poznajo Kongo in vedo, kako je treba tam delati. Kongoška vla-
kongoške samostojnosti. Do ob- da ve tudi, da je Belgija obve-nove stikov je prišlo na kongo-ško pobudo. Kongoška vlada je imela za to dosti razlogov.
Najprvo ni čisto gotovo, kaj bo s pomočjo iz Amerike. Morda bo njen obseg zelo majhen.
Na drugi strani je gotovo, da pomoč od strani ZN visi v zraku. Kongoški domači centralni vladi se torej obetajo slabi časi Kongom preiti v kongoške roke.
pri ZN izključili vporabo kon-Vse zavisi sedaj od tega, kako goških čet radi tega, ker so se se bosta Combe in centralna pod Lumumbo obnašale preveč vlada pogovorila o spremembi divjaško. Sedaj so spremenili ustave. Sedanja ustava je bel- svoje mnenje. Spremembo je o-gijsko delo, temelji na centraliz- dobrila vlada ZDA, ki je bila o mu. Predelati jo je treba tako, tem predhodno obveščena. Mor-zana po pogodbi, da podpre za j da postane Kongo federacija ali'da jo bo radi tega še glava bo-nekaj let kongoško javno upra- konfederacija. Tudi v tem po-jlela. Kongoške čete hoče nam-vo s $12,000,000 na leto, dočim slu so Belgijci doma. Lažje bo-1 reč poveljstvo ZN uporabiti za bi z $38,000,000 krila stroške za J do dali kongoškim politikom j “varnostno službo”. Dobile bo-belgijske strokovnjake v Kon-(konkretne nasvete kot kdo dru- do tako zopet priliko za {traje, gu. V rokah belgijske vlade je	gi. Dokler ni	vprašanje nove	u-	rope, nasilja in izrede, kar bo
za skoraj $400,000,000 delnic raz-j stave rešeno,	je težko upati	na	dalo povod za nov val državnih kongoških podjetij, ki mora-	mir v Kongu.	Pa tudi potem,	ko	Ijanske ’ vojne vsaj v Katangi,
jo po pogodbi med Belgijo in	bo dogovor o	novi ustavi pod	ako ne tudi v drugih provincah.
premišljuje” in navaja vse raz. uradh1 ln na uradih za natu-lične razloge, ki naj bi ga odvr- ializac>jo in imigracijo. Kdor bi mli od kandidature. To je stara se ne iavil- se izpostavlja nevar-pesem, ki jo bo konec sredi po- nosti kazni in izgonu iz dežele, letja, ako ne že preje.	Davki na nepremičnine—
Okrajni zakladnik opozarja, da je treba do najkasneje 7. januarja plačati davke na nepremičnine. Kdor tega ne bo storil, oo moral plačati za kazen deset odstotkov več.
Pasje znamke—
Do 20. januarja morajo lastniki psov preskrbeti za nje nove pasje znamke za 1. 1961. Vsaka stane $2. Kdor znamke ne bo pravočasno preskrbel, bo moral plačati $1.00 globe. Dobijo se v sobi 121 v County Administration Bldg., v Small Animal Clinic, na 18235 Euclid-Green Shopping Center, v Glen-ville Pet Shop na 10638 St. Clair Ave. in še drugod.
Rojenice—
Mr. in Mrs. Richard Jakšič se je rodila v Sao Paolo v Braziliji pretekli četrtek hčerkica k trem sinovom. S tem sta postala Mr. in Mrs. Frank Jakšič na 6111 St. Clair Ave. sedmič stari oče in stara mati. Čestitamo!
Seja—
Članice Podr. št. 32 SŽZ so vabljene nocoj ob 7:30 na sejo v navadne prostore.
Seja—
Podružnica št. 14 SŽZ ima nocoj ob sedmih sejo. Vse vabljene!
Društvo sv. Vida št. 25 KSKJ ima nocoj ob 7:30 sejo v šoli sv. Vida. Na dnevnem redu je zaprisega odbora. Vsi vabljeni!

pran:
Oblačno in naletavanje snega. Mrzlo. Najvišja temperatura 29.
na finančnem področju.
Ko je kongoška vlada gledala okoli po dohodkih, je ugotovila, da obstoja v Kongu še zmeraj nad 100 belgijskih podjetij, ki sicer plačujejo davke, toda se čutijo močno osamljene, ker nimajo diplomatskega varstva iz domače dežele. Kongoška vlada L ( je dalje napravila svojo ne rav-
Vse to je kongoško centralno vlado nagnilo, da se je pobotala
streho — če sploh bo —, bo osta-
Ne smemo namreč pozabiti, da se tudi regularne čete ZN, ki
lo še zmeraj odprto vprašanje,
kaj bo rekel na novo ustavo'so “delale red in mir” v Katan-z belgijsko vlado. Morda upa kongoški levičarski politik Gi-|gi, posebno v Elizabethvillu, ni-tudi, da bodo Belgijci boljše po-jzenga, ki zaenkrat noče v Leo- so obnašale tako, kot se voja-sredovali med njo in Čombejem. poldville, akoravno je podpred- škim oddelkom spodobi. Ako bo-Imajo namreč več možnosti, da sednik vlade, in — molči. do sedaj še kongoške čete oma-pritisnejo na Čombeja kot ZN j Da bo poveljstvo ZN uporabi- deževale čelade ZN, potem bo in Amerika. Čombe bo tudi več lo 1,600 kongoških vojakov in vse pripravljeno, da se ZN s dal na izjave in zagotovila, ki biljih vključilo v sestav svojih čet,'svojimi vojaki umaknejo iz te prišla iz belgijske prestolice, kot | je napravilo na mnoge politike [nesrečne dežele.
To je bilo nekega leta v Ribnici
“Ali ste imeli letos kaj snega?”
“Ne dosti; sosedov Jaka ga je imel precej več.’’
“Kako pa je to mogoče?”
“Nu, ker ima večje dvorišče!”
------O--------
Zadnje vesti
PALM BEACH, Fla. — Vodniki ZDA in ZSSR so si izmenjali novoletna voščila z željami po ohranitvi svetovnega miru. BEJRUT, Lib. — Upor desničarske Ljudske socialne stranke pod vodstvom Abdulaha Sa-ade je vlada zadušila. Včeraj so uničili zadnja gnezda upornikov v gorah. Vlada je objavila, da je prijela vodnika u-pora Saadc.
BAGDAD, Irak — V severnem delu dežele je prišlo znova do upora Kurdov. V bojih je baje našlo smrt več sto oseb na obeh straneh.
MOSKVA, ZSSR. — Ameriški poslanik L. Thompson se je danes razgovarjal dve uri z zun. ministrom Gromikom. O poteku razgovora sta poučena tudi Pariz in London. Do razgovora je prišlo na temelju sklepa sestanka Kennedy-Macmillan na Bermudih pred Božičem.
PALM BEACH, Fla. — Tu se bodo začela posvetovanja predsednika Kennedya in njegovih glavnih sodelavcev. Danes pridejo sem podpredsednik B. Johnson, obrambni tajnik McNamara in gen. Taylor, jutri pa se jim bodo pridružili še načelniki glavnih stanov oboroženih sil.
HAVANA, Kuba. — Castro in | njegovi praznujejo z vsemi
slovesnostmi t r i 1 e tnico prevzema oblasti v deželi.
CLEVELAND, O. — Od preteklega petka zvečer ob šestih pa do danes zjutraj je bilo na cestah vse dežele skupno 330 smrtnih nesreč, 78 oseb pa je našlo smrt v ognju. V državi Ohio je bilo v prometnih nesrečah na cestah mrtvih 10 oseh.
Ameriška Domovina
/»•'VI * lf Kr.OI Vls- tlOVlI
c“*8fcc
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 ■— Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published dally except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Zedinjene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 8 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 1
Tues., Jan. 2, 1962
Posebno poglavje je Latinska Amerika. Tam ne poznajo takih problemov kot na primer v Aziji in Afriki, tam ni več kolonij, spomini na kolonijalne čase so obledeli. Politično vreme je pa tam zelo nezanesljivo. Tudi letos nimamo nobenega jamstva, da ne bi ponekod izbruhnile politične revolucije s socijalnimi posledicami. Zavozljan položaj na Kubi lahko različno odmeva v različnih latinskoameriških republikah. Težko si je zamisliti, da to ne bi vplivalo na mednarodno politiko po vsem svetu.
Končno moramo še opozoriti na krizo v Združenih narodih, ki je od tedna do tedna hujša. Mnogi so že obupali nad njimi, mnogi jih krčevito branijo. Znak časa pa je, da so se obrnili za posredovanje v Washington ravno tisti politiki, ki drugače branijo ZN, kot na primer kongoški politiki in indonezijski Sukamo. Verjetno ne zaupajo ZN, da bi mogli opraviti take posle, dasiravno so bili v ta namen ustanovljeni. Kriza v ZN more seveda samo dati povod za nove mednarodne težave, kar miru gotovo ne bo v korist.
svetne oblasti kažejo več nepristranske iskrenosti do Cerkve in njenih predstavnikov.
(Dalje prihodnjič)
Župnika pri Sv. Vidu pri Cerknici obsodili na 10 mesecev
Letošnja trenja v mednarodni politiki
BESEDA IZ NARODA \
Katoliški škofje o položaju kat. Cerkve v Jugoslaviji
Cleveland, O. — O tem, kakeirati in se upirati, sme samo tršo verske in cerkvene razmere peti. S temi pripombami ab-
Nekaj smo jih podedovali iz prejšnjih let, posebne iz v Jugoslaviji, slišimo in beremo j javljamo Škofovsko spomemco, lanskega nekaj bo novih, nekatera med njimi se dajo pred-,2el° različne sodbe. Nekateri, kakor so jo objavile “Misli,” slo-
^	'	(1 »-t	1:1 : ^	i	t r /d /"V /-vt r i ni 1 revn 1	rro r» t t rv4- -V, IWI*. 01	v*
videti.
ki so bili na obisku v domovini,
Na misel nam prihaja najprvo Alžirija. Tam divja dr- povedo, da so videli cerkve od-žavljanska vojna že osmo leto, vsi znaki kažejo, da bo kma- Pnte> službe božje, procesije, milu dosegla vrhunec, morda že letos. De Gaulle in uporniki sij°ne ^ množice vernikov zbra-so — vsaj tako trdijo tisti, ki poznajo ozadje alžirske krize, |^1!h Pri raznih prilikah. Tudi
__že blizu sporazuma. Ako ga bodo dosegli, ne pomeni to ,časnikarji svobodnega sveta po-
konec krize. Nadaljevala se bo v Franciji in Alžiriji, toda gooto pižejo v tem smislu kot, da zgubila bo mednaroden pomen. Hvala Bogu, da sta Pariz J6 v Jugoslaviji, ce ne popolna, in Tunis na poti do končnega sporazuma glede Bizerte, to vsaj precejšna verska svoboda, bo olajšalo zaključek krize v Alžiriji.	Na d^S1 strani stoji, da sta
Hujša je zadeva s Kongom. Tam je pravi kaos, meša-|P0id komunistično vlado vera m niča državljanske in plemenske vojne. Vmešani v krizo so iceilk6v ne le l°ceni od države, Združeni narodi, ki so radi tega prišli sami v krizo, posred- ,!kar bi ne bil° P° se!bi mc bude-no pa sprožili hude debate o zunanji politiki v nekaterih ga> ampak stalno m vztrajno za-državah, ki držijo z ZN, najbolj v naši deželi. Ako hoče-|^rani> ker vlad.ajoca komunisti-mo biti odkriti, moramo priznati, da ne vidimo možnosti ibna sAranlka smatra vsako vero v doglednem času, da se Kongo umiri.	|fa ostanek ,uzastfele. dedi^ine,
Nič boljši niso utemeljeni upi, da pride do miru v Laosu ,'kl ga ie treba odpraviti, za vra-in v Južnem Vietnamu. V Laosu vlada sumljivo zatišje. |Z0’ kl na'9Prot,u0e pameti m zna-Zaka'j so tam komunisti tako mirni? Ali sta Moskva in Pei-|^ostl’ yBalko cerikev Pa za orodje ping prišla navskriž tudi zaradi Laosa? Vsekakor ni seda-llkapitab®tlcine dobe. kl Je kot tanje zatišje še nobeno jamstvo, da bo dežela postala res nev-^0 vedno+ 'sovrazmk kormimsti-tralna. Boljši so izgledi v Južnem Vietnamu. Kaže, da je^™^3 slstc™a m v ade.
Diem uvidel, da ameriška zaskrbljenost ni brez podlage, in1 Komunistična vlada Jugosla-da se bo ravnal po nasvetih naših diplomatov. Državljanske JG lzdala za vsa velytva za-vojne s tem tam še ne bo konec, vlekla se bo še naprej, mor- ,kon’ ki cerkvene m verske usta-da celo v prihodnje leto. Dokler ne bo končana/bo lahko hove 0B:tr° podreja drzavni upra-povod za mednarodne zapletljaje.	Kin ”Jene™ nadzorstvu m do.
Hujše bodo posledice nepričakovane indijske invazije |loca' kaJ cellkve vendarle smejo v portugalske kolonije. Večina članic ZN je ob tej priliki in LCba ne sme',°- fa zakon Je izjavila, da so “osvobodilne vojne’’ dovoljene, ni pa pri tem povedala, kaj pod tem razume. Skrila se je za sedaj že
za katoliško Cerkev tako slab, da škofje niso mogli nanj pristati
L.rr^U ni limfen* InHii, ie dato V7-nlltl tega 2akona ne drži,
kadar je treba iz političnih razlogov pritisniti kakega duhovnika ali cerkveno ustanovo. Dejansko cerkve v Jugoslaviji ne živej ampak životarijo, kolikor jim dovoli policija. Istočasno svoj namig in svet, naj izdelajo teli so ohraniti naklonjenost in liskren napor, da pride do res vlada in vsa javna uprava dajeta brezbožno, materij alistično, komunistično vzgojo in silita vanjo z vsemi sredstvi. Cerkev ne more niti v tisku, niti s prižnice dokazovati nepravilnosti materij alističnega nauka in v posameznih v p r a šanjih dnevnega življenja ne sme nikdar zavzeti stališča proti odredbam komunistične vlade, naj še tako nasprotujejo krščanskemu pojmovanju, če se noče izpostaviti novim preganjanjem.
Leta 1960 je režim vrgel v svet vest, da bi se jugoslovanska vlada rada nekako pobotala z Vatikanom. Nižji vladni ljudje
ureditev spornih ozemelj ni izključena. Indija je dala vz^ gled, ki ga lahko posnema vsakdo. Prvi bi ga rad posnemal indonezijski Sukamo, toda kraji, ki bi jih rad zasedel, so 600 milj daleč od njegove dežele, sam pa nima ne dosti vojaštva, ne dosti mornarice in letalstva, da bo lahko brez skrbi tvegal napad na nizozemski del Nove Gvineje. Zato je prosil za posredovanje našega predsednika, dasiravno bi bili za ta posel bolj poklicani Združeni narodi. Po indijskem vzgledu bi seveda lahko nastale komplikacije glede vseh dosedaj še obstoječih kolonij. To so portugalske kolonije Timor in Macao v vzhodni Aziji, Angola in Mozambik v Afriki, da ne omenimo manjših in manj pomembnih.
Čeprav je Anglija likvidirala že večino svojih kolonij, ima pod svojo kontrolo še zmeraj 35 področij, velikih in malih. Velika ne ležijo na prometnih črtah. Anglija jim hoče dati neodvisnost, večinoma že letos. Operacija bo gotovo potekla v redu, toda vprašanje je, ali se bodo novonastale države znašle v svoji neodvisnosti. V njih lahko nastanejo notranji nemiri, ki se lahko hitro prelevijo v mednarodna trenja. Male kolonije, ki ležijo na prometnih žilah, kot so Gibraltar, Aden, Hong Kong, pa hoče še zmeraj držati v svojih rokah. Dasiravno so gospodarsko zelo važne, nimajo več velikega političnega pomena in radi njih ne bodo nastali mednarodni spori.
Francija je likvidirala vse svoje kolonijalne posesti razen Alžirije, Nizozemska jih ima še par, ki bi lahko postale povod za mednarodne zapletljaje. Portugalska je edina dežela, ki bodo njene kolonije delale težave mednarodni politiki. Najkočljivejša je portugalska kolonija Angola, ki se hoče osvoboditi na “alžirski” način.
Glavno nevarnost za mednarodni mir predstavlja še zmeraj hladna vojna med komunističnim in svobodnim svetom. Trenutno ni položaj tak, da bi se čez noč spremenila v pravo. Kitajski zid skozi Berlin nas zmeraj opominja, kako hitro se lahko poslabšajo odnosi med obema svetovoma. Sicer pa imamo žično pregrajo tudi skozi Jeruzalem, kar nas opozarja na napete odnose med arabskimi državami. Žična pregraja loči /udi Egipt in Izrael v ipokrajimi Gaza, stražijo jo pa vojaški oddelki ZN, kar gotovo ne pomeni miru. Sicer je hladna vojna zdivjala ravno na božični večer v Betlehemu; pristaši obeh glavnih krščanskih ver so se obdelavah s svečami in svečniki, kdo bo za nekaj ur gospodar na nekaterih svetih prostorih.
Ne smemo tudi prezreti raznih trenj za železno zaveso. So huda, ako bi jih sodili po besedah, ki padajo v Moskvi, Peipingu, Tirani in Beogradu, da ne omenjamo drugih satelitskih prestolic. Vendar se tovariši še niso tako sprli med seboj, da bi mislili na hladno vojsko zanje. Zaenkrat pošiljajo samo neprijateljske diplomatske misije nazaj domov, česar v prejšnjih letih ni bilo. Trenja med tovariši ko-
so o tem govorili škofje so dobili namig in svet, naj izdelajo svoj predlog. Odgovorili so v spomenici, ki jo tu priobčujemo. Vlada ni odgovorila. Vse je •ostalo pri starem. Tale škofovska spominica je samo zato zanimiva, ker v nji beremO) kake so dejansko verske in cerkvene razmere v Jugoslaviji, škofje pišejo zelo, zelo previdno. Hoteli so ohraniti naklonjenost in dobro voljo vlade, da bi se pogajanja začela in privedla do nekega uspeha. Zato so izbirali besede, opustili vsako kritiko, navajali samo to, kar je res o-snovno za vsako ureditev verskih in cerkvenih razmer. Pa vendar, kdor zna citati, bo videl v teh vrsticah pisanja škofov
venski list za avstralske Slovence:
Podpisani škofje in nadškof j e Jugoslavije, zbrani na plenarni letni konferenci v Zagrebu dne 20. nov. 1960, smo vzeli na znanje večkrat izrečeno željo prija, zno naklonjenih predstavnikov vlade, da bi se nekako uredili medselbojnii odnosi med Cerkvijo in vlado. Pretresli smo torej to vprašanje in soglasno ugotovili, da imamo škofje prav tako željo. Saj smo uverjeni, da bi taka ureditev bila koristna prav tako za državo kot za Cerkev. Uredba naših medsebojnih odnosov bi pomenila velik doprinos k notranji normalizaciji države in bi dvignila tudi ugled naše države v zunanjem svetu. Zato smo škofje voljni podpreti vsak iskren napor, da pride do res zdravega in trajnega mirnega sožitja med Cerkvijo in državo v naši domovini.
Da se pa izognemo nevarnosti napačnega razumevanja in tolmačenja tega, kar mislimo povedati, moramo najprej dati izjavo, ki je temeljne važnosti. Noben poedin škof, nobena sku-pina škofov nima oblasti, da bi dajala izjave v imenu svete katoliške Cerkve. Taka oblast je utelešena edino v Sveti stolici ali v sv. Očetu papežu, nasledniku sv. Petra, poglavarja apostolov. Jasno je torej, da škofje Jugoslavije nismo pooblaščeni, da bi načeli pogajanja za ureditev odnosov med državo in Cerk. kvijo. Še manj si je mogoče misliti, da bi mi škofje morebitna pogajanja zaključili s kakim končnim dogovorom. Na podlagi božje ustavnosti Cerkve so vse talke zadeve pod izključno Oblastjo Njegove Svetosti papeža, ki je vidni poglavar vesoljne katoliške Cerkve. Na drugi strani pa to ne brani škofom, da sodelujejo pri pripravah za morebitne poskuse, kako urediti odnose med vlado Jugoslavije in Sveto stolico.
Za pričetek takih pogajanj, še bolj pa za srečen zaključek, je treba seveda marsikaj metodično pripraviti. Tako ibi se dalo ustvariti, sodimo, primerno ozračje za medsebojno zbližanje. Najprej je treba najti tesnejše medsebojne stike, ugotoviti vidike, ki nas ločijo, in odstraniti ovire, ki nam zapirajo pota. Prvi korak, ki bi ga napravili škofje, naj bi bil: opomnili bi podrejeno duhovščino in verne laike, naj vestno in zvesto vršijo svoje državljanske dolžnosti. Ljudske množice bi vzgajali k patriotičnemu čustvovanju in žrtvam v prid javnega blagra, ljubezni do doma in domovine. Ljudske množice naj bi sodelovale z državnimi oblastmi za boljšo bodočnost domovinne in pomagale cdstranjati vse kar bi utegnilo nasprotovati materialnim in moralnim interesom družbe. Na drugi strani bi škofje pričakovali, da bo svetna
CLEVELAN, O. — Tukajšnji titovski propagandisti nam radi razlagajo svobodo vere v Jugoslaviji in jo slave, kot da je “skoro enaka” oni v naši deželi, kjer “sta cerkev in država tudi ločeni”. Če si seveda to versko svobodo pogledamo od bližje, ne ostane od nje posebno veliko, vsaj ne v smislu, kot jo poznamo v naši deželi.
Nekdo nam je pisal pred nekaj dnevi iz Cerknice, kako so tamkajšnjega župnika prijeli in obsodili najprej na pol leta, ker je odklonil odvezo neki ženski, ki je samo civilno poročena in je odklonila cerkveno poroko. Po cerkvenih predpisih župniku potem, ko je ženo poučil o nauku in stališču cerkve, da je njen zakon navadno prešuštvo in da se mora ali cerkveno poročiti ali pa moža pustiti, ni ostalo drugega, da je ženo odslovil, ki ni pokazala dobre volje izpolniti predpis vere in Cerkve.
Ko je žena možu doma povedala, kako ji je župnik razložil stališče Cerkve, je ta šel na milico in ga obtožil, da ščuva proti novemu redu. Na temelju tega so ga obsodili na šest mesecev zapora. Ko se je pritožil na višje sodišče, so mu kazen zvišali na deset mesecev.
Kaj je župnik zagrešil? Nič, ženi, ki je prišla k spovedi, je obrazložil krščanski nauk! Ni šel on k njej, ni je iskal, sama ga je prišla vprašat in on ji je bil dolžan povedati resnico, do kar ima sicer po titovskih zakonih “polno pravico”.
Tistirr), ki primerjajo jugoslovansko versko svobodo z ameriško, lahko zagotovimo, da se nobenemu duhovniku pri Sv. Vidu v Clevelandu ni treba bati, če bo razložil stališče Cerkve v vprašanju katoliškega zakona, da ga bodo postavili pred sodišče in ga poslali v ječo. Med svobodo v Ameriki in “svobodo” v rdeči Jugoslaviji je razlika tolikšna, da jo lahko vidi celo slepi. Prenekateri jo vidijo, pa jo nočejo priznati, ker jih je sram priznati zmoto, drugi razliko poznajo, pa jo morajo zani-kavati in slaviti rdečo svobodo, ker so zato pač — plačani!
J. C.
resnične razmere “molčeče Cer.[oblast upoštevala ukrepe držav-
Prijafeljem pok.
L lerkuna
Columbus, O. — Pokojni hom-ški župnik Anton Merkun je bil luč in luč se ne postavlja pod mernik, ampak visoko, da sveti vsem. Kdo je še toliko napisal, toliko zgradil, toliko organiziral, tolikim pomagal, toliko krivic in ponižanj pretrpel in vendar pri vsem ohranil tako velik pogum in nezlomljivo vero v bodočnost kakor gospod Merkun? Zdi se, da v današpji dobi zlepa ni Slovenca, ki bi mogel tekmovati z njim. In vendar so njegova dela taka, da jih more vsaj do neke mere posnemati vsakdo, neglede na sloj ali poklic: duhovnik in kmet, vajenec in študent, profesor in gospodinja, misijonar in znanstvenik. Prebiram arhive, pregledujem zapiske in pisma, ki mi jih je skozi več let pošiljal... Pa najdem pisma od monsignorov in tovarniških delavcev, od služkinj in doktorjev, od študentov in sivolasih starčkov in stark, ki se znova in znova zlijejo v en stavek: “Prešibek sem, da bi Vas mogel v vsem posnemati; toda trudil se bom, da Vam bom vsaj malo sledil!”
Čeprav imamo že ogromno gradiva, ki nam ga je pokojnik
ristijo svobodnemu svevu; radi njih niso komunistične pod-kve-” ki ne sme ne svobodno ži-jne ustave in zakonov glede ver-[sam v ta namen izročil, lepo talne akcije tako drzne, kot bi bile lahko.	veti in delati, ne sme protesti-Iskfh družb. To se pravi, naj prosimo vse njegove iskrene pid-
če vebJA^
AL’ PA NE 1
f O o po O Q Q O O 0 ft P O ft O 0OOOOOOOOO1
Na željo večjega števila starejših čitateljev lista ponatisku-jemo del sestavkov pok. urednika J. Debevca.	— Ured.
b JuuuuLfl-B a im flfl a g cjuluj tuLfl.a n o
“Mati, en košček prešuita mi odrežite:, če vam je ravno pri roki,” je ukazoval Likar Vragov-ki, ko je Stopil v gostilniško sobo. “Veste, dolga pot me še čaka in ta preteti kozel mi nagaja, da ni nikomer podobno. Gredoč mi natočite en poliček Vipavca, da ne boste dvakrat hodili.”
“Kakšnega kozla?” se navidezno začudi VragOvka, ki je sicer vedela o zamenjavi, •pa) seveda, tega ni smela izpovedati pred Likarjem, “saj sl kupil ven. dar kozo v Babnem polju in jo včeraj odpeljal domov. Kaj go. voriš o nekem kozlu.”
“Mati, nekaj se mi je primerilo, ki še sam ne vem, kako in kaj. Ali veste, da se mi je tista kozica, tista krotka živalica, ki je znala človeka tako lepo in krotko pogledati, da jo je moral človek zares rad imeti, da se je tista kozica pravim v našem hlevu na nekov način sprevrgla v bradatega, smrdečega, neprav-danskega kozla. V pravega kozla, vam pravim^ ki sem ga zdaj spravil v vaš hlev, da ga odvlečem nazaj in jim povem tistim, ki so me naribali in osleparili. Saj ne vem, če so me, ali je prišlo kako drugače, rečem pa da mene ne bodo, Likarja že ne.”
“Joh, j oh, pa menda vendar ne!” zazija Vragovka. “V kozla da se je kozica spremenila! Kaj poveš, Likar! Pa veš, da te niso oči zmotile in nisi prav videl?”
“Kaj ne biom videl, če vam Pa rečem, da je živa istina. Saj tudi jaz nisem sprva verjel, ampak moja stara je bila, ki je prva spoznala kozla im sem jih moral zastran tega od nje toli-
jate'lje, ki se spominjajo iz pokojnikovega življenja kakega posebno pomembnega ali značilnega dogodka, doživljaja ali dejanja, da to ob prvi priliki natančno opišejo. Opis je lahko v obliki navadnega pisma ali v obliki članka ali črtice; poglavitno je le, da povsem odgovarja resnici. Vse podobne spomine bomo vložili v pokojnikov življenj episni arhiv in bodo pozneje služili kot del gradiva za izdajo posebne knjige o homškem župniku Merkunu.
Spomine blagovolite poslati na naslov:
EURAM Box 843 Columbus 16 Ohio
Vas tišine
Vas Al Beving v južnem Sudanu sodi med najbolj tiha človeška naselja na svetu. Vaščani so znani po tem) da živijo tako rekoč v /stalni tišini, ker ne prenesejo hrupa.
Govorijo šepetaj e in nimajo bobnov, sicer v Afriki najbolj priljubi j enih glasbil in sredstev za informacije.
LovijTo le z lokom in s streli-cami, njihov besedni zaklad ne pozna izrazov “nemir” in “hrup.” Prav zato je mednarodna medicinska odprava izbrala to vas za proučevanje vpliva hrupa na človeški sluh.
Pri 560 doslej zaključenih pre. gledih so zbrali bogato gradivo in ugotovili, da imajo prebivalci Al Bevinga izredno razvit sluh. ---------------o———
IZ primorskega
železarno v Skednju bodo povečali
Pretekli mesec so začeli povečevati in obnavljati železarne v Skednju. Stroški so predvideni na okoli 20 milijard lir. Trdijo, da bodo nove, preurejene železarne zelo moderne.
ko prestati, kot še nikoli, odkar sem jo pobral. Toliko vam re-čem) mati Vragova, da nekaj je prišlo nadme: ali je za menoj sama hudoba, ki mi nagaja, ali so se pa spravile nadme coprnice z Slivnice in so mi eno zagod. le. Če so, potem sodim, da je med njimi katera iz Žirovnice, ki ima piko name. Sem se ji že kdaj zameril, da še sam ne vem, kdaj. Uh, če bi jo jaz dobil v roke pri belem dnevu!”
“Likar, le počasi, s coprnicami ni, da bi se človek ongavil. Gorje mu, ki ga enkrat dobijo v roke.”
“Saj nič ne rečem,” se umi-kuje v strahu, da je morda res katero preveč rekel o coprnicah, ki vse slišijo. “Prešuta in vina mi prinesite, da bom šel naprej s tistim smrduhom.”
“Jej, jej,” je jamrala Vragovka in se obrnila proč) da Likar ne bi videl na njenem obrazu porednega nasmeha.
V	tem je stopil v hišo tudi gospodar Vrag, ki je prisedel k Likarju. “Pa kaj misliš zdaj napraviti?” je vprašal gospodar.
“Kaj bom napravil, vprašaš. Nič ne bom napravil, kozla bom nazaj peljal in rečem ti, da se bomo nosili s tinstifni ki so me
J
tako grdo naplahtali. Kar tako se ne bo razšlo. Na, pij, Vrag,” je ponudil kupico goispodarju, ko je postavila gospodinja predenj polič, velik kos prešuta in vogal kruha.
V	gostilno so prišli tudi fantje, ki so prejšnji večer Likarju zamenjali kozo s kozlom. Vsakemu posebej je moral ponoviti vso zgodbo in vse se je čudilo in zmajevalo z glavo, kako da se le more kaj takega primeriti. Soglasen sklep je bil, da pravdan-sko to ni in da ima neka druga sila svoje prste vmes. Likar je bil najbolj glasan in pri drugem poliču je že vpil, da bo samega hudobca prijel za rožioke in mu pljunil v zobe, če se v njegovem kozlu zares skriva.
Bilo je že pozno popoldne, ko se Lilkar, odpravi od Vragovih. Vso pot, je obetaL da bo z gorjačo strojil kozo kozlu, da bo ve. del, kdaj je bil pri Likarju. Vrag in drugi so ga blagrovali, ki je talko pogumen, ki si še upa imeti kaj opravka z bradačem, ki ne more biti s tega sveta. Ostali so vsi v sobi, ko je šel Likar v hlev po kozla. Napeto so čakali, kaj da bo. V tem času, ko je namreč Likar pil in otepal prešut, so fantje pripeljali v hlev Likarjevo kozo in odpeljali kozla. Kaj bo rekel Likar, ko bo videl, da ima pred seboj zopet kozo, kozla ni pa nikjer.
Niso čakali dolgo. Tam od Vragovega hleva so namreč zaslišali vpitje, da se je razlegalo po vsem Gorenjem jezeru. Hiteli so ven pred hišo.
“Poglejte!” je vpil Likar na vse pretege. “Kaj vam nisem rekel, da so imele coprnice svoje umazane kremplje vmes! Ali vidite to, kar vidim jaz, vas vprašam?”
“Kaj ne' bomo videli,” se prvi oglasi gospodar Vrag, “kozo držiš na vrvi. Ali je prav tista) ki si jo včeraj pripeljal iz Babnega polja?” vpraša nedolžno.
“Prav tista, prav tista, seveda jč prav trita!!” hiti Likar. “Saj jo vendar poznam po lisi na glavi. In kar k meni se je stisnila, ko sem prišel do nje. Ti, živalica, ti. Ampak zdaj te bom peljal domov in te izročil na-ravnOst v roke moji babi. Če bo spet kakšna sprememba ponoči v našem hlevu si jaz umijem roke. Nak, po pravdansiki poti to ni šlo, pa ni šlo.”
“Še en polič bi ga zdaj, Likar, ko se je vse tako srečno izteklo,” ga sili gospodar Vrag.
“Ga ne bom, danes že ne več,” se odloči Likar. “Moram, da bom pred nočjo s kozo doma, ker se nič ne ve, kaj se mi še lahko primeri, če kje prežijo name coprnice. Pred nečjo nimajo moči, kolikor vem.”
“Pa srečno,” so mu voščili vsi pred Vragovo hišo in potem marsikatero uganili na Likarjev račun.
K A. IV .A O K A
Ameriška Domovina

AMERICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGG ONLY
SLOVflNIAN
MORNING NGWSPAPGR
Slovenski božič v New Torontu
Pisec tega isestavka je bil tam | Luči in žarometi so mnogo kot povabljen gost *— očividec in prispevali k močnejšim oderskim hoče podati le svoje vtise, ki jih prizorom.
je tam doživel; ne kot kritik tem. več kot laik, dobro se (zavedajoč, da le v , kopitar $odi naj kopita .
Slovenci nove župnije v New Toronto — 225 Bown’s Line v Kanadi so za letošnji božič 24.
Za duhovno umetniški užitek prirediteljem iskrena hvala in čestitke z željo, da hi kmalu
uprizorili spet kaj podobnega!
*
V znamenju božiča in v nekako dopolnilo gornjega sestav-
decembra uprizorili v svoji cer-ka naj omening da so neutrudni kveni dvorani čudovito lepo in j torontski gg. lazaristi letos za nepozabno spevoigro Slovenski j božično pripravo, kakor prejšnja božič, ki jo je po prastarih slo- leta organizirali za može in fan-venslkih prvinah uglasbil sklada, te duhovne vaje v domu duho-1
telj Matija Tomc.
Prireditelji in izvajalci te spevoigre, vsi člani domačega pevskega zbora, so dobro pripravljeni nastopili v režiji spretnega in nadvse požrtvovalnega prosvetnega delavca g.
Brunška.
Glavne vloge, na katerih je
vndh vaj v Manrezi pri jezuitih. Je to nadvse hvalevredna in vzpodbudna ideja, ki postaja iz leta v leto že slovensko ljudsko izročilo. Letos jih je s prav lepim uspehom vodil č. g. Tone Stankota! Zrnec.
V skrbno — preprostem slogu naštudiranih govorih je ne-
Slovenska telovadna zveza
Toronto, Gnt. — Vsem rojakom in rojakinjam želimo srečne in vesele praznilke) naraščaju, mlad. stvu in članstvu po Clevelandu, Hamiltonu in Torontu pa čim več sreče in uspeha v novem letu 1962. posebno za slovensko telovadno prvenstvo v Clevelandu.
*
Društvo Toronto sporoča, da se začne telovadba v četrtek 4. januarja 1962. ob 6:45 v Slov. župnijski dvorani na Manning. Vsi člani kakor tudi novi so prisrčno vabljeni!! !
L. Gormek.
bilo težišče' prireditve, so lepo bogljena človeška srca priprav-uravnovešeno podajali tako sve-!ljal za vreden sprejem včloveča-tega Jožefa — g. Blaž Potočnik nja božje ljubezni, žal, da se sproščeno in uglajeno, kakor'je spričo dejstva, ko je potreba Marijo z Detetom — ga. Marica 'našega časa po duhovnosti tako Cerar z nekoliko utišanim gla- kričeča ter vedno večja in večja, som) mtilonaravno. živo njeno |odzvalo ravno letos iz obeh slo-Detece, ki je med dejanjem ste- venskih župnij manjše število' govalo ročice, je vzbujalo med udeležencev. O, — ko bi znali občinstvom posebno zanimanje, vsi ljudje duhovne vrednote do.
Zbor angelcev, ki je uprizoril'jemati in jih pravilno vredno-nebeški prizor — rajanje, je z Jtiti,-bila bi podoba sveta dokaj velikim trudom pripravila gdčna [drugačne narave. — Udeležen-Anica Dolenc, otroci (deklice) 1 cam letošnjih duhovnih vaj v slovenske šole so ga zadovolji-!Manrezi bodo prav gotovo osta-vo izvajali. Bil je uvod v na- li v lepem in hvaležnem spomi-
Siovensko gledališče v TorostSii vešči
TORONTO, Ont. — Slovensko gledališče želi vsem svojim prijateljem, članom, igralcem, podpornikom in obiskovalcem veselo in srečno novo leto.
Ob tej priložnosti se zahvaljuje vsem za vso naklonjenost v preteklosti in se priporoča za podporo tudi pri bodočem delu na polju slovenske odrske kulture.	V. C.
slednje, tretje dejanje.
V nastopu kvarteta ovčjih pastirjev je bilo Občuteno podano prebijanje iz spanja na golih posvečenju, tleh v naravi pri čredah, kakor je pisano v evangeljski zgodbi.
‘Primitivno' pastirsko karakteristiko brez primesi afektacije in narejenega patasa so dokaj posrečeno podali gg. Jože Vojska,
Jani Trpin, Jože Meden ter Engelbert Medved. Idilično ljudsko pastoralen motiv pa doseže 'Višek pri drugem pastirju z jag-
nu na svetle trenutke: milosti, ki smo jih skupaj preživeli v tišini, globoki notranji zbranosti in
Krona božičnega praznovanja je bil nedvomno nepozabni sveti večer in polnočnica, ki je bila letos prvič v novi, zelo okusno okrašeni cerkvi Brezmadežna s čudodelno svetinjo v New Toronto na Brown’s Line.
Omembe in hvalevredno je, 'ko je po zdravamariji v duhu
hjetom v naročju, ki na ljubko- starih slovenskih običajev župnik
preprost način odkriva lepoto preproste duše s spevom” ... da bo to jagnje za ofer dal . . .” In posebno, ko se vsi združeni zamaknjeni v nebo, pojoč slavo Bogu notranje presunjeni odidejo. —
Ostale, podrejene vlbge so zadovoljivo podali g. Božo Cerar v Vlogi sebičnega krčmarja. Jože-favega sorodnika; gdčna Anica Dolenc pa, kot njegova žena, hudo krčmarico.
Ljudstvo je predstavljal celoten pevski zbor, ki ga je vodil preč. g. Franc Sodja. Po mojem osebnem doživetju je nedvomno opravil svojo težko nalogo z nadpovprečno kvaliteto in zasluži še posebno priznanje.
Še nekaj pripomb v pogledu kostumov. Mislim, da so tako Po slogu in kroju noše kraja in easa (tiste dobe) v celoti, kakor tudi v podrobnostih zadovoljevali. Tudi maske Jožefa) zlasti Pastirjev so ustrezale. V ospredje pozornosti je upravičeno stopal drugi pastir z jagnjetom in
preč. g. J. Kopač v spremstvu č. g. Franca Sodje in drugih navzočih opravil obred blagoslavljanja in kajenja, obhodil vse dostopne prostore cerkve, cerkvene dvorane in vse ostale pro. store župnišča, nakar smo se vrnili v cerkev in skupno izmolili pred glavnim oltarjem v sveti tišini in zbranosti veseli del rožnega venca.
V globoki zbranosti in svetem pričakovanju so se malo pred polnočjo, ko je bila vsa cerkev pogreznjena v mrak, odprla stranska vrata zakristije, odkoder je prihajal zbor — strnjena vrsta discipliniranih strežnikov. ministrantov, ki so v rokah nosili rdeče lučke in slamice za Deteta Jezusa. Med tem je cerkveni zbor pevcev v naj večji ubranosti zapel pianissimo Sveta noč. G. župnik J. Kopač) ki je korakal zadnji v sprevodu je nosil kipec Deteta Jezusa in ga položil v hlevček na slamice — duhovne darove ministrantov. Neizbrisen je bil notranji in zuna-
IZ SLOVENSKE PISfiRME
Toronto, Ont. — V zimskih večerih je več prilike za branje. Bila bi škoda, da bi v dobi radija in televziije pozabili na tiskano besedo; dvakrat škoda, če bi zanemarjali materino besedo. In ni lepšega darila, kot je lepa knjiga. Darujte za Božič slovenske knjige.
Naj novejše branje: ‘‘Rdeče bivanje”, zbirka poezij pesnika Karla Truhlarja, ki jo je izdala Slov. Kulturna Akcija. Cena $2.00.
“F. K. L. AUSCHWITZ”, je pretresljiva zgodba Slovenke, ki je v nemških taboriščih preživela vojna leta. Cena $1.00.
Gospa Gizella Hozjan je izdala zbirko slovenskih narodnih pesmi pod naslovom “Spomini mladosti”. Cena $2.00.
Poleg navedenih imarpo v u-radu še tri knjige, ki v angleščini govorijo o Slovencih in slovenskih narodnih problemih. Knjige je izdala “Studia Šlove-nica” v Washingtonu, D.C. Prva “Slovenia in European Affairs” govori o slovenski politični zgodovini. Druga, ‘“The Conversion of the Slovenes and the Ger-man-Slav Ethnic Boundary in the Eastern Alps” je zgodovina srednjeveških Slovencev in zgodovina njih pokristjanjenja. Tretja “The Slovenes of 'Carin-
kugavo karalkteristiiko, kakor je uji učinek, ko se je simbolično bilo že prej omenjeno.	Prižgala luč v jaslicah, ki preže-
Jasna in čista izgovarjava na- ,ne temo. V naslednjem trenut-
slopaijočih zasluži vse priznanje 'n pohvalo. Glasovi so v dokaj akustični dvorani prišli vsi bolj aii manj do svojega izraza. Le
ku je vsa cerkev zasijala v svet-lobi v znamenje velikega veselja ob razodetja božične skrivnosti. Takoj nato je sledila pol-°der se zdi, da je za take prire-!nočnica> Pri kateri je sproščeno ditve, kakor je bila ta, nekoliko in u,brano prepeval cerkveni pretesen, ker zahteva od igral-!z^or znane in manj znane, zelo cev večjo sprostitev, sicer ni priljubljene božične pesmi, drugače k temu kaj oporekati. I Spomin na nekdanje prazno-Oder je s svojimi pritiklinami vanie božiča v domovini je izno-prastarih elementov ustvarjal v'a živo zapel srca rojakov v tu-videz pradavnine in v nekaterih .iinb kjer je bodisi taka ali dru-prizorih puščavsko asocijacijo gačna, danes nova domovina, motivov.	France Gorše.
Mumijam izvabljene skrivnosti
Ugotovitve js sodobnimi pripomočki: “Modeme” bolezni so mučile tudi že faraone.
Ko so pred 38 leti odprli Tutankamonovo grobnico, je svet strmel v bogastvo ene izmed civilizacij v starem Egiptu. Znanost je uporalbila predmete, ki so jih izkopali člani britanske odprave, kot nadaljnji dokaz svoje teorije o načinu življenja v egiptovski deželi pred tremi ali štirimi tisočletji. Razmahnila Pa se je tudi pravcata manija nekritične romantike pri ocenjevanju življenja in navad davnih Egipčanov. Izkopano zlato je tako zmedlo glave amaterskih arheologov, da so začeli opisovati tiste čase kot “zlato dobo” faraonov.
Doslej so raziskali že mnoge podrobnosti iz tiste “zlate dobe” in postavili stvari vsako na svoje mesto. Nedavno so britanski strokovnjaki objavili najnovejše ugotovitve v tej zvezi. Medicin-isfci raziskovalci so še posebno natančno opisali življenje v dobi izvrstne mumifikacij ske teh-nilke) za katero so zbrali podatke iz več sto dobro ohranjenih sarkofagov in mumij is tistega časa. V palačah ob Nilu je bilo na primer mnogo zlata in ravnodušnosti 'lahkotnega življenja, prav talko pa ni manjkalo bolečin in raznih boleznij med njimi precej takih, ki jih dandanašnji označujemo kot “moderne.”
Faraonske glave pod krono so pogosto trpele zaradi niigrene, razen tega pa so faraone — in očitno ne le njih, toda mumije so večinoma iz kraljevskih družin — mučili revmatizem, išias in druge nevšečnosti. Po zaslugi modeme rentgenske tehnike in radioaktivnega ogljika so u-gotoviii starost posameznih predmetov in posebnosti njihovega ustroja, hkrati pa so odkrili tudi bolezni ljudi iz tistih časov. Tako je znanost osvetlila tudi to stran življenja, M je hieroglifi
]niso omenjali.
Zaključek: Egipt ni le ena izmed zibelk civilizacije, temveč tudi njenih bolezni. Na eni izmed mumij so ugotovili celo sledove bolezni na pljučih. Čeprav se zdi presenetljivo, imajo medicinski raziskovalci dokaze zato , da so faraoni trpeli zaradi tako imenovane menaženske ‘bolezni, torej neprijetnosti sedanjih poslovnih ljudi. Nadaljnje ugotovitve kažejo, da so faraoni tnpeli za pljučnico, vnetjem slepiča, za ledvičnimi in žolčnimi kamni, za kugo, kolero in ošpicami.
Našli so tudi mumijo, v kateri so spoznali pravo mučenico, saj je zdravnikom dvajsetega stoletja še vedno ugankai kako je mogla doživeti starost petdesetih let ženska, ki jo je od mladih let mučila božjast imela pa je tudi kronično vnetje ledvic ter srčno napako in golšo. Ne vedo, kaj je bila kakih 190 cm visoka ženska po poklicu ali položaju, sodijo pa, da je morala imeti precej veljave, ker so jo pokopali v faraonski grobnici. Nobenega znamenja ni, da bi bila v sorodu s faraonom. Na tkanini, ki je ovijala njeno mumijo, je bilo zapisano: “Lepa Aleka je bila . . .” Nadalnje besedilo manjka.
Rakaste bolezni so bile v starem Egiptu očitno zelo redke, kar pravzaprav ni čudno, saj večina takratnih ljudi ni doživela starosti, v kateri so rakaste bolezni najpogostejše. Kdor je doživel 45 let je veljal za redko izjemo . . .
Strokovnjaki sodijo, da mumije še niso “povedale” vsega. Doslej so postregle le z nekaterimi podatki o boleznih svojega časa, ni pa izključeno, da bo no. vo tehnično sredstvo vsaj delno osvetlilo tudi njihov značaj.
silami o tem ni več bistvenih razlik v mnenju.
Doslej se je razgovorom naj-odločnejše upiral De Gaulle, koncem tedna pa je tudi ta izjavil, da je pripravljen na razgovore, če bo Sovjetija prenehala “groziti” in pokazala resno voljo do razgovorov. Adenauer je pokazal polno razumevanje za stališče De Gaulla. Bil je poln zaupanja v bodočnost. Po njegovem je Hruščev spoznal nevarnost in je zato postal popustljivejši. V tem obstoji upanje mirne rešitve spora in preprečen j e vojne.
Zahodnoberlinski župan Willie Brandt je na tiskovni konferenci predložil, naj bi se zunanji ministri treh zahodnih sil in Sovjetske zveze sestali v Berlinu na obravnavanje berlinskega vprašanja. Na samem mestu bi se s položajem po njegovem najlažje in naj hitrejše seznanili in s tem olajšali njegovo rešitev.
thia; a National Minority Problem” govori o koroških Slovencih. Komur je na tem, da bi merodajni krogi v svetu spoznali Slovence in njihove narodne probleme, bo zgoraj omenjene knjige kupil in poskrbel, da bodo prišle na prava mesta. Cene knjigam so: $3.50, $5.00, $5.00.
Pravkar sta prišli dve knjigi za naše otroke. So to Pravljice 1, ki so po $1.00, in pa Hepica in njeni bratci papagajčki po $2.00.
Slovenska Pisarna 618 Manning Ave., Toronto 4
Adenauer napoveduje razgovore z Moskvo
Predsednik zahodnonemške via de sodi, da se bodo razgovori o Berlinu z Moskvo skoro začeli in da zato vojne ne bo.
BONN, Nem. — Kancler dr. K. Adenauer je izrazil prepričanje, da se bodo razgovori med Zahodom in Moskvo o bodočnosti Berlina skoro začeli. Ni povedal sicer točno kdaj, pokazal pa je jasno,' da med zahodnimi
Hruičev ni popolnoma pretrgal z Albanijo!
Vsi predstavniki evropskih satelitskih držav razen Bolgarije so zapustili Tirano.
TIRANA, Alb. — Dočim so o-stala komunistična poslaništva že odpotovala, se bolgarski poslanik še zmeraj sprehaja po Tirani in pravi, da se mu nikamor ne mudi in da tudi ni dobil nobenega naloga, naj se pripravi za odhod. Seveda se albanskemu poslaniku v Sofiji tudi nikamor ne mudi. Tako imata Moskva in Tirana še zmeraj posredne zveze preko Sofije.
Vse to so najpreje opazili v Atenah. Morda je naneslo slučajno, morda pa namenoma, da so letele na Grčijo politične puščice kar od vseh treh severnih sosedov naenkrat. Ob grško-bolgarski meji so opazili zbiranje partizanskih čet, sestavljenih iz odraslih otrok, ki so jih komunisti odpeljali tekom državljanske vojne na Grškem in jih vzgojili v janičarje. Beograd se pritožuje nad usodo slovanske manjšine v grški Macedoni-ji, Tirana pa ponavlja stare zahteve po reviziji grško-albanske meje. Kaj naj vse to pomeni, se sprašujejo v Atenah.
Zaskrbljeni so še posebno radi tega, ker obenem žuga tudi Hruščev s svojimi bombami češ, da ima NATO, odnosno Amerika skladišča atomskega orožja na grških tleh.
Olajia hrbiobol medtem ko delate
Ni treba, da vas hrbtobol drži od dela. Nosite Johnson’s Medicated Back Plaster (obliž). Ublažuje, podpira in lajša boleče hrbtne mišice kot nobena mastna maža ali žav-ba. Pojdite po svojih normalnih opravkih dela udobno, sproščeni neznosnih bolečin v križu.
Nošenje Johnsonovega Back Plaster je kot bi imeli prenosno toplotno blazinico. Greje boleče mesto, umiri mišice, in stimulira obtok krvi, kar prinese olajšanje.
Johnson’s Medicated Back Plaster dobite v vaši lekarni. Samo 43 centov.
wmm
f
LUNINI GLOBUSI — V Moskvi so naprodaj poleg Zemeljskih tudi lunini globusi, izdelani na temelju fPtografskih posnetkov, ki jih je napravil Lunik III. tekom svoje obkrožit v e Lune leta 1959. Na sliki vidimo M oskovčane in Moskovčanke, ko si ogledujejo v trgovini lunine ‘globuse. . i
V BLAG SPOMIN
tretje obletnice smrti
NAŠE LJUBLJENE SOPROGE, MATERE IN SESTRE
Rose Svete
ki je za vedno zatisnila svoje drage oči dne 1. januarja 1959.
Tri leta so minila, odkar Te več med nami ni, hiša zdaj tako je prazna, a Tebe od nikoder ni.
Kje si, naša draga mama, kje je mili Tvoj obraz, kje je Tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas?
Sveta vera nas tolaži, da se enkrat snidemo, tam pri Bogu — v nebesih, v kraju tam, nad zvezdami.
Žalujoči:
ANTON, soprog JOSEPH, sin
FRANCES HOČEVAR, sestra IN OSTALO SORODSTVO
Chardon, Ohio, 2. januarja 1962.
Pri skušnji
“Povejte, gospod kandidat, kaj boste predpisali temu bolniku, da se spoti?”
Kandidat našteje celo vrsto raznih medikamenitov. Profesorju to ne ugaja in ga sprašuje dalije:
‘Toda če to vse nič ne pomaga in se bolnik kljulb temu še ne poti?”
Potem ne preostane drugega, kot da ga privedem semkaj, da položi pri vas izpit!”
DR. ŽUPNIK
ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Clair Avenue vhod na E. 62 St.
Uradne ure: 9:30 zj. do 7 zv. Brljave nepotrebne
MALI OGLASI
1167 E. 58 St.
4 čiste sobe in kopalnica v najem za $45. Vprašajte za Mike-a na 1169 ali kličite WH 3-0010.	^2)
Soba se odda
Opremljena soba se odda na 967 E. 69 St. EN. 1-0399. (1)
Stanovanje se odda
Lepo štirisobno stanovanje s kopalnico se odda na 1233 E. 58 St. Vprašati na istem naslovu od opoldne do osmih zvečer.
~(4)
Poštenega najditelja
poročnega prstana s pritrjene svetinjico sv. Duha, zgubljene ga 15. novembra v bližini cerkve sv. Vida, lepo prosim, d; ga proti nagradi vrne in pokli če: IV 1-4039.	ry
PrijateFs Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies
Vogal St. Clair Ave. in E. 68 St.

ČE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite do nas
J0S. GLOBOKAR
986 E. 74th St.
HE 1-6607
V EVROPI VEDNO POTREBUJEJO NAŠA ZDRAVILA!
Mi jih pripravimo in razpošljemo kamor želite! NAROČITE!
MANDEL DRUG
15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 Cleveland 10. Ohio
| ZULICH
| INSURANCE AGENCY |
1811S Neff Rd. IV 1-4221$ Cleveland 1», Ohio (
l	§
mwm
LJUDJE POD BIČEM
DL del.
•— Pokopal si se, toda jaz na tvojem mestu bi naredil isto.
— Kadar me boš moral odpustiti, bom vedel, da si z menoj. —
Stegnil je roko proti njemu. Dve žuljavi dlani sta se tesno sprijeli.
— Tri leta sem bil v partizanih in čeprav nisem za farje, tisto si prav povedal. Nekaj se je po vsej naši borbi zveri-žilo, umazana smetana prihaja na vrh. —
Kakor da ga je prav zato čakal, da mu je to povedal, se je obrnil v temo. Zdaj je Ža-lar klampal v breg in čim bliže bajti je prihajal, bolj se je mučil, da bi naredil vesel obraz. Silvi vsega tega ne more povedati. Preveč bi se gnala zavoljo njega.
Ko je stoipil v hišo in jo videl sedeti za mizo v bledem krogu slabe svetlobe, mu je grenkost prešla. Naglo je stopil od vrat in ko jo je pritisnil k sebi, ji je s čudno strastjo šepetal v lice: — Bogme, Silva, še vedno se mi zdi, da si
CHICAGO, ILL.
SEASON’S GREETINGS!
GOD BLESS YOU
HAVEN of REST NURSING HOME
Beaverville, 111. Phone 31
i samo privid. —
— Saj me vendar čutiš, dragi — je šepnila.
Ko je prišel v ponedeljek na delo, je takoj začutil spremembo. Obrazi vseh so. bili sicer ravnodušni kakor pred mitingom, toda z besedami so bili skopi in zadržani. Celo tovariš Končan, star delavec, s katerim sta vedno skupaj prebirala tramove, je le previdno odgovarjal. Žalar ga je tiho opazoval. Kakor brž se je zasukal, so mu bile Končanove oči zapičene v hrbet, čutil jih je. Ko se je obrnil je Končan slonel na cepinu in gledal v tla.
— Lep dan — je rekel žalar.
— Lep — je rekel Končan. Nazadnje se Žalar le ni mogel več krotiti.
— Na vražje lepo so nas spodnesli za nagrade. En sam jo je dobil. —
Končan ga ni upal pogledati. Z velikim zamahom je zapičil cepin v debel hlod.
— Kaj hočeš? — je rekel malomarno. —Sle ti ne zdi, da bi bilo boljše, ko bi ta hlod prevalila na drugo stran? — Zdaj je tudi žalar zabil svoj cepin v deblo in ni rekel besede. V ljudeh se je nekaj spremenilo. Ni bilo sovraštvo, bila je plašnost, strah. Končan
CHICAGO, ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
BAKERY — BY OWNER Well estab. 6 rms. liv. qtrs. Priced for quick sale at $4,000. Must see to apprec. 4416 W. Diversey. BE 7-0148.	(3)
HOUSEHOLD HELP
COOK —~ LIGHT HOUSEWORK (Woman over 30 years.) — Other aelp employed. Must love children. Good home. Own room, bath, TV, $40 week. Must be reliable. References required. — Write immediately to: Mrs. Phillip F. Vogel, 317 E. Acacia Rd., Milwaukee 17, Wis.
1)
HELP WANTED — MALE
LR.L.
UNIVERSITY of CALIFORNIA
LAWRENCE
RADIATION
LABORATORY
in the
LAS VEGAS NEVADA AREA
f
Currently has openings for
ELECTRONICS TECHNICIANS MECHANICAL TECHNICIANS SCIENTIFIC PHOTO TECHNICIANS
Challenging positions in the field of nuclear research and development. Formal technical training in research and development field are prerequisites.
Forward resume to
MR R. E. JAEGER
P. O. Box 45, Dept. 5
MERCURY, NEVADA
l
ni bil partijec, to je vedel. Imel je veliko družino in ljudska oblast mu je pomagala pozidati del hiše, ki je bila močno poškodovana, ko so jo Nemci zažgali. Eden fantov mu je padel pri Dražgošah.
Malo pred južino je žalar le vprašal:
— Ste bili še dolgo na mitingu? —
Nejevoljno ga je pogledal, vendar je zamomljal, da še eno uro. Navadno sta južinala skupaj. Zdaj, ko je bilo vreme lqpo, sta ved.no.sedela na tra-Tneh in počasi otepavala, kar sta prinesla s seboj. Tokrat se je Končan zgubil na drugo stran. Žalar je gledal za njim, ko je odhajal z raztrgano aktovko k nažaganim deskam.
Ostal je sam. Ko je sedal na tramove in segel po kruhu, ki ga je Silva sama spekla, je z očmi počasi polzel okoli sebe. Tajnik je sedel čisto na drugem koncu in z njim so sedeli še trije. Vse je poznal. Dva sta bila s Posavca, eden iz Lipnice. Za zadnjega so pravili, da je štiriinštiridesetega leta ubil Jerača iz Pcdbrezij, ki je držal z belimi.
Sedel je na vrhu tramov in počasi jedel. Kruh se mu je valjal po ustih, čutil je, da se mu ustavlja v grlu. Bil je v krogu, goba na starem deblu. Onstran jelš je tekla Sava, za hrbtom, so bili Gobovci, vse naokrog pa mrki. obrazi, ki jih je držala v napetosti tajnikova plešasta glava, ki se je obračala kakor droben svetilnik.
Ko je spil še čaj, ki ga je prinesel s seboj, si je mirno prižgal cigareto.
62
Sedel je v svoji sobi in kadil. Že več kot en teden je, kar je odšla Neža s svojim bornim kovčkom. Hotel ji je za zadnje dni, ki jih je prebila pri Nataši, k plači še nekaj dodo-ti, toda je odklonila.
— To sem storila iz ljubezni, gospod Bregar. Hvala. —
Zdaj je v vili čisto sam. Jest hodi v restavracijo, vsak torek in vsako soboto pride starejša ženska iz soseščine, da . obriše prah in počisti. Umazati se nima kaj. Le prah se nabira in lega na vse te mrtve stvari, ki so razpostavljene po vili. Prah, znamenje samote in zapuščenosti, znamenje, da so živi odšli. Večni prah, ki je zdaj pričel legati tudi na pre-Iteklost. Zasipa njega samega, j vsa blodna preteklost postaja j čisto brez smisla.
Na polici nad (pisalno mizo (stoji Natašina slika. Dala se je slikati kmalu po poroki. Poleg slike je škatljica z zlato zaponko, ki jo je našel pod njenim zglavjem. Tudi kozarec s telohi je še tam. Voda v kozarcu je umazno rjava in od cvetja ni ostalo ničesar več. Nekaj trdega zelenja, ki pa postaja že rumenkasto.
Obupna zapuščina, če pomisli. Kadarkoli stopi v nek-jdanjo skuipno spalnico, se zave svoje podlosti. Celo nekaj Razpeta je v njej. Nekoč sta z Natašo spala skupaj. Postelja je spet kakor je bila nekoč, lepo pregrajena in vse stvari so na svojem mestu kakor so bile. Pred ogledalcm na polici je še Natašina srebrn^ doza za puder in dve srebrni zaponki za lase. In na okroglem kljeklja-nem prtičku stoji lepo oblikovana steklenička kolonjske vode.
Vse kakor nekoč. In vendar tudi na te drobne stvari lega prah. če jih vzame v roke, ga čuti med prsti. Dva dni po Natašinem pogrebu se skoraj ni premaknil iz hiše. Ni šel v pisarno, ni se oglasil pri Valen ki. Bil je mrtev. In ko je odšla Neža, ko je na skrivaj še gledal za njo, kako je počasi odhajala po cesti, so mu trepetale nosnice, tako je vlekel sapo skoz nje. Vse, kar ga je na lep način obdajalo, je odhaja-
lo in se oddaljevalo od njega. šele tretji dan se je odpravil Ostajal je sam v teh prostorih, v pisarno. Zaklenil je vrata in ki so postali brezizrazna oblič- vendar je vedel, da je za ne-ja preteklih dogodkov, ki so kaj ur zaklenil samo samoto, otrpnili.	%	(Dalje prihodnjič)


Potovanje v Evropo, v Slovenijo!
Potovanja v Evropo, posebno v SLOVENIJO, so se v zadnjih letih med rojaki na splošno priljubila. Iz leta v leto odhaja več rojakov hi rojakinj obiskat sorodnike in si ogledat “stari kraj”.
Za 1. 1962 so rezervirana mesta NA LADJI UNITED STATES: 21. aprila, 18. maja in 1. junija iz New Yorka.
Ta Irdja je najhitrejša in najmodernejša! Vti, ki so potovali z njo, so bili zelo zadovoljni!
Oni, ki žele potovati Z LETALI, lete lahko do ZAGREBA, od tam do Ljubljane pa z busom. Rezervirana so mesta na JET-LETALIH iz New Yorka v Evropo za:
25. april,	16. in 26. maj,
8. in 16. junij,	1. in 22. julij,	20. avgust
POTNI DOKUMENTI — vse informacije brezplačno; preskrbimo potni list in vize.
Postrežba v Jugoslaviji — Urejeno je vse potrebno v dogovoru s KOMPASOM (Putnikom) za stanovanja v hotelih in pripravljeni so načrti za izlete po Sloveniji in Jugoslaviji.
POSTREŽBA V NEW YORKU IN PARIZU — Bled Travel ima svojega zastopnika v New Yorku in Parizu, ki pričaka potnike ter poskrbi /se potrebno za prevoz bodisi na ladje ali vlake!
Odločite se za potovanje čim prej, da Vam bomo mogli vse potrebno urediti brez težav o pravem času!
BLED TRAVEL SERVICE
6113 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio
JOSEPH SUHADOLNIK, lastnik
cxxxxzxxxxxxxxxrxxxr
EX 1-8787
JANUAR
BrafiatimE
'2giB»M'|3il I I 1
KOLEDAR
društvenih
prireditev

JANUAR
6.	—Dramatsko društvo LILIJA
poda veseloigro TRIJE TIČKI v Slov. domu na Holmes Ave.
7.	—Slovenska t e 1 ovadna zveza v Clevelandu priredi v šolski dvorani pri Sv. Vidu TELOVADNO AKADEMIJO.
14.—Prosveta Baragovega doma priredi ob sodelovanju slovanskih narodnostnih skupin v veliki dvorani pri Sv. Vidu popoldan narodnih plesov ih pesmi. Začetek ob 3:30.
20.—D r u š t v o Glas Clevelandskih delavcev št. 9 SDZ priredi v SND na St. Clair Ave. ples. Igral orkester Eddie Ha-bata.
28.—Društvo Naše Gospe Fatim-
ske št. 255 KSKJ priredi v veliki dvorani pri Sv. Vidu banket ob desetletnici. Začetek ob 12:30.
FEBRUAR
4.—Klub upokojencev v Euclidu
bo predvajal v AJC na Re-
TO BE SURE OF HAVING CASH WHEN YOU NEED IT-FOR CHRISTMAS PLANNING-NEXT YEAR-AND EVERY YEAR-CHILDREN’S EDUCATION, A COMFORTABLE RETIREMENT, TRAVEL-PLUS ALL THE OTHER DREAMS OF NICE AND NECESSARY THINGS FOR THE FUTURE.
All Savings Deposited through JANUARY 15th...Earn
4%.
from JANUARY 1st!

^ 013 Edit 185th St. 25000 Euclid Ava. 6235 St. Clair Av«.
Se priporočamo
ZA POPRAVITI ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE. VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA DELA. NAŠE DELO JE POZNANO IN ZANESLJIVO
FRANK KURE
Lahko pišete na ta naslov:
R. F. D. No. 1, Route 44, Newbury, Ohio Pokličite telcfonično: JOrdan 4-5503
Mullally Funeral Home
ZKACEVALNI SISTEM	AMBULANTNA POSLUGA
POGREBI OD $200.00 NAPREJ
365 East 156th Street	K Er m ore 1-941}
GRDINA POGREBNI ZAVOD
1053 East 62 St. ... . H 002 Lakeshore Blvd. Pokličite podnevi ali ponoči BEnderson 1-2088	KEnniore 1-63UO
Moderno podjetje — Zmerne cene
cher Ave. filme iz življenja v Jugoslaviji.
17.—American Legion Post 273
priredi v svojih klubskih prostorih na 6131 St. Clair Ave. ples z maskami (Gay 90’s Dance).
24.	—Društvo Slov. protikomunističnih borcev priredi v Slov. domu na Holmes Ave. predpustno zabavo.
25.	—Pevski zbor JADRAN priredi v SDD na Waterloo Rd. koncert. Začetek ob 3:30.
MAREC
3.	—Pevski zbor TRIGLAV priredi v Slov. nar. domu na 6918 Denison Ave. maškerad-no veselico.
4.	—Dramatsko društvo LILIJA
priredi v Slov. domu na Holmes Ave. veselo pustovanje.
25.—Slov. šola fare Marije Vne bovzete prir edi Marijansko akademijo.
APRIL
8.—Slovenski oder poda v dvorani pri Sv. Vidu ob 3:30 popoldne dramo “Prva legija-’.
Sedeminšestdeset let
nudi KSKJ ljubeznjivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti.
KRANJSKO
KATOLIŠKA
i
SLOVENSKA
JEDNOTA
Najstarejša slovenska podporna organizacija
v Ameriki
Premoženje: $13,500,000.00 Število certifikatov: 48,000
Ce hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši,, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji —
KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI
kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 6(>. leta; otroke pa tahoj po rojstvu in do 16. leta.
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od $500.00 do $15,000.00.
K. S. K. JEDNOTA nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote $400.00.
Ako še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot iutril
STARSI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ!
Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na:
GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St.
Joliet, 111.
SVINČNIKI h- Otrokom v šolah v {državi Panama manjka svinčnikov. Ana iRuffing, uslužbenka Nationwide Insurance, (je začela posebno /nabirko svinčnikov pa panamske šolarje. Na sliki jo [vidimo z delom nabirke.
NOVA VRSTA SADJA — Madžarski \vladni •viri trdijo, da jim je uspelo tu velikem isadnem vrtu {v Andrašidi vzgojiti {novo fyrsto pritlikavih jablan 'in hrušk, ki dajejo odlično sadje.