ZKD-Občinska knjižnica Trg svobode 10 8290 SEVNICA
Sevnica
jp
tevilka 40
Leto 2
Cena 190 SIT	30. oktober 2001
Miss Rebeka v Sončnem mestu
Brnik'- V preteklih dneh se je prelilo mnogo črnila, tudi tistega Najbolj črnega, ki je opisovalo dogodivščine najlepše Slovenke leta ^OOl miss Rebeke Dremelj. Dekle, ki živi na Senovem, svoje gnezde-Je pa si plete tudi v Brežini, je vzbudilo veliko občudovanja in ponos posavcev. In tako je dočakala dan, ko seje odpravila v Sončno mesto,
kjer menda vedno sije sonce. Že ob samem imenovanju najlepše je povedala, da sicer od letošnjega izbora najlepše zemljanke ne pričakuje veliko, zato naj preveč ne pričakuje tudi javnost, obljubila pa je, da se bo potrudila po svojih najboljših močeh.
Gre ji verjeti, nenazadnje pa je uspeh že to, da odhaja na to prestižno prireditev. 16. november, ko bomo dobili najlepšo zemljanko, se približuje in vsi bomo stisnili pesti za posavsko lepotico? K.M.
Zaseg mamil na Obrežju
Obrežje - Cariniki so 25. oktobra okoli 15. ure na mednarodnem mejnem prehodu Obrežje v tovornem vozilu zasegli večjo pošiljko heroina. O podrobnostih zaradi interesov preiskave pristojni na Generalnem carinskem uradu v Ljubljani ter na Policijski upravi Krško niso želeli govoriti. Prav tako niso povedali, koliko prepovedanega mamila je bilo sploh odkritega oziroma koliko storilcev so prijeli.
Po neuradnih informacijah naj bi šlo za več kot 60 kg mamila, kar je največji zaseg letos. To kaznivo dejanje pa naj bi imelo tudi “mednarodne elemente”. Podrobnosti v času zaključka redakcije še niso bile znane, javnosti sojih predstavili šele 29. oktobra. S.V.
Nagrada
Nuši
Derenda
Zadar - Zvezda slovenske glasbene scene Nuša Deren-je uspešno nastopila na fes-lvalu zabavne glasbe Za-aarfest. Pesem “Ako moj je ®rijeh”, ki bo v slovenskem Prevodu nosila naslov “Roko srce”, je namreč je prejela . rUgo nagrado strokovne žir-Je za besedilo, ki ga je napi-Sal Matjaž Vlašič. K.M.
Skrene čestitke ob dnevu reformacije!
Uredništvo
Razstava malih živali
*
Praznik občine Brežice
Brežice - Letošnji praznik občine^režice so v oktobru zaznamovale številne prireditve. Zadnji konec tedna so se na slavnostni seji spomnili zaslužnih občank in občanov ter organizacij in podelili občinske nagrade. Sledila je s prireditvami bogata sobota s tradicionalnim 25. pohodom po poteh Brežiške čete. V Pečicah se je zbralo okrog 300 borcev, izgnancev, veteranov
vojne za Slovenijo in planincev.
Občina Brežice si je datum ustanovitve te čete izbrala za svoj občinski praznik in ga uspela ohraniti tudi v novi slovenski državi, kjer so bili v prvem obdobju poskusi, da se dogodkom iz časa narodnoosvobodilne vojne neha posvečati pozornost, je v Pečicah dejal podpredsednik republiškega odbora Združenj borcev Slovenije Tone Poljšak.
Na sam občinski praznik 28. oktobra pa je potekalo slavnostno odprtje spomenika izgnancem na Trgu izgnancev. Narejen je iz pohorskega donalita, ki izpričuje trdnost in zgodovinsko trajnost, v zasnovi pa ima tudi majhen vodnjak, simbol nekdanjih domačij, ki so jih izgnanci zapuščali.
... na strani 3
Občinski nagrajenci: stojijo Anton Koršič (Sadjarska zadruga Posavja), Primož Kozmus, Jože Avšič, Nuša Derenda in župan Vladislav Deržič, sedijo Slavka Preskar (Društvo kmetic Brežice), Jožica Penič (Društvo za razvoj podeželja Kapele), Marija Vogrin, Slavka Šebrek in Stanka Preskar (OŠ Globoko).
Brežice - Društvo rejcev malih živali Brežice je organiziralo tradicionalno - letos pa tudi jubilejno 20. razstavo malih živali. Na dveh razstavnih površinah v telovadnici brežiške gimnazije in pod šotorom so se predstavili rejci z več kot 1000 primerki malih živalih, med drugim tudi poniji v naravni velikosti in s pritlikavi. K.M.
kV
J*.
< / ,
asfi


L*
w	»
č&m&č&m. »s 82mBm:žJCE
tel...	*m&f. m/m 93*240
QSM/@41/$1Š-43$
CVETLIČNI ARANŽMAJI POGREBNE STORITVE
Delo%ni čas: 8.00-19.00 ob sobotah: 8.00-13.00
POD LUPO
Brežice ponovno protestirajo zaradi bližine NEK
Naj bo nadomestilo, odškodnina ali renta!
Brežice - Občina Brežice od Vlade RS zahteva, da nemudoma, vsekakor pa pred ratifikacijo pogodbe z R Hrvaško, reši vprašanje nadomestila prebivalcem in lokalnim skupnostim v Posavju zaradi razvrednotenja prostora. Že večkrat izpostavljene zahteve so ponovno strnili v protestno noto. Opozorili so, da je tudi odbor Državnega zbora za infrastrukturo in okolje na svoji seji pretekli mesec v Jedrski elektrarni Krško (NEK) sklenil, da vlada prouči vprašanje nadomestila za vsa območja, kjer se nahajajo jedrski objekti.
Na zadnji seji občinskega sveta so ponovno izpostavili, da lokalne skupnosti niso bile vključene v pripravo sporazuma o NEK. Opozarjajo, da so določene rešitve, ki jih predvideva, dolgoročne, nesprejemljive in celo škodljive. Zupan občine Brežice Vladislav Deržič pravi: “Dejstva, da se tudi skladiščenje vsega radioaktivnega odpada in iztrošenega goriva izvaja na lokaciji NEK, da rešitve glede trajnih odlagališč niti v Sloveniji niti v Hrvaški ni in da “začasno” skladiščenje postaja vse bolj trajno, so gotovo argumenti, da občina Brežice, ki je v neposredni soseščini NEK, upravičeno zahteva nadomestilo
za razvrednotenje svojega okolja.” Tajnik občine Ferdo Pinterič je povedal, da zahtevek argumentirajo tudi s tem, daje objekt nuklearke na občinski meji, da se vsi vplivi okoli NEK merijo v koncentričnih krogih, ki v 10-km pasu zajemajo polovico brežiške občine. Reka Sava kot hladilni ele-
ment za NEK nosi vse vplive tudi v brežiški občino, prav tako raziskave kažejo, še poudarja, da roža vetrov v tri četrt primerih prekriva brežiško področje.
Svetniki zahtevajo, da problematiko obravnava Svet pokrajine Posavje v ustanavljanju in jih podpre pri prizadevanjih do Vlade RS. Na okoljsko ministrstvo in
druge inštitucije bodo poslali delegacije, če bo potrebno, napovedujejo tudi protest. Nadomestilo za stavbno zemljišče namreč prejema le občina Krško, za katero je dr. Sušin izpostavil, da se nikoli ni obnašala regijsko. Da je tema vroča, pa je potrdil dr. Skof-ljanec, ki je celo predlagal, da se seja občinskega sveta zapre za javnost, “da ne bi dali streliva Heiderju”. Jože Avšič pa je opozoril še na eno možnost. V.predvi-denih nadaljnjih postopkih za izvedbo sporazuma, se lahko občina Brežice priglasi kot stranski udeleženec v postopku ob izdajanju soglasij občine Krško.
Suzana Vahlarič
Priznanja KS Kostanjevica
Kostanjevica - V obnovljeni in novoopremljeni knjižnici so ob krajevnem prazniku izročili priznanja še posebej angažiranim krajanom, ki imajo zasluge za lepši videz in promocijo Kostanjevice kot kulturno turističnega mesta.
Od lanskega junija, ko so zopet odprli knjižnico v Kostanjevici in sicer kot izposojevališče Valvasorjeve knjižnice Krško, je vpisanih 422 rednih članov. V enem letu so zabeležili 24 tisoč obiskov, kar več kot opravičuje denar, vložen v obnovo knjižnice. Za vnemo, ki jo je pri obnavljanju in opremljanju pokazala direktorica krške knjižnice Ida Merhar, ji je Svet krajevne skupnosti Kostanjevica podelil posebno priznanje. Prejeli pa so ga še Marija Božič, Ivan Kozole, Roman Jor-
dan, Andrej Jordan, Slavko Sintič, Matej Suhač in Mojmir Pus-toslemšek.
Priznanja je krajevna skupnost Kostanjevica podelila tudi Mila-
nu Cekuti, Robertu Zagorcu, Branetu Čuku, Mojci Jelšnik, Ani Jevnik, Jožetu Sintiču in Potapljaškemu društvu Vidra. B.D.
Najlepši izletniški kraj
Kostanjevica na Krki si je v okviru največjega projekta Turistične zveze Slovenije Moja dežela - lepa in gostoljubna prislužila naziv najlepšega izletniškega kraja.
Potapljaško društvo Vidra je iz Krke potegnilo za 10 zabojnikov odpadkov. Priznanje za društvo prejema biolog Darko Anžiček.
posavske mušice
Nagajanju navkljub se svet vrti dalje
Eppur si rnuove ali “in vendar se vrti” naj bi Gallileo Galilei dejal pred inkvizicijskim sodiščem, ki gaje prisililo, da seje odrekel nauku, da se zemlja vrti okrog sonca. In vendar se nekaj premika tudi v Posavju, bi lahko zapisali danes, ko je že znano, da se bodo čez dober teden začela pripravljalna dela za gradnjo boštanjske vodne elektrarne, ko sredi travnikov pri Jesenicah na Dolenjskem rasto prvi objekti za potrebe bodoče schengenske meje, ko je bolj ali manj vse nared za praznovanje 750-letnice kostanjeviških mestnih pravic, v papirnici Krško pa iz meseca v mesec ustvaijajo večje dobičke in se mnogi ljudje sprašujejo, kaj šele bo, ko se bodo Čehi rešili celuloze! Da se svet in Posavje z njim premika dalje, pričajo tudi uspehi posavskih kulturnikov in športnikov doma in na tujem, pa seveda praznovanja, ki smo jim zadnje čase priča predvsem v brežiški občini. Vrstijo se okrogle obletnice kot 60 let prvega transporta, ki je iz Rajhenburga odpeljal na tuje naše izgnance, in ustanovitve Brežiške čete ali 10-letnica odhoda zadnjega vojaka iz Slovenije, pri čemer so poslednji pripadniki proti Kopru odpotovali prav izza žice cerkljanskega letališča. Nič jih ni moglo ustaviti na tej poti!
Tako kot po besedah Nikolaja Galeše, člana pogajalske skupine za verigo elektrarn na Savi, nič več ne more zaustaviti pričetka del v Boštanju. Niti Osama bin Laden ali država Slovenija, kaj šele posavska nevošljivost nagajanje, privošljivost ali kar neposredno zaviranje gradnje. Pomembni posamezniki in dvojice iz Posavja so hodili k ministru Kopaču v prestolnico in skušali doseči odložitev del. Še zadnje jutro tistega dne, predenje padla odločitev, da se bodo 9.novembra po desetletje trajajočih pogovorih pričela pripravljalna dela za HE Boštanj, so v Ljubljani zvonili telefoni. In iz Posavja so prihajali pozivi, da take pobude ne kaže podpreti, kaj šele hiteti z njo! Kot da v igri ni ta čas 900 milijonov DEM vreden projekt, naj večja energetska naložba zdaj celo v Evropi! Kot da ni pomembno, daje za ceste, kanalizacijo, nove vodovode in infrastrukturne objekte vseh vrst za Posavje namenjenih 26 milijard SIT! Desetina tega za reševanje problemov v okolici boštanjske elektrarne. Če se bodo nagajanja nadaljevala, bo v posavskih občinah težko izrabiti ves denar, ki se ponuja. Svet se bo res vrtel dalje, a bo Posavje ostalo jug države, daleč od prestolnega mesta in Sava bo še naprej tekla nazaj proti Ljubljani. Zdaj, ko je dobljena prva bitka za hidroelektrarne, morda pa ne tudi končna zmaga, bi kazalo narediti črto čez prepire in stare zamere, razkleniti dlan s figo pod mizo in si pošteno pogledati v oči. Tako bi po besedah Eda Komočarja, predsednika posavskih seniorjev, morali storiti predvsem ljudje v strankah, ki obvladujejo položaj, pa območna gospodarska zbornica kot povezovalec vseh, ki bi lahko sodelovali pri uresničitvi tega projekta in drugih, ki bodo še prišli sem dol. Pa tudi zaradi odločitev okrog regij, bodočih pokrajin in novih občin. Zdaj je priložnost, da se presežejo razprtije, tudi tiste med poslanci vseh barv, morda nesporazumi med sevniškim županom Kristijanom Jancem in njegovim podžupanom Andrejem Stricljem. In še med marsikom. Skratka, od parol o posavski enotnosti je potrebno preiti k dejanjem. Tudi med gradbinci, kjer dva dremljeta, eden pa spi! Kaj spi tudi Svet pokrajine Posavje v ustanavljanju in njegov aktualni predsednik Franci Bogovič?
Primerov, kjer bi bila potrebna posavska enotnost, je seveda še več. Po vzoru Festivala Brežice, ki je dovolj območno naravnan, bi lahko enotno podpirali še kak projekt. V si bi se lahko bolj zavzemali za regijsko bolnišnico Brežice, pa za to, da bi prihodnost letališča Cerklje in Mobikroga gradili skupno in dirkališče izkoristili tudi za praktične vožnje in vadbo voznikov motornih vozil. Mar bo skrb in financiranje prvega samostojnega visokošolskega zavoda, fakultete za logistiko sistemov, res prepuščeno izključno Krškemu? Regijsko bi morali reševati tudi deponijo komunalnih in drugih odpadkov, ne pa da se v krškem Kostaku menda odločajo za prodajo Avstrijcem. Kaj ne bi z lastnim znanjem lahko vse storili sami? Svoje znanje in strokovnost bi morali bolj dokazati tudi sodniki. Vsi posavski stečaji stoje, nekateri vse predolgo in menda bi moral tudi v Krško priti Herkules, da bi pognal reševanje stečajnih primerov. Mnogi objekti, s katerimi se ubadajo stečajniki in senati, namreč vidno propadajo in zato so tudi sodniki neposredno krivi, da se dela škoda, ker bodo upniki oškodovani.
Da, svet se vrti dalje in Posavje z njim. Privoščljivosti navkljub! Je bila nevoščljivost posredi tudi pri premestitvi Tončka Gnidovca, cerkljanskega župnika. Moral je oditi navkljub priprošnjam dotedanje ravnateljice osnovne šole Slavke Sebrek. Sploh se v krajevni skupnosti Cerklje marsikaj dogaja. Na planje prišla dramska skupina in se predstavila z Županovo Micko. Župana je bučno zaigral Jernej Zorko in ljudje se že sprašujejo, če nima tudi apetitov po županovanju v samostojni občini Cerklje ali morda celo po mestu prvega moža v samih Brežicah. Z županovo pomočjo, pa ne Zorkovo ampak Deržičevo, so medtem na Piroškem Vrhu vikendaši prišli do široke asfaltne ceste, širijo pa jo tudi v samem krajevnem središču. Do šole bodo speljali celo prepotrebne pločnike, nihče pa se menda ni spomnil, da bi bila še bolj potrebna kolesarska steza. V brežiški občini, pa tudi v Posavju nasploh, dejansko ni nobene kolesarske steze. Tistih nekaj metrov je je speljane zgolj okrog obeh krožišč. Pa bi bilo smotrno razmišljati o teh stezah; lahko bi bile kar namesto dvostranih pločnikov, saj po njih hodi le malo pešcev. Kaj ne bi, denimo, enega od pločnikov od brežiške železniške postaje do mesta spremenili v kolesarsko stezo? Ob obilici novih asfaltnih kilometrov na podeželju, odprtih ob letošnjem prazniku, pa ostajajo v samem občinskem središču ob Bizeljski cesti, tik pred vrati blokov, še naprej velike makadamske luknje! No, medtem ko so vsenaokrog prireditve spominjale na brežiški občinski praznik, so v Velikih Malencah še naprej slavili prvi maj. Pred njihovim družbenim domom, za katerega ima največ zaslug Franci Smerdelj, nekdanji ravnatelj osnovne šole Mrzlava vas, še vedno stoji mlaj z razcefrano državno zastavo v vrhu!
Makadama pa seveda ni nikjer več v Kostanjevici, kjer se pripravljajo na drugačno praznovanje. Da bi jim finančno pomagal, so na čelo organizacijskega odbora pritegnili Miloša Kovačiča, generalnega direktorja novomeške Krke. V Krškem se zdaj boje, da jim zato na dolenjsko stran ne bi odpeljal tudi morebitne nove in samostojne občine Kostanjevica na Krki. Je bilo glasno opozorilo in napoved take možnosti nedavni potres, kij® vznemiril meščane? Pa kaj, takšnih in mnogo hujših potresov, tresljajev in ropota so ob dolenjski magistralki vajeni potrpežljivi krajani okrog Jesenic, Obrežja in Nove vasi.
Vsega hudega pa je vajena tudi Rebeka Dremelj, naša mišica. Tisti, ki zavidajo njeni lepoti in soji nevoščljivi za uspeh, so pa seveda iz Posavja, zdaj trdijo, da se bo iz Južne Afrike nedvomno vrnila s krono najlepše na svetu-Če ne drugače, naj bi jo ukradla!
Vlado Podgoršek
Brt pr; ja i
Ust;
Pos
org,
cen
čak
Pri
dij,
1
S/cn
trije Je y »osi Žice tojn v
'etn
Pod
Vi
Jre!
°an PoS£ Bj-ož [edi, *akc si ol
0a
Zt
Ker
Spe
'*gl
J*
Nagrajenci občine Sevnica
Sevnica - V začetku novembra se bodo v občini Sevnica pričele prireditve v čast občinskega praznika. Osrednji dogodek bo 9. novembra, ko bo v Boštanju državni sekretar za energetiko dr.Robert Golob simbolično obeležil začetek pripravljalnih del za tamkajšnjo hidroelektrarno, na Studencu pa bo svečana seja občinskega sveta s podelitvijo priznanj. Prejelo jih bo osem zaslužnih občanov.
Vodilo Odbora za priznanja pri potijevanju predlogov za letošnje nagrajence je bilo kandidatovo udejstvovanje v okolju, ki je prineslo širši skupnosti polnejše in kakovostno življenje. Podeljena bodo tri priznanja in pet medalj Dušana Kvedra-Tomaža, grb občine kot najvišje priznanje pa letos ne bo podeljen.
Priznanja Dušana Kvedra-Tomaža prejmejo Rudi Bec, direktor IN-KOS-a iz Krmelja, ki je s postavitvijo podjetja ob propadli Metalni rešil kraj pred socialnim zlomom, Milan Jamšek za uspešno vodenje krajevne skupnosti Šentjanž, ki je v njegovem mandatu proslavila 700- letnico pisnih zaznamkov o kraju in izdala knjigo ter Berta Logar, dolgoletna ravnateljica knneljske osnovne šole. Logarjeva je sodelovala v mnogih občinskih in republiških organih na kulturnem in izobraževalnem področju ter skrbela, daje krmeljska šola sooblikovalka življenja v kraju.
Medalje Dušana Kvedra -Tomaža pa za svoje delo dobijo Dramska skupina Kulturnega društva Studenec, ki s svojimi igrami razveseljuje krajane, gonilna sila vaškega odbora Arto Janoš Janc, Stanko Lazar iz Tržišča, ustanovitelj društva Zagon, ki z odmevnimi prireditvami skrbi za promocijo kraja, Jože Udovč, več desetletij angažiran v vodenju krajevne skupnosti Boštanj ter Friderik Medvešek iz Žurkovega Dola, kije nadvse aktiven pri organizaciji akcij za izboljšanje komunalnega standarda v vasi in okolici. B.D.
Gradnja naj se začne
Krško - Območno združenje seniorjev za Posavje, ki ga vodi Edo Komočar, si šteje zasluge za nadaljevanje gradnje spodnjesav-skih elektrarn, kar bo simbolično obeleženo 9. novembra v Boštanju. Trdijo, da je pobuda za način financiranja skozi holding Slovenske elektrarne prišla iz njihovih vrst in prepričala odgovorne na vladi, da bi na tak način Slovenija lahko gradila verigo.
Na minuli seji odbora združenja je Niko Galeša kot predsednik pogajalske skupine Posavja za izgradnjo HE nanizal številne aktivnosti, ki sojih še posebej izvajali v oktobru, da bi bili do sev-niškega občinskega praznika zagotovljeni vsi zakonski pogoji za začetek izvajanja pripravljalnih del na hidroelektrarni Boštanj. Sedaj, ko jim je to uspelo, iz Ljubljane in Maribora dobivajo informacije, da nekaterim v Posavju ni všeč zamisel o priložnostni svečanosti, s katero bi se načrtovana gradnja verige tudi uradno odprla, češ, naj se z datumom ne hiti. Kljub temu je protokol dogovorjen in vrvico za 900 milijonov DEM vreden projekt petih elektrarn bo rezal državni sekretar za energetiko dr.Robert Golob.
9. novembra 2001 na bodočem
gradbišču boštanjske elektrarne še ne bo nobenih strojev, ker se bodo prva gradbena dela pričela pomladi, pravi Galeša. Otvoritveno slovesnost pripravljajo v bistvu zato, da se javno že enkrat “zakoliči” začetek del in tudi s tem prisili vse odgovorne v projektu, da se bodo potrebne aktivnosti brez daljših časovnih zastojev nadaljevale.
V ta namen je pri Uradu za energetiko na Ministrstvu za okolje oblikovana komisija, v kateri Posavje predstavlja Niko Galeša, ministrstvo Franjo Cura-novič, holding pa Lado Tomšič. Naloga komisije je, da spremlja in po potrebi pospeši izvajanje vseh potrebnih del, da bodo gradbeni stroji spomladi res lahko zabrneli.
Branka Dernovšek
mnenja, odgovori, popravki...
Sporočilo bralcem!
Bralce vabimo, da s svojimi mnenji, stališči in komentarji sodelujejo V rubriki Mnenja, odgovori in popravki.
Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom naslovom odgovorne jizične osebe (tudi v primeru institucij, organizfl' rij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, na kateri je mogoče prt' veriti avtentičnost avtorja.
Na podlagi Zakona o medijih (Ur.l.35/2001) si uredništvo pridruŽUJe pravico do objave ali neobjave in krajšanja prispevkov v skladu s svoj'0 uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori >n popravki, ki po zakonu ne smejo biti spremenjeni in dopolnjeni.
Spoštovani!
Člani stranke Nova Slovenija Krško, zbrani na rednem zboru 24.oktobra v Krškem, podpiramo le tiste spremembe ustave, ki so nujne za vstop Slovenije v Evropska zvezo.
Odločno pa nasprotujemo reviziji slovenske ustave, s katero želi vladajoča koalicija omejiti referendumsko možnost neposrednega odločanja državljanov in vlogo parlamenta. Zelo zaskrbljujoče so težnje, da se v ustavo vnesejo spremembe, ki omejujejo samostojnost in razvojne možnosti občin.
Zato člani stranke Nova Slovenija iz Krškega zahtevamo, da vodstvo stran-
ke na čelu s svojo poslansko skupiit uporabi vsa demokratična sredsN da prepreči takšne namere vlada]0 koalicije.
Udeleženci rednega
NSi Kr
Popravek
V 39. številki SavaClasa smo na str‘11 ^ 3 v prispevku "Mi, otroci s P°S f.. Zoo ” pomotoma objavili napaČU°‘ ^ tografijo s podpisom “ObnoviN^ ■ dela na vaškem domu Razbor'. * ^ dom Skupnosti Srečanje. Za neljli bral°e
napako se prizadetim in opravičujemo.	v .
Urednik
S
s
hjf
K
%
%
s
f«k
s0>.
fvai
N
S
\
TEMA
Občinski praznik občine Brežice
Brežiški oktober obogatil jesen
^režice - V okviru praznika občine Brežice Brežičani počastijo spomin na organiziran upor prvih borcev Brežiške čete in njihov žalosten konec ter na čase izgnanstva. Tem je na sam Praznik, 28. oktobra, zadoščeno z odkritjem spomenika izgnancem na istoimenskem trgu v centru Brežic. Skozi ves oktober pa so se vrstile prireditve, ki so ponazorile celoletna prizadevanja občine, organizacij in posameznikov.
28. oktobra pred 60. leti je bila ko so med izgnanci spet oživeli Ustanovljena Brežiška četa, ki je spomini. Ob recitalu gimnazijcev, Poskušala prebivalce pridobiti k pesmih Mešanega pevskega zbo-°rganiziranemu uporu. A 15 bor- ra Brežice, zvokih Tamburaškega uem te čete ni bilo usojeno do- orkestra Artiče in drugih nasto-CakatiJconca vojne vihre. V bitki pajočih je simboliko premagovali Kunejevem hramu pri Podsre- nja vsega hudega z glasbo sim-je bila četa razbita, preživeli so bolizirala godba Loče, ki je delo-
prispevala občina Brežice.
Slavnostno je bilo tudi na vinsko turistični cesti Pirošica - Pi-roški Vrh - Stankovo, kjer poteka modernizacija. V prvi fazi je pre-plaščeno 1820 metrov štiri metre široke ceste. V naslednji fazi bodo, je dejal vodja gospodarskega oddelka na občini Brežice Bojan Tičar, cesto modernizirali do Stankovega. V pogodbeno vrednost 32 milijonov SIT so uspeli pritegniti 22 milijonov republiških sredstev, krajani so prispevali 4,5 milijona, preostali znesek gre v breme občinskega proračuna. Načrtovano je bilo še odprtje ceste v Brezovici na Bizeljskem, kjer je predvidena ureditev treh odsekov v skupni dolžini 2000 metrov in pogodbeni vrednosti 22 milijonov SIT. Odprtje ceste je predvideno 10. novembra.
Svečano tudi na Križah
Slavnostni trenutki s seje z zborom KD Franc Bogovič Dobova
.Uje, ki jih takrat ni bilo zraven, v nagovoru, kije letos na slav-?°stni seji Občinskega sveta Bre-^'Ce sovpadal z 10-letnico samos-°jnosti države, odhodom zadnjemu Vojaka JLA iz Slovenije in 60-etnico izgnanstva izpostavila Podžupanja Milena Jesenko. 'Tlušje so v kulturnem programu pričarali solisti Glasbene šole režice in pevski zbor KD Franc °govič Dobova.
“Praznični oktober se izteka v 'Urviti jeseni, je mesec, ki ima P°seben pomen, saj v njem zao-;r°žu]emo celoletno delo, s pri-,editvami pa pokažemo javnosti,. uko je bil porabljen denar, bodi-1 °hčinski ali posameznikov,” je I Ogovoru Jesenkova pozdravi- 1 obrane v viteški dvorani Posav- • Kega muzeja Brežice.
^omin na čase 'Znanstva
^ Ob 60-letnici izgnanstva so /Ujevne organizacije Društva iz-jUancev Slovenije (DIS) iz občine ^žice izdale zbornik, ki ga bodo ^plačno podelili članom druš-
vala tudi ves čas v izgnanstvu. Spomenik izgnancem sta odkrila predsednica Društva izgnancev Slovenije Ivica Žnidaršič in minister za delo, družino in socialo
Krajevna skupnost (KS) Pečice - Križe je razvlečena po pobočjih, ima 270 prebivalcev in skoraj za poln avtobus šolskih otrok. Tudi slednje je vzrok, da je pri krajanih že nekaj časa tlela želja zgraditi nov Dom krajanov,
Odprtje vinsko turistične ceste pomembnejša panoga.
ter invalide Vlado Dimovski.
Ob prazniku tradicionalno nove pridobitve
V okviru praznika občine Brežice je v program prireditev vključenih kar nekaj otvoritev infrastrukturnih objektov. Prepla-ščenih je približno 27.000 kvadratnih metrov površin vseh cest v vaški skupnosti Sela pri Dobovi. Skoraj 40 milijonov SIT
kot dokaz, da je turizem vse
kjer bi se lahko družili.
Sedež KS so pred nekaj leti preselili na Križe, aktivnosti so se povečale in ideja o domu krajanov je dozorela.
V okviru brežiškega občinskega praznika ter ob prisotnosti nekaterih uglednih gostov in številnih krajanov so že postavili temeljni kamen. Ob tem je predsednik Sveta Krajevne skupnosti Ivan Božičnik izrazil željo, da bi prva dela stekla že letos. To bo
in opomin na čase, ki ne sme nihče več doživeti.
(tu Sredstva za zbornik in spo-(mH so v dobršni meri prispe-L1. 'zgnanci - po tisoč SIT člani I WeVn'h organizacij, člani bre-' !v]j|C2a društva pa po tri tisoč SIT. ou!J°n in pol SIT je primaknila tristo tisoč SIT Krajevna Pte?n°st Brežice in tako so zbrali štiri milijone SIT. Domove izpuščali v bolečini, ki so ro-i°ka ^rav zme^ena čustva - od hoj zvoka harmonike ob od-V U' Tako je bilo tudi na slo-°sti ob odkritju spomenika,
Prizadevni vaščani so lahko ponosni na novo asfaltno prevleko.
vreden projekt v dobršni meri krijejo vaščani z naslova petletnega referenduma, prav tako so sami uredili še odvodnjavanje, je povedal predstavnik vaške skupnosti Jože Lepšina. Ostala sredstva je
hkrati tudi dom gasilcev, ki imajo poleg moške še žensko desetino in podmladek, svojih prostorov pa ne; načrtujejo tudi večnamensko dvorano za 100 ljudi, pisarno KS in okrepčevalnico.
Položitev temeljnega kamna za Dom krajanov Križe
Finančne konstrukcije še nimajo rešene, po prvih izračunih bo investicija veljala med 60 in 70 milijoni SIT.
Pričakujejo pomoč občine, sponzorska sredstva in ker bodo v 40 odstotkih lastniki doma gasilci, pričakujejo, da bo tudi Gasilska zveza prekinila tradicijo nefmanciranja izgradnje gasilskih domov. S svojim prostovoljnim delom pa bodo svoj delež prispevali tudi krajani.
OdDrtie nrizidka	graditvijo dvigala in adaptacijo
H ic u..una	veznega trakta so pridobili 400
Državni sekretar na Ministrs- m2 novih površin, ki jih je Bol-tvu za zdravje Jože Arženšek je nišnica Brežice opremila z lastni-izrekel čestitke upravi bolnišnice mi sredstvi v višini 18 milijonov
Državni sekretar Jože Arženšek
za realizacijo prvega od štirih na- SIT, skupna vrednost investicije črtovanih adaptacijskih projektov pa znaša 90 milijonov SIT, je ob do leta 2004, skupno ovrednote- svečanem odprtju povedal direk-nih na 350 milijonov SIT. Z do- tor Anton Zorko.
podelili priznanja
Na slavnostni seji občinskega sveta je župan Vladislav Deržič ob pomoči podžupanov podelil občinska priznanja. Oktobrsko nagrado občine Brežice za leto 2001 so prejeli Marija Vogrin iz Dobove, Stanislava Šebrek iz Brežic in Jože Avšič s Čateža ob Savi. Priznanja občine Brežice so letos podeljena Nuši Derenda, Osnovni šoli Globoko in Sadjarski zadrugi Posavja.
Občinske nagrade
Marija Vogrin je ob visokem 80-letnem življenjskem jubileju kot učiteljica ”z dušo in telesom zelo uspešno odkrivala skrivnosti matematike, fizike in nemškega jezika”. Dolgoletna ravnateljica v Dobovi se je zapisala v življenje kraja in številnih organizacij ter se posvečala reševanju težav ljudi okoli sebe. 40 let deluje na čelu Krajevne organizacije Rdečega križa Dobova in le nekaj let manj v občinskih organih te humanitarne organizacije. Doslej je za svoje nesebično delo prejela srebrni znak OF, priznanje KS Dobova ter srebrni in zlati znak RK Slovenije^
Stanislava Šebrek seje po 36 letih učiteljevanja letos upokojila, za njo pa ostaja na Osnovni šoli Cerklje in v brežiškem osnovnem šolstvu mnogo opravljenega dela. Ljudje so v njej začutili človeško bogato, zgledno in pedagoškemu delu predano učiteljico, vzgojiteljico in ravnateljico, ki zna uresničevati potrebe mladih ljudi in krajanov, ljudi drugačnih od večine. Ob tem, da ni nikoli znala reči “ne”, pa jo odlikuje izjemen čut za dobro gospodarjenje, za katerega je dobivala ustrezna priznanja tako na občini kot v svetu staršev in svetu šole.
Jože Avšič je na vidnih gospodarskih in političnih funkcijah v preteklih 25 letih v brežiški občini obeležil obdobje z velikimi premiki tako na gospodarskem področju kot na področju gospodarske in družbene infrastrukture. Kot poslanec Državnega zbora pa drugi mandat nadaljuje prizadevanja pri pomembnih projektih tako za občino kot regijo.
Občinska priznanja
Priznanja so vročili pevki Nuši Derenda za enkraten
dosežek na področju kulture, ki ima poseben pomen za občino Brežice in odmevnost v slovenskem in mednarodnem prostoru. Med mnogimi letošnjimi uspehi omenimo le osvojeno Emo s pesmijo Ne, ni res in odlično 7. mesto na Evrosongu na Danskem.
Osnovna šola Globoko je prvič odprla vrata 1882 leta. Priznanje je ravnateljica Stanka Preskar prevzela za pionirsko delo na uveljavljanju devetletne osnovne šole v brežiški občini. Vzporedno se kader izpolnjuje z lastnim izobraževanjem, kar je opazno na uspehih šolarjev, ki se ponašajo tudi z mednarodnimi priznanji.
Sadjarska zadruga Posavja je
priznanje prejela za izredne uspehe na področju razvoja sadjarstva v Posavju. Ustanovljena je bila leta 1993 po vzgledu zadrug na Južni Tirolski, ukvarja se z vsemi panogami v sadjarstvu, letna prodaja znaša okoli 5000 ton jabolk, od tega 85 odstotkov sadja izvozijo v 7 evropskih držav. Ob dograjeni hladilnici in modemi sortirnici omogoča dobre pogoje 60 posavskim sadjarjem, obenem pa vlagajo v ekološko pridelavo sorte Topaz.
Občinske plakete
Plakete občine Brežice so prejeli: vse uspešnejši režiser iz Brežic Sašo Podgoršek (prevzel
jo je oče Vlado),
Društvo kmetic Brežice (prevzela jo je predsednica Slavka Preskar),
Društvo za razvoj podeželja Kapele (prevzela jo je predsednica Jožica Penič)
in atlet Primož Kozmus.
Suzana Vahtarič, Jelica Koršič, Branka Dernovšek Foto: Foto Rožman
POD LUPO
Zaživel čezmejni projekt sodelovanja
Brežice - Občina Brežice in zagrebška županija že vrsto let uspešno sodelujeta. V zadnjih letih se krepi odnos na področju malega gospodarstva, letos pa je zaživel projekt čezmejnega sodelovanja e-Sutla-Sotla. Projekt je bil izbran med prve tri projekte regionalnega značaja v Sloveniji, velik interes pa je požel tudi med samimi ponudniki.
Projekt je večplasten, na istoimenskih spletnih straneh interneta je dvojezična stran za podjetnike z njihovo predstavitvijo in bazo podatkov. Prav tako so nare-
znamenitosti. V nadaljevanju ga bodo dopolnjevali z ostalimi zainteresiranimi ponudniki ob celotni trasi na področju vseh treh posavskih občin. Gre namreč za
Zbrani podjetniki in ponudniki ob vinskih cestah na obeh straneh Sotle ob predstavitvi projekta.
jene povezave z najpomembnejšimi resorskimi inštitucijami. Direktor Razvojnega centra Brežice Anton Horžen pričakuje aktivnejši razvoj gospodarstva in posredno nova vlaganja ob nadgradnji obstoječih sodelovanj. Predstavljeni so tudi ponudniki ob Bi-zeljsko-sremiški vinsko turistični cesti (BS VTC) s podobnima Ze-linsko in Pešivičko v Zagrebški županiji. Kot je povedal vodja projekta in koordinator BS VTC Roman Matjašič z Občine Brežice, so na spletnih straneh pred -stavili 16 ponudnikov z vinske ceste. Zemljevid pomaga pri orientaciji, strani pa bogatijo predstavljene naravne in kulturne
nadaljevanje projekta BS VTC, ki seje uveljavil s skupno blagovno znamko in enotno embalažo.
Omenjeni projekt je pripravila občina Brežice v sodelovanju z Razvojnim centrom Brežice, v partnerstvo so pristopili Območna gospodarska zbornica Posavja, Zagrebška županija, mesto Samobor, Lobi-Razvojni center Žumbcrak in Območna obrtna zbornica Brežice. Vrednost projekta je 2,4 milijona SIT, sofinanciralo gaje gospodarsko ministrstvo v 46 odstotkih, ostalih 1,3 milijona je prispevala občina Brežice. Sredstva so bila pridobljena na javnem razpisu za sofinanciranje malih projektov z območja ob meji z R Hrvaško. S.V.
Brežiški nabor
Brežice - Uprava za obrambo Krško, Izpostava za obrambo Brežice, je izvajala drugi - jesenski del nabora.
Stotnica Melita Pirc izreka čestitke naborniku.
Kot je pojasnila svetovalka za vojaške zadeve Uprave za obrambo Krško Majda Arh Sevšek, je tokrat potekal drugi - jesenski del nabora, ki se gaje udeležilo manjše število nabornikov. Teje slovesno nagovorila predsednica naborne komisije stotnica Melita Pirc kot predstavnica slovenske vojske.
Naborna komisija je na podlagi zdravniških preiskav in ocene nabornega zdravnika dr.Slavka Sušina določila Vojaško evidentično dolžnost, za katero se bodo naborniki v času služenja slovenske vojske usposabljali. Sicer pa lahko naborniki podajo vlogo za ugovor vesti in svojo vojaško obveznost odslužijo civilno. K.M.
Slovaški večer
Sevnica - Lekosova galerija Ana, v kateri ta čas razstavlja slovaški slikar Pavol Tesarje bila prizorišče slovaškega večera “Od Prešporka do Sevnice”. Zasluga zanj gre prav umetniku Tesarju, ki je s pomočjo predsednika Matice Slovaške Jožefa Markaša iz Bratislave ter Mihe Jeršiča in Janeza Hribarja iz Brežic v Slovenijo povabil slovaške umetnike. Ivan Ožvat, operni solist Narodnega slovaškega gledališča v Bratislavi, koncertna pevka Zlatica Lamoševa in pianistka Viera Kunzova so navdušili številne obiskovalce in ganili njegovo ekselenco dr. Milana Tokara, izrednega in pooblaščenega veleposlanika Slovaške republike v Sloveniji, ki se je večera udeležil s soprogo Natalijo in državnim sekretarjem Slovaške republike.
“V rhunska
Zlatica Lamoševa in Ivan Ožvat
umetnost presega državne meje in jezikovne prepreke,” je na slovaškem večeru dejal predstavnik Rotary kluba s Čateža. Izvajalcem slovaškega večera je to v celoti uspelo!
Nada Černič
Cvetanovski
spominski zbornik posavje 1989 - 1991
Nadaljevanje iz prejšnje številke...
Mihael Ogorevc
“Samo izpolnjevanje državljanske dolžnosti?”
V začetku sem dobil nalogo, da sem pomagal pri formiranju nekaterih enot na terenu. Kot referent za inženirstvo osebno nisem imel konkretne inženirske enote, ampak sem pomagal (inž. usposabljanje) pri diverzantskem vodu ter pri nekaterih odredih. Prikrajšan sem bil za slovesnosti, ki so se dogajale ob sprejemu ustavnega zakona, tako sem poleg dela na štabu v popoldanskih in večernih urah dostavljal nekatera sredstva enotam na položajih. Enota v Krakovem s Tomažem Teropšičem je bila najbolj vesela sprejev za komarje, ki so bili neusmiljeni. Vendar je Slovenija slavila, ljudje so bili v evforičnem razpoloženju. Okrašeni trgi, veselje, smeh, ponos.
Glede na svojo vojaško zadolžitev sem skrbel za postavljanje barikad (najprej kamioni, nato mine in železni križi, betonski tetraedri) na vseh smereh, katerih skozi Posavje res ne manjka. Načrt se je po mojem spominu imenoval Gams. V spominu mi je ostal ukaz:
“Barikade ojačati z minami in mine oborožiti!” Si zamislite, na regionalni cesti Obrežje - Ljubljana, kjer se vozijo kolone osebnih avtomobilov in avtobusov, postaviti oboroženo mino. K sreči sva s poveljnikom hitro našla skupen jezik, da se vsa taka mesta vidno označijo, kar smo tudi storili, in če imam dobro informacijo, civilne osebe zaradi tega niso bile med žrtvami.
Posebej se mi je vtisnil v spomin
tudi prevoz min. Morali smo pač improvizirati. Pomemben je bil čas. Večino min smo na barikade zvozili z ruskimi Ladami Nivami. Če zadevo pogledamo iz vojaškega zornega kota, sem si inženirsko delovanje zamislil po sistemu premičnih skupin za zaminiranje. Šofersko ekipo so sestavljali prekaljeni šoferji Dušan Škoflek iz Dobove, Peter Budič s Čateža, kasneje pa še drugi. V prvi fazi sem skupaj s še hitro sestavljeno ekipo zaminiral barikade v Krakovskem gozdu, na Prilipah in Čatežu.
Ta na Prilipah mi je še posebej ostala v spominu. Ukaz mi je dal načelnik štaba Mitja Teropšič. Ker sem bil v dežurni sobi, sem že vedel za podatek, ki so ga sporočali ljudje z mejnega prehoda Obrežje, da tanki (približno 32 oklepnih vozil) vstopajo v Slovenijo, da uničujejo njive in vinograde. Če opišem situacijo; od meje do Prilip je približno 8 km, iz Brežic do Prilip pa 5 km. Postavilo se mi je vprašanje: “Kdo bo prej?” Načelnik je po mojem pogledu verjetno slutil, zakaj ga gledam in je odgovoril: “Jaz ne vem, do kod so prišli.” Z ekipo smo naložili mine, “poskakali” v avte in na Prilipe. Prebijali smo se skozi barikade na mostu na Čatežu in prvi prišli do Prilip. Posebnega varovanja nismo imeli. Bilo je zelo vroče, še sedaj se spomnim znoja in privijanja vžigalnikov v mine ter neznosnega hrupa, ki so ga povzročala stalno aktivna letala in oddaljeno hrumenje tankov. K sreči
se JLA ni čisto držala pravil o predhodnem izvidovanju. Mine so bile oborožene, preden so prišli tanki. Na mostu pred Čatežem nas je ustavil Jože Avšič in nam postregel s hladno pijačo. Zelo je prijala, vendar je zaradi suma, da nas ima na muhi ostrostrelec, nismo mogli spiti v mim. Razmeščale so se tudi naše enote. Popoldne pa je po barikadah delovalo letalstvo, mitraljiralo in raketiralo je tudi položaje enot. Kolona ni šla skozi barikade, ampak seje zaustavila.
Obe barikadi sta kasneje odigrali svoje. Ko je oklepna enota pobegnila Novomeščanom z Medvedjeka, seje morala ustaviti v Krakovem. Prav tako seje oklepna tankovska enota ustavila na “avtocesti” (tako jo imenujemo, sicer pa še danes nima elementov za avtocesto) ter nato zaobšla barikado pri Prilipah, kjer je postala počasnejša in lažja tarča za naše enote. Na žalost nismo imeli sreče v Rigon-cah v Dobovi. Računali smo na Hrvaško. Saj smo pred oboroženim spopadom preverjali njihove postavljene barikade iz smeri Zaprešiča. Osebno se spomnim polnih tovornjakov na železniškem prehodu. Barikade so izginile zaradi hrvaške politike, ljudje so sicer bili za. Tanki so bili prehitri, da bi postavili svoje, ovira je bila tudi bližina stanovanjske hiše pri Sotli, tako so padle prve žrtve med sobojevniki.
Spomnim se tudi ukaza: “Zaprite mejo z RH.” Dan je bil vroč kot vsi takrat. Zaradi izkušenj s tankovski-
Več reda pri plakatiranju
Sevnica - V občini je bil leta 95 sprejet odlok o plakatiranj11 in koncesiji za to dejavnost, ki naj bi naredil red pri takšne1* načinu obveščanja javnosti. Komunalni nadzornik opaža, ® v celoti to ne drži, zato je občinski oddelek za okolje pripra' dopolnitev odloka.
vil Se
Odlok o plakatiranju je vsekakor odigral svojo vlogo, saj je določil plakatna mesta, njihovo obliko in način uporabe. Obveščanje javnosti skozi plakate je postalo pregledno in je s tem doseglo svoj namen.
V zadnjem letu pa občinski redar opaža, da se pravila - gre predvsem za Sevnico - ne spoštujejo več in se še aktualni plakati
Od:
prekrivajo z novimi. Z malenk0’ stnimi dopolnitvami omenjeni11 odloka o plakatiranju bo skrbljeno, da se to več ne bo dog* Hi jalo, saj bo po novem tisti, ki pre' *0i lepi plakat pred potekom datu^ pr* prireditve, kaznovan. Določena/
»ai
tudi maksimalna velikost plak3' ta
tov - to je 100 krat 70 cm, ki L sme pripeti na plakatni steber a* Hi, kozolček.B.D.
Priprave na kongres LDS in lokalne volitve
u
Kostanjevica na Krki - Sivi panterji, samostojna seniorska org3 jej nizacija LDS, je v okviru priprav na redni kongres LDS in lokali ^ volitve prihodnje leto pripravila družabno srečanje svojih članov 1 -članic. Častni gostje, med drugim minister za finance in podpredse. nik liberalne demokracije Tone Rop, so spregovorili o aktuaU , razmerah v državi in vključevanju Slovenije v EU, o pripravah pr, januarski kongres stranke ter o pripravah na prihajajoče lokalne predsedniške volitve.
Organizatorji so pripravili tudi bogat kulturno-zabavni progr# nastopili so učenci OŠ Kostanjevica, aktiv kmečkih žena Pod Gf> janci, skupina Vivas in recitatorji. Udeleženci srečanja so si ogled^ še kulturne, zgodovinske in druge znamenitosti Kostanjevice, d* drugim stalno razstavo Božidarja Jakca in Kostanjeviško jamo. S.
Naredi, kar zmoreš, s tistim, kar imaš, tam, kjer si
Kapele, Ljubljana - Društvu za razvoj podeželja Kapele jL
po tem načelu uspelo, da so z združenimi močmi in z lastnim i^0" braževanjem članov dosegli uspehe pri ohranjanju naravne in ku1' turne dediščine ter pri dvigovanju življenjske ravni prebivalstva, S čimer so si prislužili tudi priznanje Andragoškega centra Sl°' venije za leto 2001, ki ga center podeljuje posameznikom in skU' pinam za izjemne učne uspehe in bogatitev lastnega znanja. pravi glavna koordinatorka društva Jožica Penič, jim to priznanje daje novih moči za nove uspehe.L.P.
mi kolonami sem vedel, daje pri zapiranju določenih smeri pomemben čas. Tako sem organiziral dve skupini za oviranje, eno za štajerski del občine in eno za kranjski del. Od izdaje ukaza, pa do tega, da smo zaminirali vse cestne povezave s Hrvaško, ki jih je bilo kar precej na vzhodni meji na oddaljenosti več kot 50 km, je po moji presoji minilo manj kot dve uri. Ko smo se tako precej utrujeni - še ne vsi - vrnili v štab, sem prejel ukaz: “Mejo odprite.” Še danes ne vem, kdo mi je to zakuhal. No, ukazi se morajo spoštovati, zato smo
rati. Datume in ure sem pozabil, vendar pa so posamezne slike, ki človeka ne pustijo neprizadetega, ostale. Posebej bi poudaril vidik, da vojak mora zaupati nadrejenemu. Tisti, ki smo delovali v štabu, smo bili na tekočem s precej zaupnimi podatki, katerih se navadni občani niti niso zavedali. Nikoli ne bom pozabil, ko smo s prisluškovanjem, ki so ga izvajali radioamaterji, prestregli ukaz iz vojaškega poveljstva v Zagrebu o tem, da naj letala uničijo naš objekt, kjer smo bili, pa objekta kljub temu nismo zapustili. Posamezniki smo se testirali, kdo bo zdržal pritisk; nismo ga vsi, nekaterim so popustili živci in končali so v bolnišnici.
Iz vojaškega vidika je bil zanimiv tudi ukaz o izvedbi napada na letališče v Cerkljah ob Krki, kjer so si
nu pa je dokazovala, daje bila d? kota na čistini točno pod aktivf111 helikopterji. Če bi poveljnik izvršil tak ukaz, bi našo enoto zbn^ K sreči seje ukaz izvršil na nacij1' ni zahteval žrtev na naši strani, W' je bil kjub temu dosežen. . j Ko je JLA zapustila državo, r* letališču Cerklje ob Krki zapj^l tudi minska polja. V začetni fa#s A osebno, tako kot še marsikd0^, območnega štaba, sodeloval Pn y krivanju in odstranjevanju neumnosti danes zagotovo ne b> počel. Takrat pa druge rešitve mc’ dokler niso prišli in na tern P fesionalno delali ljudje za plači*0’j Osebno mi ni bilo težko SP^. odgovornost za obrambo dom°v ^ jemal sem jo kot svojo dolžni \
jemal sem jo Kot svojo uuu-l-samega sebe, svojih bližnjih uj ^
do naše skupnosti. Marsikdo se ^
Ka pametno. rnspevm sameznika v teh dogodkih se ne1
NOIUCZillKU V ICI1 UUgUUTOii —	.
jo v kilogramih ali v čem Vsak naj sam pri sebi sodi 0 m. Sevedaje med vojno in po vojn^ji|1
uv/vcuujcinvu * v/jijvz r	JdUr I
da po mnenju ljudi krogla in m ^ i nikoli ne zadeneta pravega,
1I1KAJU lic /clUClICUl yiav^5*** * piv
so še danes frustirani, ker zraven. Eni bi sodelovali, n -41
/javen, cm ui buuciuvtu^ r imeli možnosti, drugi so rajši ^ ob strani. Za mene je žalostno, tiste, ki so izgubili življenje,11 p | četku ni bilo ustrezno poskrt»lJe g j
Kovinski križi na mostu preko reke Krke leta!991
to tudi izvedli.
Naj še povem, da smo vse te zadeve, pa tudi vse druge, ažurno spremljali na štabnih kartah, tako da bi jih bilo možno v celoti rekonstrui-
nekje v nadrejenem poveljstvu zadevo zamislili tako, da so iz centra določili, za katerim grmom bo kateri vojak stal, in nato izdali ukaz o minometnem napadu. Stvarnost na tere-
kdoje vec prispeval, POSKUjTL)4l različne politične opcije. Ose J1 ^ kot človek ponosen, da sem bP^ ten, da sem razmišljal kot ved vencev. Nobene želje pa 11 ^ kljub priznanju “Zlata medalH-^c-rala Maistra”, da bi si česa po°
GOSPODARSTVO, TURIZEM
Zaradi cest predobremenitev proračuna 2002
F*Vnica - Po desetih letih je bil asfaltiran zadnji odsek ceste Šmarje - Ledina - Ostrožno -Jehovo. Ta čas pa je v gradnji tudi odsek ceste Razbor - Okroglice, Šentjanž -Kal, asfaltira-je cesta Gabrce - Murence , do 15. novembra pa naj bi bila tudi cesta Laze -Nova Gora.
Vseh pet omenjenih cestnih Usekov v sevniški občini v skup-vrednosti 131 milijonov SIT s°di v tako imenovani program Nlobremenitve investicijskega Nta proračuna občine Sevnica Nto 2002, ki so ga potrdili sev-^ški občinski svetniki. To pome-J*> da se posodobitve oziroma as-a'tiranje teh cest izvedejo še e'os, plačajo pa se prihodnje leto !jV>icer iz občinskega proračuna
Občina Sevnica se je za ta ko-^ odločila zato, ker se je v zamiku tega leta s Cestnim podjet-Novo mesto dogovorila za Nivno ugodne cene asfaltov in ^katerih del, ki naj bi jih to podaje izvedlo v sevniški občini še V 'etu 2001, na plačilo pa je prijavljeno počakati.
800-metrski odsek ceste Le-'"'a - Ostrožno bo občino Sevni-Ca stal 6 milijonov SIT, prav toliko ™je vredna tudi posodobljena
cesta Gabrce - Murence, ki so jo slovesno predali namenu ob prazniku KS Šentjanž. V zdnjih dneh naj bi bilo zaključeno tudi asfaltiranje kilometrskega odseka ceste Razbor - Okroglice; vrednost celotne investicije je 33 milijonov SIT, samo omenjene faze pa 14 milijonov.
Tudi posodobitev ceste Šen-
tjanž - Kal, ki je ocenjena na 70 milijonov SIT, naj bi bila kmalu zaključena. V program cest, ki naj bi bile posodobljene že letos, plačane pa iz občinskega proračuna prihodnje leto, je še cesta Laze - Nova Gora, katere posodobitev bo znašala 45 milijonov SIT.
Nada Černič Cvetanovski
Trženje Ajdovskega gradca
Trnovec - Antična naselbina Ajdovski gradeč v bližini TVnovca je lahko odlična točka za trženje celotnega okoliša, so prepričani na Razvojno raziskovalnem zavodu 2010 v Sevnici, kjer so v okviru razvoja podeželja za krajevno skupnost Zabukovje pripravili ta projekt.
Anita Gole iz Razvojno raziskovalnega zavoda 2010 je najprej pojasnila, da je program zamišljen predvsem kot izziv za tukajšnjo mladino, da bi videla zase
Počivališče Obrežje že v barvah Petrola
, Jesenice na Dolenjskem - Nekaj sto metrov pred mejnim preho-/lrr> Obrežje bo počivališče na obeh straneh bodoče avtoceste. Z os-bnim centrom je svoje načrte uresničil Petrol d.d., na drugi strani este pa že poteka izgradnja novega Istrabenzovega servisa. Okno v i Za tiste, ki prihajajo iz vzhoda, je dejal župan Vladislav Deržič, .°ie z izvršilnim direktorjem maloprodaje Igorjem Mravljo in direk-Nm Petrola gostinstva Ljubom Jasničem minuli teden ob odprtju Nizal trak.
Ranega odprtja novega sodobnega centra, ki je sovpadlo z ‘nskirn praznikom.
i^Nga nova oskrbna postaja družbe v tem letu bo zapolnila prazni-1tif° Znan' čateški bencinski črpalki in restavraciji Na Griču, za kate-i* kmalu ne bo več sledi. Tam zaposleni so sedaj na novi lokaciji orežju pod blagovno znamko Na jasi.
(jr /užba Petrol je ob svečanem dogodku Centru za socialno delo , ^Zice predala ček prijateljstva v vrednosti 200.000 SIT. S.V.
Odprtje Begrosa
S|0 ,0venska vas - V okviru brežiškega občinskega praznika so v vasi odprli diskontno trgovino cash&carry Begros Sloven-H0vVas> ki kupcem ponuja prehrano, delikatesne izdelke, galanterijo.
° zgrajen objekt meri 18.000 m2 prodajnih površin, v njej je prerij artiklov, kupci pa bodo lahko plačevali kar na 42 blagaj-°skrbeli so tudi za parkirna mesta - le teh je 600.
perspektivo ostati v tem okolju. Država postavitev projekta podpira s sredstvi skozi program MO-VIT- Pobude mladine. S tega naslova je Razvojno raziskovalni zavod mladim v trnovškem gasilskem domu opremil računalniško sobo. Na voljo imajo 4 računalnike z internetno povezavo, saj se bodo prvi koraki promocije Ajdovskega gradca dogajali ravno preko spleta. Mladi in ostali krajani so ob predstavitvi projekta povedali, da verjamejo v idejo mednarodne arheološke poti štirih dežel; Avstrije, Italije, Slovenije in Hrvaške, ki imajo podobne pomnike iz 5. in 6. stoletja. V strokovnem delu bo pomagal dr.Ti-motej Knific, ki je vodil zadnja izkopavanja na Ajdovskem grad-cu.
Domačinka Mihaela Jazbec je slikovito opisala prve zaznamke o tej naselbini in poznejša odkritja, katerih rezultat je današnje delno nakazano stanje sakralnih objektov in “imenitne hiše” poleg cerkve. Ob razlagi lokalnih vodičev, ki se bodo usposabljali skozi ta projekt, sivo kamenje na najdišču v domišljiji obiskovalca gradi nekdanje stavbe in življenje Ajdov, ki so se na tej vzpetini pred zavojevalci borili za preživetje in v drugi polovici 6.stoletja pobegnili, naselbina pa je propadla.
Bojan Kobal iz Društva podeželske mladine Zabukovje ugotavlja, da je danes ta arheološka točka bolj poznana tujcem kot domačinom in verjame, da jo skozi omenjeni projekt lahko koristno odprejo svetu. Skozi računalniško izobraževanje, ki ga bo omogočal Razvojno raziskovalni zavod, bodo sami postavili internetno predstavitveno stran tako za Ajdovski gradeč kot za svoje društvo. Mladim in starejšim krajanom, željnih novih znanj, bo računalniška soba odprta vsak dan od 18. do 20.ure. Zaenkrat pač ostaja v GD Trnovec, cilj pa je obnoviti zabu-kovško šolo, ki bi lahko gostila arheološke tabore in druge prireditve, ko bo zaživela mednarodna arheološka pot.
Branka Dernovšek
Sl
govornik na odprtju je bil župan občine Brežice Ni]^ *aV	v zabavnem delu pa so se prireditve udeležili glas-
s s°sednje Hrvaške - Severina, Jasmin Stavros, Drele, in Šr0su a skupina Majolka. Sicer pa je otvoritvena slovesnost v Be-P°tekala kar dva dni. K.M.
Evro in Slovenija
Brežice - V organizaciji Razvojnega centra Brežice je v okviru brežiškega oktobra Radiča Nus-dorfer iz Centra Evropa predavala o skupni evropski valuti in njenem vplivu na Slovenijo.
Države članice gospodarske in denarne unije EU bodo 1. januarja 2002 dale v obtok bankovce in kovance skupne evropske valute. Obstoječe valute držav območja evra, ki jih imamo slovenski državljani na deviznih računih ali knjižicah pri slovenskih bankah, bodo samodejno in v celoti spremenjene v evro, in sicer 31. decembra 2001 brezplačno.
Države območja evra:
Avstrija, Belgija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Portugalska in Španija.
Zlata plaketa sevniškemu Stillesu
Zagreb, Sevnica - Zaključil se je zagrebški mednarodni pohištveni sejem Ambienta 2001, na katerem je sodeloval tudi sevniški Stilles in za program Prestige dobil Zlato plaketo.
Sevniški Stilles je bil opažen med 655 razstavljalci iz 27 držav. Nagrajeni program Prestige je oblikoval Bojan Nov-šak (na fotografiji) in zajema jedilnico, dnevni prostor ter kabinet. Je iz masivnega mahagonija s ploščami v visokem sijaju. Stilno je kombinacija “art decoja” in grško-rimskega sloga v podnožju.
Razkošno pohištvo je namenjeno velikim prostorom, saj je vsak kos zase element, ki izstopa.
Industrijski oblikovalec Bojan Novšak je ponosen, da se je znašel med tremi zlatimi dobitniki letošnje Ambiente. Te dni pa se pripravlja na sejem v Beogradu, kjer bo Stilles predstavil vse svoje programe: biedermaier, barok empire in prestige. B.D.
Menjava bankovcev nacionalnih valut držav območja evra v evre se bo začela po 1.1. 2002. Od takrat pa do 28. 2. 2002 bodo banke brezplačno sprejemale stare valute, ki jih bodo državljani položili na bančne račune, in jih samodejno spremenile v evro. Po 28. 2., ko bodo nacionalne valute umaknjene iz obtoka, bo za zamenjavo v Sloveniji potrebno plačati nadomestilo. K uvedbi evra stremijo tudi kandidatke za članstvo, strokovnjaki ocenjujejo, da naj bi Sloveniji to uspelo v letih 2008/2009. L.P.
Kako uspešno sodelovati na evropskem trgu
Brežice - Na seminarju na temo Kaj moram vedeti za uspešen nastop na evropskem trgu, ki ga je organiziral Razvojni center Brežice, vodila pa gaje svetovalka za mednarodni marketing pri Euro Info Centru Alenka Slabe, so lahko predstavniki posavskih podjetij spoznali pomembne korake za uspešno mednarodno poslovanje.
Kot je dejala Alenka Slabe, so za uspešnost vstopa na evropski trg pomembni predvsem dolgoročna zavezanost podjetja, marketinški načrt, pravi proizvod za trg, izvozna strategija, kupcem je potrebno ponuditi kreditne pogodbe, izbrati poslovnega partnerja, oblikovati večjezični promocijski in tehnični material, pridobiti ustrezen kader z znanjem tujih jezikov, graditi na skupinskem delu, organizirati srečanja s strankami in spoznavati kupce, udeleževati se sejmov, spoznavati lokalno kulturo, uporabljati izkušnje domačih izvoznih hiš, podjetja morajo biti pripravljena na prilagoditev strategije spremembam pogojev na trgu ter se zavezati stalnemu razvoju in raziskavam v tehnologiji. Ob tem je še dodala, da ekonomska situacija doma in v svetu kaže na to, da se bodo morala manjša in srednja podjetja združevati, sicer jim grozi propad. L.P.
delovno-pravna zakonodaja
V pričakovanju novega zakona o delovnih razmerjih
Pred dnevi so se končala pogajanja na Ekonomsko-socialnem svetu, kjer pa ni prišlo do sporazuma o vseh spornih oziroma nerazrešenih dilemah v zvezi z novim zakonom.
Najkrajše rečeno - pametno bo biti član sindikata, saj bo to pomenilo bistveno zaščito pri odpuščanju ter pri nekaterih postopkih pri delodajalcu, kjer bo v takem primem obvezno sodeloval sindikat.
In še nekaj sprememb, ki so predvidene v novem zakonu, seveda pod pogojem, da predlog v takšni obliki potrdita vlada in parlament:
-	Za manjše delodajalce, ki bodo delali pod lažjimi pogoji, se štejejo tisti, ki bodo imeli do 10 zaposlenih.
-	Bistveno večji poudarek bo na panožnih kolektivnih pogodbah.
-	Delo za določen čas bo možno skleniti največ za 2 leti (varianta 3 leta), potem pa bo delo za nedoločen čas avtomatizem.
-	Sindikat bo imel bistveno večjo vlogo pri sprejemanju aktov delodajalca.
-	V zakonu ne bo osebnih razlogov za prekinitev delovnega razmeija, kot je bilo prvotno predvideno.
-	V zakonu bodo opredeljeni regres za letni dopust, regres za prehrano, prevoz na delo ter 30 minutni plačani odmori, kar je bilo doslej urejeno le v kolektivnih pogodbah, enako bo v zakonu urejen tudi dodatek na skupno delovno dobo. Enako velja za dodatke na pogoje dela.
-	Opredeljena bo zaščita določenih kategorij delavcev v primem prisilne poravnave, kar doslej ni bilo urejeno.
-	Še bolj bo omejeno dovoljeno število nadur ter število dni v prerazporejenem delovnem času.
-	Do dogovora ni prišlo glede odpovednih rokov ob prenehanju delovnega razmerja ter glede višine odpravnin. O tem pa bosta očitno odločala vlada in parlament. Upamo na najboljše.
Tako bomo po nekaj letih (vsaj upamo tako) prišli do novega zakona o delovnih razmerjih, ki bo prilagojen današnjim razmeram ter v glavnem tudi že vstopanju v Evropsko skupnost. Težko bi že pred sprejetjem ocenjevali, koliko bo boljši ali slabši od sedanje zakonodaje, v vsakem primem pa upam, da bo po sprejetju manj kršitev zakona, kot smo jih vajeni doslej.
Marjan Urbanč
Sekretar Območne organizacije sindikatov Posavja
investiranje
Zakaj naj bi podjetje sploh prišlo na borzo?
Prednosti kotiranja vrednostnih papiijev na borzi so številne, kljub temu da so po drugi strani tudi zahteve do izdajateljev precej stroge, vendar vsekakor primerljive z drugimi razvitimi svetovnimi trgi vrednostnih papirjev. A samo tako je mogoče doseči večjo varnost in zaščito vlagateljev.
Ena izmed prednosti javnih delniških družb, ki so s svojimi papirji že uvrščene na borzoje, da imajo večjo zaščito pred možnimi manipulacijami na trgu, saj trgovanje z njihovimi delnicami spremlja tako borza kot tudi KDD in Agencija za trg vrednostnih papiijev. Dogajanja na sivem trgu (še posebej z neizdanimi delnicami olastninjenih javnih družb) jasno kažejo številne slabosti neorganiziranega trgovanja, pa naj gre za neobdavčene zaslužke nepooblaščenih akviziteijev, za oškodovanje malih delničaijev ali podobno. Tržna stabilnost pa tudi tečaji njihovih delnic so običajno višji, če je papir uvrščen na borzo, hkrati pa je omogočena tudi njihova večja likvidnost. Podjetja in njihovi delničarji lahko dnevno spremljajo vrednotenje njihovih delnic na trgu, kije objavljeno v obliki borzne tečajnice, s tem pa se poveča interes za nakup, ne samo zaposlenih in ostalih domačih investitorjev, ampak tudi tujcev.
S kotacijo na borzi se lahko poveča tudi prednost podjetja pred konkurenco in ugled podjetja na našem in tujih trgih, saj uvrstitev podjetja na uradno borzo vedno pomeni dodatno varnost in večjo boniteto za vlagatelje, še posebno, če upoštevamo vse pogoje in proceduro Odbora za sprejem, ki pred sprejemom podjetja na borzo zahteva natančen pregled poslovanja podjetja. Kotacija na domači borzi je hkrati predpogoj za kotacijo delnic podjetja na tujih borzah (npr. SKB banka d.d. in Blagovno trgovinski center BTC d.d. na londonski borzi).
Na koncu omenjamo najpomembnejšo prednost, ki jo ima podjetje, uvrščeno na borzo, to pa je (lažja) možnost dodatnega financiranja preko novih izdaj vrednostnih papiijev. Ce trg oziroma investicijskajavnost namreč podjetje pozna in vanj zaupa, bo podjetje veliko lažje prodalo svojo novo izdajo delnic, obveznic ali celo komercialnih zapisov, kot če delnice ponuja podjetje, ki je na trgu malo znano.
Mojca Spiler, borzna posrednica M&D Špiler k.d. Krško, Tel: 07 / 490 5678 Pogodbena enota Gorenjske borzno posredniške družbe d.d.
stran 6
Državna pomoč le “peščici”
Slovenija, Posavje - Državni zbor (DZ) je po hitrem postopku sprejel zakon o državni pomoči za odpravo posledic suše, pozebe in neurij s točo v kmetijstvu za letošnje leto. V skladu z njim bo država iz proračuna za odpravo posledic ujm namenila približno 5,5 milijarde SIT, od tega nekaj še letos, večji del pa do konca aprila prihodnje leto. Akontacije naj bi prednostno dodelili tistim, ki so prijavili škodo večjo od 50 odstotkov in ki jim kmetijstvo predstavlja edino ali glavno dejavnost. V skladu z zakonom so morale občinske komisije državni komisiji posredovati vloge za dodelitev sredstev državne pomoči, ki so jih zbrale od nosilcev kmetijskih gospodarstev, do danes, 30. oktobra. Zakon je precej strog, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) z njim ni zadovoljna, prav tako na vseh treh posavskih občinah dvomijo, da ga bo mogoče dosledno izvesti.
Zakon namreč razlikuje med škodami, za katere se je moč zavarovati, in tistimi, za katere to ni mogoče. Pri prvih (gre za pozebo in točo) naj bi država oškodovancem poplačala le 30 odstotkov potrjene škode, tistim, ki jih je prizadela suša, za katero se ni moč zavarovati, pa bi povrnili 40 oziroma 50 odstotkov potrjene škode. Prav tako predlagani zakon razlikuje med kmeti, ki jim je kmetovanje edina ali glavna dejavnost, in tistimi, ki jim kmetijstvo predstavlja postransko dejavnost. Prvim bi pripadlo povračilo v višini 50 odstotkov potrjene škode zaradi posledic suše, ostalim oškodovancem pa 40 odstotkov. Sicer pa naj bi po novem bili državne pomoči deležni le tisti, ki imajo v lasti več kot en hektar kmetijske površine, poleg tega pa zakon predvideva tudi razlikovanje med sušnimi območji. V primerih, ko je verificirana povprečna stopnja poškodovanosti za posamezno kmetijsko rastlino na geografsko zaokroženem območju manjša od 30 odstotkov, se višina potrjene škode ne bo določala, prav tako pa se nosilcem kmetijskih gospodarstev na takem območju za to kmetijsko rastlino sredstva državne pomoči ne bodo dodelila.
DZ je danes sprejel tudi amandma, ki predvideva, da se odpisani prispevki nosilcem kmetij-
skega gospodarstva (kmetom), ki jim je bila potrjena škoda po tem zakonu, za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje pokrijejo iz sredstev državnega proračuna. Omenjenim kmetom se bodo odpisali tudi davki od dohodka od kmetijstva, skladno s področno zakonodajo.
Zakon predvideva, da bi za sanacijo škode zaradi naravnih nesreč država kmetom namenila milijardo SIT oziroma 8 odstotkov še letos, preostalo pa do aprila prihodnje leto. Parlamentarna večina pa ni bila naklonjena rešitvi, po kateri bi v zakon zapisali, da se “v državnem proračunu za leto 2002 zagotovijo sredstva za pokritje stroškov občinam, ki jih bodo imele v zvezi z izvajanjem tega zakona ter da se v istem državnem proračunu zagotovijo občinam sredstva za pokritje stroškov, ki so jih imele v zvezi s prevozom vode v juliju in avgustu”.
KGZS nezadovoljna, občine v dvomih
S precej zaostrenimi kriteriji sprejetega interventnega zakona pa se ne strinja Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije. Njen predsednik Peter Vrisk pravi, da je v prvi vrsti sporna že višina sredstev, kijih država namenja za
odpravo posledic pozebe, toče in suše, saj je po njihovih ocenah škoda veliko večja. Poleg tega pa določila iz omenjenega zakona izločajo veliko število kmetov, ki te pomoči ne bodo deležni. Predvsem sta najbolj sporni določili o višini pomoči, (če je po izračunu nižja od 30.000 SIT, se oškodovanec izloči) in o najmanj enem ha površine, saj bi bilo potrebno upoštevati, da je v Sloveniji skoraj 80 odstotkov mešanih kmetij in le 20 odstotkov je takih, ki jim je kmetijstvo osnovna in edina dejavnost. Izločiti tako veliko število kmetij po Vriskovem mnenju ni pošteno. Enako sporno je tudi določilo, da v prihodnje državna pomoč ne bo več dodeljena za naravne nesreče, proti katerim se je mogoče zavarovati, to sta pozeba in toča. Vrisk trdi, da si država ne bi smela dovoliti ukiniti tovrstne pomoči prej, kot bi poskrbela za subvencioniranje zavarovalnih premij ali bi oblikovala sistem vzajemne zavarovalnice. Premije so namreč tako visoke, da jih povprečna kmetija ne zmore, zato Vrisk upa, daje v naši državi še kaj solidarnosti.
Glede izvajanja interventnega zakona so zelo črnogledi tudi v vseh treh posavskih občinah. Šele pred dnevi je državna komisija pristojne za kmetijstvo iz posameznih občin povabila na posvet
v Celje, dobili so računalniški program, po katerem bodo prijave oškodovancev obdelali, kot zahteva zakon, natančnih navodil pa še vedno nimajo. Do 30.oktobra morajo v Ljubljano poslati prijave, potem šele bo stekel upravni postopek. Roman Matjašič z Občine Brežice pravi, da bo čas za obdelavo prijav zelo kratek, ob tem pa se bo pojavila vrsta nejasnosti. Tudi Matjašiču se zdi sporno določilo, ki omejuje površino na en ha, kajti škoda na ha zelenjave ali jagodje bistveno večja od škode na ha kakšne druge kulture. Ni pa tudi pricizirano, po kakšnem kriteriju bodo določali, kdo je kmet in kdo ni.
Predsednica državne komisije Sonja Beseničar ob tem pojasnjuje, da predvideva zaključek obdelave prijav do konca novembra, letos bodo kmetje z razliko od prejšnjih let odločbe dobili neposredno z Ministrstva za okolje, prav tako izplačilo ne bo več teklo preko občin. Glede zadnje akontacije za lansko škodo pa Beseničarjeva pravi, da so dobili veliko pritožb, ki jih sedaj razrešujejo; v nekaterih občinah so namreč denar razdelili linearno, ne da bi upoštevali realno škodo. Te nepravilnosti bodo ob izplačilu zadnje akontacije skušali popraviti.
Jelica Koršič
Sladkorna pesa vsako leto “manj sladka”
Posavje - V začetku oktobra je Tovarna sladkorja Ormož začela s predelavo letošnjega pridelka sladkorne pese. Zaradi suše je kakovost tudi letos slabša, cena pa le za nekaj stotinov višja od lani.
V Posavju in na ožjem področju Dolenjske je bilo letos zasejanih približno 250 hektarjev sladkorne pese. S spravilom letošnjega pridelka so začeli v začetku ok-
Artiče - Pri največjem s slamo kritem kmečkem gospodarskem poslopju v Sloveniji - Banovi domačiji v Artičah so člani tamkajšnjega prosvetnega in folklornega društva v sodelovanju s krajevno skupnostjo pripravili prikaz nekdaj zanimivega in predvsem družabnega kmečkega opravila -“kožehanja” koruze.
V Artičah s podobnimi prireditvami etnološkega značaja pogosto obujajo stare šege, navade in običaje, ki so skoraj že pozabljeni. Daje bilo “kožehanje” nekdaj resnično najbolj veselo kmečko opravilo, so se lahko prepričali obiskovalci, ki so si ogledali celoten postopek spravila koruze, in sicer od lomljenja, nalaganja na
tobra in bo trajalo do začetka decembra. Vsak dan z brežiške železniške postaje odpeljejo povprečno od 200 do 400 ton pese.
Po besedah vodje surovinske-
voz, zlaganja, “kožehanja”, vezanja in obešanja na rante. Program je bil ves čas zelo zanimiv, saj so domačini in “kožehači” z zgodbami iz
ga sektorja v Tovarni sladkorja Ormož Vinka Štefančiča je količina pridelka odvisna od terena, giblje se od 25 do 65 ton po hektarju, kakovost pa je zaradi suše tudi letos pod standardom. Sladkorna pesa je namreč prav na sušo zelo občutljiva in bistveno vpliva na vsebnost sladkorja. Tako Štefančič ocenjuje, da je vsebnost sladkorja pri letošnjem pridelku v povprečju nižja za 14 odstotkov.
Izhodiščna cena je 7,6 SIT, k temu pa je potrebno prišteti še subvencijo v višini 42.000 SIT po hektarju, ki jo pridelovalci dobijo od države. Izplačilo bo potekalo tako, kot je to opredeljeno v pogodbah s pridelovalci; 60 odstotkov v tridesetih dneh po oddaji pese in 40 odstotkov do 20. januarja 2002. J.K.
vsakdanjega kmečkega življenja in prepevanjem veselih slovenskih ljudskih pesmi uspeli razvedriti in tudi nasmejati vse prisotne. D.K.
Označevanje govedi - nujno zlo
Slovenija, Posavje - Na kmetijskih svetovalnih službah imajo ta čas veliko dela s popravki vlog za subvencije 2001. Najpogostejše napake se pojavljajo prav zaradi označevanja govedi, ki smo ga v Sloveniji začeli izvajati letos, da bi vzpostavili register živali. Poleg tega pa je cilj označevanja živali zagotavljanje sledljivosti in s tem popolno varstvo potrošnikov. Minister za kmetijstvo Franci But zato poudarja, da v državi ne more biti živali, ki ni ustrezno označena, katere poreklo ni ugotovljeno in katere podatki ne morejo biti dokazani.
Živali, ki so se skotile letos, morajo biti označene vse brez izjeme, in vpisane v osnovno bazo podatkov v okviru službe za identifikacijo in registracijo živali. Vendar pa obstaja precejšnje število mladih živali, pri katerih ni mogoče ugotoviti porekla. Pri tem se je ministrstvo odločilo, da imajo lastniki takih živali do 31. decembra letos možnost, pravico in dolžnost, da predložijo podatke o poreklu teh živali in ko to uredijo, morajo zagotoviti vpis teh živali v register živali. Vse živali, ki po L januaiju 2002 ne bodo uspele pridobiti tega dokazila, bodo morale biti s trga odstranjene, pri čemer pa še ni dogovorjeno, kako in na kakšen način. “Naše ministrstvo je v končni fazi tudi ministrstvo za prehrano,” je poudaril But. Po njegovih besedah si s tem tudi prizadevajo preprečiti kakršnokoli možnost, da bi se na trgu pojavile živali iz drugih (južnih) trgov in bi bile v Sloveniji predmet trženja, subvencije in prekupčevanja. Nadzor bodo opravljale inšpekcijske službe, je še dodal But. J.K.
Kombanj na njivi v Velikem Podlogu
“Kožehanje” na Banovi domačiji
Sava Glas, 30.10.2001
Za sadjarje
Dela v nasadih
Po končanem obiranju je najprimernejši čas za zatiranje plevelov pod krošnjami dreves. S čistim herbicidnim pasom boste omejili in lažje nadzorovali gibanje voluharja. Pred škropljenjem s herbicidom je potrebno odstraniti vse koreninske izrastke in nižje ležeče veje. Za škropljenje uporabite 4 do 5 1 Bum efekta na ha škropljene površine. Odmerek lahko zmanjšate za polovico ob dodatku močila Pinovit K v 0,5-odstotni koncentraciji ali 10 kg amonusul-fata ali 20 kg ureje.
Strokovne službe sadjarjem tudi priporočajo, da nasade po končanem obiranju poškropijo z urejo ali drugimi foliarnimi gnojili. Ta ukrep še posebej velja za nasade, ki so bili preobremenjeni ali slabo prehranjeni. Priporočajo 2 do 3-kratno škropljenje z urejo v odmerku 5 dolO kg/ha v presledkih 7-10 dni.
Za poljedelce
Varstvo žit
V tem času se lahko odločite za škropljenje žit. Pri odločitvi o škropljenju upoštevajte določene dejavnike. Uporaba herbicidov po setvi pred vznikom je bolj izjema kot pravilo. Strokovne službe priporočajo škropljenje na njivah, ki so precej zapleveljene predvsem s travnatimi pleveli. Ob manjših padavinah je namreč dostop na njivo težji. Po setvi in pred vznikom lahko uporabite Tolkan, Tolurex 50 SC, ToIurex 80 WP, Dicuran 500 tekoči, Dicuran forte 80 WP.
Pri dobro oskrbovanih, zgodaj posejanih posevkih, je potrebno pregledati vznik plevelov. Če opazite večjo zapleveljenost, lahko uporabite nekatere prej omenjene pripravke, ki dobro delujejo na enoletne plevele in na nekatere večletne (npr. kamilice, plešec, zvezdice); slabše na plezajočo lakoto in večletne plevele.
Po vzniku pa lahko uporabite Dicuran forte 80 WG, Stomp 330 E ali podobne. Ti delujejo v večini na širokolistne plevele, za zatiranje ozkolistnih in širokolistnih plevelov po vzniku žit do začetka razraščanja pa lahko uporabite Mentor.
Varstvo oljne ogrščice
Strokovne službe priporočajo, da pregledate svoje posevke na pojav repne grizlice. Škodljivec je majhna pagosenica sivo-zelene do črne barve, ki močno izjeda liste. Kritično število sta dve pag°' Senici na rastlino. Uporabite lahko pripravka Karate ali Zolon.
Po vzniku priporočajo pregled posevka na plevele. Zatirate lahko travnate plevele in uporabite pripravka Agil 100 EC 1 do 2 l/ha ali Grasidim Ido 4 l/ha.
“Štajerke” - skromne, a radodarne
Slovenija, Sevnica - Edina avtohtona slovenska pasma kokoši f ajerka. V naše kraje je prišla s Kelti in Rimljani in tu je naletela ^ jodne klimatske pogoje. Zaradi skromnosti glede vzdrževanja jo )e ovek gojil za meso in jajca.
V drugi polovici 19.stoletja pa je bil domači štajerski kokoši zada(1 :orajda smrtonosni udarec, saj so začeli uvažati v Evropo nove pash1 tkoši. Štajerke pa niso zavrgli avstrijski perutninarji in prav od taJ*j
slovenski perutninar in golobar Milan Grmek iz Maribora let 179 prinesel v Slovenijo nekaj jajc štajerskih kokoši in od takrat s lina avtohtona pasma slovenske kokoši.
Biotehnična fakulteta iz Ljubljane si prizadeva, da bi se kok0 ajerke ponovno vrnile na kmečka dvorišča, zato po Sloveniji uS5 ivlja Centre za ohranjanje in selekcijo avtohtone slovenske kok°s den od njih je tudi pri ljubitelju in gojitelju malih živali Silvu O*0 ikarju v Sevnici. Osovnikar je začel Štajerko gojiti že leta 79, ednje leto je za petelina te pasme prejel prvo mesto na republik zstavi in tri leta za tem že podpisal pogodbo z biotehnično fakulU ikrat je dobil tudi prvo jato kokoši, ki ni bila čista, zato je °v°
7	**
“Štajerke” v družbi s pekinškimi racami
ati
Rejec kokoši mora spremljati njen razvoj, dnevno zapis0 . količino jajc, popisati koklje in prve tri dni tudi težo jajc. Nje®aj$ kokoš, kije na paši - torej je bio kokoš - letno znese 180jajc, če Pf0, zaprta, nesnost pade za približno 40 jajc. Jajca, kijih fakulteta k01 lira trikrat letno, pripadajo vzreditelju .
Delo s kokošmi je v glavnem ljubiteljsko, saj Ministrstvo za tijstvo, gozdarstvo in prehrano prispeva le tisoč SIT za kokoš. ,
Nada Černič Cvet‘irl°
str
1
a
t
j
t
š
2
S
S
1
s
j
r
\
t
I
j
j
1
i
s
t
t
1
t
1
c
I
r
i
(
i
s
1
s
j
t
!
t
1
I
1
(
!
1
1
1
I
j
I
1
Sava Glas, 30.10.2001
%n 7
Ustanavljanje fakultete v Krškem
Krško - Valvasorjev raziskovalni center Krško je v okviru svoje dejavnosti v začetku leta *ačel s projektom ustanovitve Univerze za jugovzhodno Slovenijo. V tem konceptu je bila definirana tudi Fakulteta za logistiko sistemov, pri čemer pa mora Občina kot soustanoviteljica fakultete zagotoviti finančna sredstva in prostorsko rešitev.
Prostore za fakulteto naj bi Uredili v sedanji Srednji tehnični šoli, Občina se že pogovarja s šolskim ministrstvom, da bi prevzela ta objekt. Glede finančnih sredstev pa se je zataknilo tudi na seji Občinskega sveta, saj bo Občina Krško v prvem letu nosila glavno breme stroškov. Nekateri svetniki so izpostavljali, da niso jasni viri financiranja in da bo uujno poiskati zunanje vire. Poja-vili so se tudi dvomi o smiselnosti lake fakultete v Krškem za domače študente, vendar je direktor
Valvasorjevega raziskovalnega centra Martin Bratanič poudaril, da namen ustanovitve take fakultete ni, da bi tu študirali samo domači študentje, ampak študentje cele Slovenije. Ob tem je še dodal, da pomeni ustanovitev fakultete miselni in kvalitetni premik v našem prostoru.
Ob koncu so svetniki sprejeli potrebne sklepe za pridobitev strokovnega mnenja Sveta za visoko šolstvo RS, in sicer da mora Občina zagotoviti finančna sredstva v občinskem proračunu ter
prostore za fakulteto. Pred ustanovitvijo fakultete pa mora Valvasorjev raziskovalni center pripraviti podrobno analizo potrebnih sredstev. Potrdili so še predlog svetnika Petra Ziganteja, da mora Občina v starem mestnem jedru Krškega zagotoviti lokacijo za osnovno šolo. V primeru, da bi vse steklo po pričakovanjih, bi bilo, kot pravi direktor Bratanič, mogoče pričakovati, da bi fakulteta začela z delom že v študijskem letu 2002/2003.
Lidija Petrišič
Podeljene Zoisove štipendije
Čatež ob Savi - Letos mineva 15 let, odkar smo v Sloveniji prvič podeli Zoisove štipendije, ki jih prejmejo nadarjeni učenci. Pretekli teden se je družini 900 dijakov in študentov, kolikor Jih je v teh letih prejelo Zoisovo štipendijo, pridružilo še 48 posavskih dijakov.
Posavske osnovne šole so ob koncu lanskega šolskega leta za Zoisovo štipendijo predlagale 104 Svoje osmošolce, sledilo je testise in izbranih je bilo 48 novih Zoisovih štipendistov. Tem so v termah Čatež svečano podelili Certifikate, podelitve pa so se ude-'ežili tudi nekateri ugledni gostje, ^ed drugim pomočnik generalne-§a direktorja Republiškega Zavoda za zaposlovanje Janez Urbas. Član UO zavoda Slavko Vilčnik, Predstavniki vseh treh občin, direktor območne službe zavoda Toni Koren, ki so nadarjene dijake pozdravili in jim zaželeli vse ftabro na poti nadaljnjega izobraževanja ter jih hkrati pozvali, naj *>e kot izobraženi in perspektivni kadrovski potenciali vrnejo v Po-savje. Nove Zoisove štipendiste J® Še posebej nagovoril tudi direk-J°r Nuklearne elektrarne Krško ^tane Rožman, ki je izpostavil trenutne razmere v slovenskem gospodarstvu, ko se intenzivno Pripravljamo na vstop v EU, in
izrazil upanje, da bodo v posavskem gospodarstvu znali ponuditi možnosti za mlade izobražene ljudi.
V tekočem šolskem letu pa je do izteka roka za republiško štipendijo zaprosilo 2113 novih posavskih srednješolcev. Odobrenih
vlog je bilo 1192, 301 vloga je nepopolna, ker še niso mogli pridobiti vseh potrdil, ostale vloge so bile zavrnjene - v glavnem zaradi preseganja cenzusa.
Prvo izplačilo štipendij je bilo napovedano za 25.oktober.
Jelica Koršič
Toni Koren, Milena Jesenko, Stane Rožman in Janez Urbas ob podelitvi certifikata eni od novih Zoisovih štipendistk
“Mladi mladim upanje”
^režice - Društvo študentov Brežice je konec tedna v sodelo-a«»ju z Mladinskim centrom Brežice in Rdečim križem režice organiziralo humanitarno akcijo Vukovar 2001 Mla-1 Hladim upanje, s katero želijo pomagati mladim iz Vuko-Varja. Vključila se je tudi OŠ Maksa Pleteršnika Pišece, ki je ves prejšnji teden gostila otroke iz Vukovarja.
Kot pravi vodja projekta Alek-JHdra Pinterič, seje ideja o humanitarni akciji porodila na izo-. nzevalno delovnem taboru v Rovarju, ki gaje avgusta orga-^2lrala Mirovna grupa mladih juUnav iz Vukovarja v sodelovan-„ s Prostovoljnim centrom iz Za-
Je|'i *n Se Je tuc** sama uc^e'
manitarno akcijo tudi uradno otvorili z razstavo o mestu Vukovar, ki jo je pripravila Mirovna grupa mladih Dunav, z razstavo otroških likovnih del osnovnih šol brežiške občine in otrok iz Vukovarja, s predstavitvijo otroškega tabora v Pišecah, z dokumentarnim filmom o Vukovarju ter glasbo. V začetku novembra bo deset
s0 n. c'Ja je stekla. Konec tedna v „s.®dežih krajevnih skupnosti hi^ občini zbirali staro pori^ l’ kolesa in gradbeni mate-i? y ,1 §a bodo podarili mladim ovarja. V soboto pa so hu-
prostovoljcev iz Brežic odpotovalo na delovni tabor v Vukovar, kamor bodo odpeljali vse zbrane prispevke ter pomagali urediti vukovarsko komuno, kot si jo mladi tam želijo. L.P.
Boj proti osteoporozi
Brežice - Društvo za osteoporozo Ljubljana po Sloveniji izvaja akcijo brezplačnega merjenja mineralne gostote kosti. Merjenje sta omogočila Ministrstvo za zdravje in Tovarna zdravil Krka d.d. iz Novega mesta. Minulo soboto se je na povabilo Splošne bolnišnice Brežice na merjenja z ultrazvočno metodo odzvalo več kot 200 Posavcev iz vseh treh občin. Presejalno merjenje z ultrazvokom je namreč eden od prvih korakov k odkrivanju osteoporoze. Bolezen je dobila vzdevek “tiha epidemija”, saj se v svetu vse bolj širi.
Kot je povedala predstojnica internega oddelka dr. Vanda Ko-stevc Zorko, omenjena metoda lahko izključi bolezen. A kot ugotavlja po prvih rezultatih, so ti pogosto pozitivni. Tudi zato bodo na oddelku prevzeli pobudo za ustanovitev društva v Posavju, ki jo napoveduje že v novembru. Storitev je zelo omejena pri Zavodu za zdravstveno varstvo Slovenije, še opozarja, storitev je pretežno samoplačniška, večina pacientk pa pomoč išče v oddaljenih zdraviliških toplicah ali v Kliničnem centru Ljubljana.
Že dve leti se zato trudijo s sponzorskimi prispevki zbrati sredstva za nabavo drage rentgenske naprave, s katero lahko osteoporozo zdravijo.
Suzana Vahtarič
	Gradnja šole Pišece zamuja Brežice - Po izteku javnega razpisa za izvajalca del za izgradnjo šole Pišece je ob dobrem odzivu ponudnikov prišlo do zapleta. Na Občini Brežice so prejeli osem ponudb izvajalcev. Komisija je tri izločila zaradi nepravilnosti oz. nesprejemljivosti. Pet ponudb je bilo sprejemljivih, za izgradnjo nove šole je izbrano domače podjetje SGP Posavje Sevnica. A do podpisa pogodbe še ni prišlo. Na zadnji dan pritožbenega roka so prijeli zahtevek enega od ponudnikov za vpogled v dokumentacijo. Vodja oddelka za družbene dejavnosti Nuša Hribar je povedala, da kljub temu pričetek del letos ne bo vprašljiv, saj gre samo za pripravljalna dela v vrednosti 6 milijonov. Glavnina del je namreč predvidena za prihodnje leto, novozgrajena šola naj bi bila nared do začetka prihodnjega šolskega leta. Res pa je, da je ta zaplet premaknil podpis pogodbe in pričetek del, ki je bil napovedan sredi oktobra. S.V.
	
Kako uresničiti poslovno idejo...
Krško - Društvo zaveznikov mehkega pristanka Krško je ta in prejšnji konec tedna organiziralo ustvarjalno delavnico Od ideje do realizacije, ki je bila namenjena predvsem študentom in dijakom, ki končujejo šolanje in razmišljajo o svoji zaposlitvi ter so se želeli podrobneje seznaniti z osnovnimi znanji, ki so potrebna za uresničitev poslovne ideje, obenem pa povečati svoje sposobnosti za uspešno kariero in zaposlitev.V okviru programa razvoja podjetnosti in ustvarjalnosti mladih je delavnico izvajalo podjetje INO-VA IR. L.P.
Brežičani darovali kri
Brežice - Rdeči križ Slovenije - Območno združenje Brežice je organiziralo letošnjo drugo - jesensko krvodajalsko akcijo. Prvi dan seje na akcijo odzvalo 158 darovalcev, dan kasneje pa še 160, skupaj je tokrat kri darovalo 318 darovalcev. Sekretarka Območnega združenja Rdečega križa Brežice Mira Davidovič je še posebej izpostavila prijetno presenečenje nad odzivom dijakov Srednje ekonomske in trgovske šole Brežice, ki so se v velikem številu odzvali na darovanje krvi. K.M.
Kulturna dediščina v turizmu
Brežice - Ekonomska in trgovska šola Brežice seje v praznik občine Brežice vključila s projektom, ki razkriva in predstavlja obrti v Posavju. Tako so se dijaki podali v raziskovanje kulturne dediščine in obrti v Posavju, obiskovali in spoznavali so raznolike dejavnosti na domovih ljudi in pomembnost rokodelstva.
Na zaključni prireditvi so svoje delo predstavili na razstavi, na kateri so sodelovali tudi posavski rokodelci. Po kulturni slovesnosti, ki so jo pripravili dijaki na isto temo, je sledilo še delo v delavnicah, kjer so izbirali kar med trinajstimi različnimi temami. K.M.
Podpisana pogodba za dozidavo šole Senovo
Senovo - Pred 72 leti zgrajena osnovna šola Senovo je za potrebe sodobne šole postala pretesna, sploh pa še za izvajanje programa devetletke. Šolsko ministrstvo je več let načrtovan občinski projekt dozidave letos uvrstilo v proračun. Direktorica velenjskega Vegrada Hilda Tovšak ter krški župan Franci Bogovič sta slovesno podpisala pogodbo in položila temeljni kamen za gradnjo.
■■ a
, ■ -• AflS
It.ttCMH 1
Podpis pogodbe na OŠ Senovo
Vrednost sklenjenega posla za velenjski Vegrad kot gradbenega izvajalca je 350 milijonov SIT, z opremljanjem prostora, projekti in nadzorom, ki ga bo izvajal Savaprojekt Krško, pa je skupna vrednost obnove in dozidave OŠ Senovo okrog 400 milijonov SIT. B.D.
Tuji jeziki in Posavje z roko v roki
Krško - S sklepno prireditvijo se je 20.oktobra zaključil šesti teden vseživljenjskega učenja, ki gaje tudi letos v Posavju koordi-
nirala Ljudska univerza Krško, potekal pa je v znamenju Evrop-
skega leta jezikov. Skozi različna predavanja in delavnice so povezali učenje tujih jezikov s spoznavanjem domačega kraja in regije.
Šklepna prireditev, ki sta se je udeležili tudi vodja oddelka za družbene dejavnosti Občine Krško Jadranka Gabrič in podžupanja brežiške občine Milena Jesenko, pri tem ni bila izjema, saj je potekala tako v slovenskem kot tudi v angleškem jeziku, poleg odlomka iz Shakespearove drame “Veliko hrupa za nič”, ki ga je v angleškem jeziku predstavila Maruša Mavsar iz Kulturnega društva Obzorje (na fotografiji), pa so se predstavili tudi člani Društva za razvoj podeželja Kapele, dobitniki andragoškega priznanja.L.P.
Ustanovljen Koronarni klub Sevnica
Sevnica - Pred kratkim je bil na pobudo dnjurija Pesjaka ustanovljen Koronarni klub. Danes deluje v Sloveniji šest takšnih klubov, združenih v Zvezo koronarnih društev in klubov Slovenije, ki ji predseduje Aleksandra Gorup.
Člani klubov so koronami bolniki po prebolelem srčnem infarktu ali z angino pektoris ali po posegu na koronarnih arterijah. Vključijo se lahko tudi zdravi posamezniki, ki so zaradi dejavnikov tveganja močno ogroženi pred koronarno boleznijo, in svojci bolnikov. V klubu skrbijo za redno telesno vadbo članov in izvajajo preventivne ukrepe, s katerimi zmanjšajo možnosti za pojav novih koronarnih zapletov.
Koronami klubi so laične neprofitne organizacije, vodstvo člani izberejo iz svojih vrst, zdravniki pa sodelujejo kot strokovni sodelavci. Predsednik sevniškega Koronarnega kluba je Ludvik Cesar, strokovni sodelavci pa so dr.Pesjak, dr.Groboljšek in dr.Malešičeva.
Na redni telesni vadbi se bodo člani sestajali v telovadnici fizioterapije pod vodstvom medicinske sestre Mojce Švab. B.D.
Popravek
V 39.številki SavaGlasa se nam je na strani 7 v uvodu k anketam “Usoda brežiške porodnišnice...” zapisalo napačno število porodov v brežiški porodnišnici za leto 2000. Pravilno število je 384 porodov. Za neljubo napako se prizadetim in bralcem opravičujemo.
Uredništvo
rojstva v porodnišnici brežice
Od 16.10. do 27.10.2001
Dečke so rodile: Marija Rožman iz Arnovega sela, Maša Mihaela Pribožič iz Dečnega sela in Brigita Pirc z Velikega Tma.
Deklice so rodile: Romana Kobetič iz Velikega Mraševega in Martina Slatner iz Brežic.
KULTURA
Predpremiera Podgorškovih Sladkih sanj
Brežice - Režiser, domačin, Sašo Podgoršek, je dogodek načrtoval že v pomladnem času, zgodil pa seje v okviru praznika občine Brežice. Film Sladke sanje je dobitnik sedmih nagrad; Vesne za najboljši celovečerec na 4. festivalu slovenskega filma v Portorožu, z nagrado najboljši igralki Veroniki Drolc ter za najboljši scenarij Mihi Mazziniju, nagrado Synchro filma producentu najboljšega filma Franciju Zajcu, nagrado Društva slovenskih filmskih kritikov za najboljši film festivala, nagrado revije Stop igralki leta Veroniki Drolc in posebno nagrado za filmski dosežek na 3. mednarodnem festivalu v Moto-vunu, kjer je režija ocenila, da gre za duhovit film z izvrstno režijo in je bil povabljen še na festivale v Kanado, ZDA in Izrael.
Sašo Podgoršek z Veroniko Dmlc, Jankom Mandičem in Lukom Tratnikom
Režiserju Podgoršku je bila predpremiera ljub dogodek v domačih Brežicah ter poseben dan zanj in celotno prisotno igralsko ekipo, čeprav z malo treme. Župan Vladislav Deržič je režiserju iskreno čestital, za dosežen uspeh pa je na svečani seji ob občinskem prazniku prejel še plaketo občine Brežice.
N. Jenko S.
Valencia - Film domačega režiserja Saše Podgorška Sladke sanje je na 22. filmskem festivalu Mostra de Valencia osvojil zlato palmo, prvo nagrado v glavni, tekmovalni kategoriji, v kateri je tekmovalo 14 filmov iz desetih držav.
Slovenska pesem je bila, je in bo
Brežice - Mlad, ambiciozen in ubran Posavski oktet je v viteški dvorani Posavskega muzeja v sodelovanju z vsemi tremi posavskimi Območnimi izpostavami JSRSKD organiziral 2. srečanje oktetov Dolenjske, Posavja in Bele krajine. Poleg Posavskega okteta so se predstavili še Dolenjski oktet Novo mesto, Oktet Lipa Trebnje, Oktet Valvazor Šmartno pri Litiji, Šentjernejski oktet, Oktet Gallus Ribnica, Oktet Adoramus Novo mesto in Vaščani pojo Zgornja vesca pri Bilčovsu iz Avstrije. Glede na vinorodnost treh pokrajin je vsak oktet med drugim zapel eno napitnico, kar je bila rdeča nit prvega dela srečanja. Spremljal gaje zborovodja MeZ Ave Andraž Hauptman.
Posavski oktet in Sašo Hribar
V sklepnem delu so okteti zapeli še združeni kot enoten moški zbor. Srečanje je z besedo ožlahtnil Sašo Hribar, Posavski oktet pa je sodelujočim oktetom podaril Predaničevo likovno delo kot spominsko darilo na srečanje.
N. Jenko S.
■ A'" ■ 's-
Štiri peresa naše občine
Brežice - Knjižnica Brežice se vsako leto ob obeležitvi občinskega praznika pridruži s svojo prireditvijo. Letos je organizirala srečanje štirih peres naše občine, ki so ali še živijo v občini.
Z izdanimi deli so se predstavili sociologinja Dragica Dani, mag. filozofije Pavel Požar, upokojeni politolog, publicist in pisatelj Franc Šetinc in biotera-pevt Marjan Ogorevc. Pogovor je povezoval višji knjižničar Drago Pirman, slavnostni govornik pa je bil župan Vladislav Deržič, kije knjižnico predstavil kot zakladnico in informacijski center.
Danijeva je predstavila svojo nedavno izdano pesniško zbirko Luč, ki je simetrično razdeljena v sedem ciklov s težiščem na ljubezni in luči. Požarje za knjižno izdajo priredil svojo magistrsko nalogo Duh in svoboda. Šetinc je govoril iz svoje knjige Sprava v naši vasi. Ogorevc pa seje predstavil s knjigo Biorgonomija: os-
nove in praksa. Večer potekal pod pričevanjem in izdanimi deli tudi motom “upam si biti to, kar sem”, potrdila.
kar so vsa štiri peresa s svojim	N. Jenko S.
Dragica Dani, Pavel Požar, Marjan Ogorevc in Franc Šetinc
Brežice - Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD) - Območna izpostava (01) Brežice vsako leto razpiše sodelovanje na
Jovsi 2001
likovnih kolonijah z namenom, da se ljubiteljski slikarji strokovno izpopolnjujejo in se srečujejo v drugačnem prostoru. Tako je letos
60-hektarska površina Jovsov oživela pod čopiči, svinčniki in barvami 15 ljubiteljskih slikarjev, ki so v svoja dela ujeli pestrost živalskega in rastlinskega sveta Jovsov. Strokovno sta jih vodila Cvetka Miloš in Vlado Cedilnik, njuno mentorstvo je neprecenljive vrednosti, kar so dokaz razstavljena dela v Galeriji Nove ljubljanske banke Brežice, kjer bodo na ogled do 20. novembra.
Odprtje razstave je sovpadalo s praznovanjem brežiškega občinskega praznika. Vodja OI Brežice Simona Rožman Strnad je poudarila, da na skladu vztrajno iščejo prostor, kjer bi bila lahko razstavljena različna dela domačih ustvarjalcev, slikarjem in mentorjema pa se je zahvalila in jim izrazila priznanje. Kulturni program so s pesmimi dopolnili člani MPZ Kapele z zborovodjem Miho Halerjem.
N. Jenko S.
Nevihta nad Jovsi -Tadej Baškovič, Krajina Jovsov - Rajko Baškovič, Jovsi 2001 - Milena Gramc, Jutro v Jovsih - Vlado Cedilnik. Razstavljajo še Vesna Davidovič, Mitja de Gleria, Simona Dular, Nada in Željko Halambek, Bojan Horvatič, Liljana Jurman, Neda Krvavica, Andrej Pinterič, Nevenka Ruškovič in Vladka Sumrek.
Makšetova
“Cerkev?”
Krško - V organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Območne izpostave Krško se od 24. oktobra do 21. novembra v Galeriji Krško z ambientalno postavitvijo, naslovljeno Cerkev?, predstavlja akademski kipar Roman Makše, ki sodi v srednjo generacijo slovenskih kiparjev. L.P.
Jesen na ribniku
Brestanica - Društvo likovnikov Krško Oko in Javni sklad za kulturne dejavnosti Krško sta ob brestaniškem ribniku organizirala dvodnevno likovno kolonijo z naslovom “Jesen na ribniku”. Rezultate dela so udeleženci kolonije postavili na ogled v gostišču Dular.
Otvoritev likovne kolonije “Jesen na ribniku”
Revija pihalnih orkestrov
Sevnica - 12 pihalnih orkestrov z Dolenjske in iz Posavja se je na območnih revijah potegovalo za naziv najboljših. Na med-območno srečanje, ki je bilo v Sevnici, se jih je uvrstilo šest -Godba Sevnica (na fotografiji) ter pihalni orkestri Kapele, Videm Krško, Krka Zdravilišča iž Straže, Trebnje ter Senovo. Slednja dva zaradi obveznosti v Sevnici nista nastopila. N.Č.C.
Dvojni debut Mirka Kragla
Sevnica - Prvič pred domačim občinstvom in prvič s samostojno razstavo se je v galeriji na sevniškem gradu predstavil 32-letni Sevničan Mirko Kragl. Intenzivneje se ukvarja s slikarstvom pet let, kar je tudi član Društva likovnikov Oko. Večinski motivni svet mu predstavlja krajina. N.Č.C.
Mirko Kragl
Ko se narava oblači v škrlatno, kjer so vode, kjer so vinogradi in kjer so gradovi, praznujemo. Za 28. oktober sedemindvajset prireditev in odprtij. In še nekaj čez. Ki niso bile ravno zapisane k občinskem praznovanju, pa so dvignile duha. Osem oktetov Dolenjske, Posavja in Bele Krajine je prepričalo, da slovenska pesem je bila, je in bo. Za to pa je tudi šlo takrat, 28. oktobra 1941. Da nas tujec ne bi potujčil. Šestdeset let potem, na prireditvah ob občinskem prazniku, nekateri samo še opletajo s slovenskim jezikom. Če se samo blago izrazim. Nič vesela zgodba. Ko zatem 13-letni kitarist Marko Ferlan na zgoščenki predstavi svojo zaupanja vredno “Veselo zgodbo” in jo potrdi s koncertom. Ce bi gluhi sledil samo Markovi mimiki ob igranju, bi j slišal njegovo igranje.
Na odprtjih moderniziranih cest v Selah in Brezovici in VTC na Piroškem Vrhu se res ni tekalo, se pa je v dnevih praznovanj dosti teklo in družilo. Družilo pred nastajanjem spomenika izgnancem. Najprej so trg poimenovali Trg izgnancev, potem so ne tako daleč nazaj tam zasadili rožice, sedaj pa so vse asflatirali in zabetonirali in postavili spomenik. Vrstni red spominja na Klaro, ki del dneva šh^ drugi del dneva para.
Človeštvo je slabega spomina-Zato morajo stati spomeniki. Za pri' j mer, če bi se že kar jutri prebudili V | dokončno Bushevino.
Če nisi človek spomenikov, si pac človek spomina. Vse, ki so nas imel* radi tu in smo imeli radi mi njih, j# nosimo v srcu, v duši. V mislih, kij6 energija. Veijamemo, da so z nam1-In je vseeno, kje smo.
Intenzivni čas spominov. Pravza' prav še do danes ne vem čemu. ZU' nanjemu gladenju, velikosti krizantem, meijenju moči v s pomeni' kih. Tam, kjer naj bi bil mir in pokoj-Kjer je vsaj simbolično dosežena ena' kost in kjer bi mi, ki smo še tu, lahk° ozavestili minljivost. Se zavedli, dj* samo en trenutek lahko vse spremen1’
Naše duše ne potrebujejo navlak6’ | Zase samo našo molitev, cvet, luč’
Za nas želijo videti luč v naša1 srcih. Za moč dobrote na zemlji- ^
V dveh stavkih prirejen večer & rih peres naše občine. Ki so najb17 srečno odsanjala svoje sanje ob izd3
“posladka Podgoršek mia^ ma poka, e bolj kruto inač16 lemdesetih. Brežiški radio J ^ it star devet let. Vrteli so vf število čestitk in služili 23 datke, pa tudi za druge oko
• pa - Radio Brežice ob prJf čine Brežice praznuje le* :o. Čisto slučajno SavaGl
o za kruh.	,
je svoboda. Brez kruha, razdiši. Je povedalo
-ro.	s,
da je razdišana. Peta, k ■
'seobsežnim delom o01 ishevine potreben reto111
j:i____•	____:__.lotrnlS- .
iiktatoija manipulator)3’^
la sta bog in luč v nas-riti tam, kjer ju ni-	,
Mnti„ tenko Sulič
B
g
Š!
s
u
1
v
I
J
r
s
j

avtomobilizem
Opel Corsa 1.2 16V Easytronic
Prva Corsa je bila svetu predstavljena daljnega leta 1982. Od f'stih časov je seveda ostalo le še 'JRe, medtem ko je avtomobil zdaj primeren, star le leto dni.' današnja Corsa je bila namreč Predstavljena lansko jesen, zato Je sodobna in privlačna, zvesta pa Predvsem v mestni gneči, na bencinski črpalki in bančnem računu, Ker zahteva mani denarja kot večji avtomobili.
se odločimo in s sunkom menjalne ročice v levo vključimo ročno pretikanje. Zdaj ročico preprosto porivamo naprej ali nazaj in tako menjamo prestavno razmerje, ki se nam tudi izpiše na armaturni plošči. Hitrost “ročnega” delovanja je za običajno uporabo presenetljiva in omogoča igrivo vožnjo. Tudi ostale lastnosti easytronica, vključno z “zimskim programom”, niso odveč, njihovo delo-
lasba


“Vesela zgodba” Marka Ferlana
Brežice - Glasbena šola Brežice je pripravila promocijo zgoščenke “Vesela zgodba” mladega 13-letnega kitarista Marka Ferlana. Do nje ga je že v 5. razredu šolanja na brežiški Glasbeni šoli pripeljala nevsakdanja zagnanost, zaupanje, volja in znanje. Za šolo, za poslu-šalčeva ušesa in gledalčevo oko, bila jih je polna šolska dvorana, je bila promocija zgoščenke praznik. Tudi zato, ker je Marko s spremljevalko Polonco Žerjav priredil izjemno lep koncertni program.
Pri osmih letih je začel glasbeno pot v razredu prof.Tomislava
Zdravstvuj, Kavkaz!
Sevnica, Gruzija - Petčlanska študentska odprava iz Sevnice, ki so jo sestavljali Tomo Hohkraut, Jože Pinoza, Robi Biderman, Rožle Verhovc in Karmen Leber se je odpravila na Kavkaz. V štirih tednih, kar je trajala njihova avantura, so spoznali Gruzijo, njene prebivalce in znamenitosti, videli blišč in bedo ter se polni vtisov vrnili v rodne kraje. Vrha Kavkaza niso osvojili. Alije kdo rekel, da bi ga morali? N.C.C.
Marko Ferlan s spremljevalko Polonco Žerjav
Vrandečiča. Z igranjem na kitaro sije ustvaril kratko, a bogato kariero, kije obeležena s številnimi nastopi doma in v tujini. Je dobitnik dveh zlatih plaket in prvih nagrad na regijskem in državnem tekmovanju lani ter prve nagrade na Mednarodnem tekmovanju “Simone Salmaso” v Viareggiu. Prof. Dragutin Križanič je poudaril, da v takem trenutku z veseljem pove, daje ravnatelj šole s takšnimi učenci in mentorji, saj so ti najboljši ambasadorji šole.
Sola je zgoščenko izdala letos julija pri Racmanu d.o.o. Ljubljana, ravnatelj se je zahvalil sponzorjem, posebno še družinama Ferlan in Žerjav, ki sta dvoje mladih vzgojili v izjemna človeka ustvarjalca, vzporedno ob tem pa gre vse priznanje tudi mentorju, prof. Vrandečiču.
N. Jenko S.
“ Zdaj je čas, da izvem, naj ostanem ali grem... ” Del gruzijske odprave na turškem prelazu.
Sevniški salamarji oplemenitili Kolbaszfesztival
Bekescsaba - Sevnica je zibelka slovenskih salamiad, saj se je prva rodila že pred 40 leti v stari Vrtovškovi gostilni. Od takrat gre sloves o dobrih sevniških salamarjih in še boljših salamah (skoraj) po vsem svetu. Tradicionalnih salamiad na dan štiridesetih mučenikov v Sevnici se zadnja leta udeležujejo tudi Madžari, znani gastronomi in izdelovalci salam. Letos so Sevničani vrnili obisk in se udeležili velikega madžarskega praznika, festivala klobas, na katerem je treba klobase izdelovati “v živo”. Za svoje sodelovanje na festivalu so prejeli posebno nagrado - koš suhomesnatih izdelkov. In kaj bodo z njim? Nič. Tam so ga pustili, ker mesnin čez mejo ni dovoljeno prenašati. Bodo imeli pač “uržuh”, da bodo šli še enkrat tja.
med manjše avtomobile, smo tudi v njej lahko vami, saj poleg trdne karoserije ponuja obe zračni vreči, ob doplačilu celo štiri, čvrste sedeže z aktivnimi vzglavniki, varnostne pasove z zategovalnim
Corsi. To je primerna izbira za avto take velikosti, saj 1,2-litrski 16-ventilski stroj ponuja 75 ubogljivih konjičkov, s katerimi Cor-
to ■<“0rsa z 1.2-litrskim 16V mo-
rJem predstavlja morda najbolj ^eudarno izbiro, ki jo lahko po-trirno še z izredno zanimivim bra" lr°n'C menjalnik°m- To je do-seh ln Preverjena možnost s po-to 11'111 okusom udobja. Av-na menjalnik easytronic je la fe^ narejen tako, da omogoča t. godti° vožnjo brez ročnega pre-anja, vendar to ni vse. Lahko
Roglji voSt j:
. naJvišja hitrost 170 km/fr
.Pospešek 0-100 km/h: 14 s
.Poraba po podatkih proizva
,,„Ca: 5,2/6,2/8 1/100 km tno povprečje: 71/100 km.
vanje pa je zanesljivo.
Corsa ima lahko tri ali pet vrat. Obakrat v dolžino meri skoraj 3 metre in 82 cm, kar ji omogoča, da ponuja dva radodarno odmerjena prednja sedeža ter velikosti primemo zadnjo klop. Poleg potniškega delaje v taki Corsi prostora še za 260 litrov prtljage. Če so naše potrebe večje, pa preprosto podremo zadnjo, v našem primeru deljivo klop, in tako ustvarimo več kot kubični meter praznine, kamor lahko zložimo marsikaj. A vseeno ne pozabite, Corsa je najprej namenjena prevozu potnikov, na pretežno mestnih in primestnih relacijah.
Ne glede na to, da sodi Corsa
sistemom, Isofix in veliko električnega udobja. Oprema je že v osnovi bogata, sicer pa je na voljo kar pet različnih paketov. Dodatne želje po opremi zahtevajo dodatno plačilo ali izbiro dražjega paketa opreme.
Motor, ki ga sicer že poznamo iz Astre, se veliko bolje prilega
Motor:
•	linijski bencinski štirivaljnik
•	prostornina: 1199 cm3
•	naj večja moč: 75 KM (55 kW)
•	navor: 110 Nm pri 4000/min.
sa easytronic potegne do hitrosti 170 km/h in z mesta do lOOkm/h pospeši v 14 sekundah. Povprečna poraba na testu je bila okroglih 7 litrov neosvinčenega bencina na 100 prevoženih kilometrov.
Aleksander Krebelj
Sevniška ekipa v akciji; delali so po stari, preizkušeni sevniški receptu-ri, ki je dosti manj pikantna od madžarske. Stane Krnc(levo) preizkušeni sin še bolj slavnega, žal že pokojnega salamarja, fotografu Pepi-Ju: “A ti boš pa kar afne guncu pa nč delu!?”
200 ekip pred očmi publike in komisije rovari in mesari, melje in okuša. Med njimi je tudi sevniška, ki so jo sestavljali Rudi Ivančič in Miloš Munih iz Novega mesta, Karli Rožman in Miloš Krošelj iz Brežic, Jože Teraž in Stanko Krnc iz Sevnice, direktor sevniške občinske uprave Zvone Košmerl ter prevajalec Nandor Molnar iz Brežic.
Vse lepe Madžarke so se hotele fotografirati s sevniško ekipo. Salamarji so mislili, da zato, ker so tako “zauber” fantje. V resnici pa so Madžarke privlačile enotne sevniške uniforme. Tudi Sevničani so bili navdušeni nad njimi (nad uniformami in dekleti) in so rekli - kapo dol. Košmerl (v sredini) je to vzel dobesedno.
Nam na Savi je lepo, ija, ija, oooooooooooo.
O
* *
28.oktobra ob 9.00 leta 1963 seje rodil "Radio Brežice”. Ob visokem jubileju - 38 letnici - si želimo: “Vse najboljše, veliko delovnih uspehov in delovnih zmag!” Kot plujemo po valovih našega radia, smo zapluli tudi na valove SavaGlasa, ker pa je pot včasih zelo strma, razburkana, polna čeri, na trenutke pa tudi nevarna, družno poprimemo za delo, si nadenemo varnostne čelade in pogumno zaveslamo novim dogodkom nasproti. Z Vami in za Vas!
38 let
Menjalnik:
•	petstopenjski easytronic
•	avtomatsko ali ročno pretikanje
v
ŠPORT
stran 10				StmGlas, 30.10.2001
				
fg				)
Stl
Motokros
Atletika
Dvoboj Slovenija-Hrvaška
Ju-jitsu
“Slovenija open 2001”
Prilipe - V organizaciji AMD Brežice se je v počastitev praznika občine Brežice odvijala motokros dirka za pokal Slovenija-Hrvaška. Tretja dirka tega tekmo-, vanja naj bi bila po napovedih organizatorjev obeležena z dvobojem med domačinom voznikom Markom Krošljem in Nikom Rovanom iz Fun športovega Bence MX teama. Oba sta imela po dveh dirkah enako število točk in sta si v skupnem točkovanju delila drugo mesto. Vendar pa je bil razplet drugačen, saj je Nik Rovan v prvi vožnji predrl pnevmatiko in dvakrat padel, v drugi vožnji pa je kljub dobremu startu v nadaljevanju po napaki zaostal za ostalimi vozniki. Obe vožnji je končal na sedmem mestu, tako da je v skupnem seštevku za devet točk zaostal za Markom Krošljem, ki je bil v obeh vožnjah kljub padcu tretji in je v skupnem seštevku zadržal drugo mesto. Boštjan Ocvirk je bil na koncu četrti, Niko Hrstič osmi, Tomaž
Salobir deveti.
Ob tretji dirki slovensko-hr-vaškega pokala v motokrosu je AMD Brežice pripravilo tudi pozivno dirko veteranov, na kateri je Iztok Bence iz krškega Fun
športa osvojil skupno drugo mesto, uspešen pa je bil tudi njegov klubski kolega Franci Zgonc, ki je skupno osvojil osmo mesto z enakim številom točk kot sedmo-uvrščeni Jaka Kopitar.
Gledalci so uživali ob atraktivnih vožnjah.
Dobova-Praznikobčine Brežice	eno zmago manj uvrstili domači
so počastili tudi tekmovalci ju-jitsu	Katanini tekmovalci, tretje mesto je
borilne veščine. Tako je v organiza-	pripadlo ekipi Republike Srbske,
ciji DBV KatanaTEN team Globoko	sevniški Ippon Ruccanor je bil četrti,
potekal tretji mednarodni ju-jitsu	V posameznih kategorijah sta bila pri
turnir “Slovenija open-Pokal Brežic	moških parih do 15 let zmagovalca
2001”. Turnirja se je udeležilo 126	Matjaž Sušin in Roman Predanič
tekmovalcev iz petih držav. Ekipno	(Katana), mešani par pod 15 let
so bili najuspešnejši gostje iz Avstri-	Ferenčak-Derenda (Katana) sta bila
je, takoj za njimi pa so se na drugo	druga, pri moških nad 15 let pa sta
mesto z istim številom točk (87), a	po pričakovanju zmagala Dejan
Utrip iz tekmovanja v borbah
Kink in Gorazd Kostevc.
Pri kadetih do 48 kg je zmagal Aljaž Rak (Ippon), Jure Barbič (Katana) je bil drugi, tretji pa Peter Pšeničnik (Katana). Andrej Cešek (Ippon) je slavil pri kadetih do 55 kg, Damjan Žerjav (Katana) je bil peti. Sandi Hotko je slavil pri kadetih do 63 kg, Dejan Harapin (oba Katana) je bil drugi. Pri mladincih do 55 kg je zmagal Dejvid Simunič (Katana), Janez Balon (Katana) pa je bil med mladinci do 62 kg peti. Dejan Bahč (Katana) je bil tretji med mladinci do 69 kg, pri mladincih do 76 kg Miro Bauman drugi, Dušan Povšič (oba Ippon) pa peti, Aleš Oštir (Katana) je bil tretji pri mladincih do 85 kg. Zmago med člani do 69 kg je slavil Zvone Ivačič, Grega Režun (oba Ippon) je bil četrti. Pri članih pod 77 kg je bil Peter Gregl (Katana) tretji, Uroš Pompe in Bogdan Žibret (Oba Ippon) sta delila peto mesto, Daniel Lipar (Katana) in Stane Brce (Ippon) pa sta delila tretje mesto pri članih pod 85 kg. Zlatko Rizvič (Katana) je po pričakovanjih zmagal pri članih pod 94 kg, pri članih nad 94 kg pa je bil Sandi Piškur (Katana) drugi. K.M.
mali nogomet
Neodločen peti krog
Zagorje ob Savi - V petem krogu prve lige malega nogometa je ekipa KMN Sevnica gostovala pri ekipi KMN GIB Beton MTO. Srečanje seje končalo z neodločenim izidom 5:5.
Zmaga Brežičanom
Dobova - V petem krogu druge lige malega nogometa je ekipa Kluba malega nogometa Nakani Brežice gostila ekipo Satler PVC okna Slovenske Konjice in zabeležila zmago s končnim izidom 7:5. Strelci za domače so bili: Alan Krajnc s petimi zadetki ter Gregor Dušic in Bogdan Kožar s po enim zadetkom. Ekipa Nakani Brežice je po petih kolih na lestvici na petem mestu s šestimi točkami.
atletika
Jure se vrača!
Celje - Med tremi atleti - rekorderji celjskega atletskega kluba Kladivar Cetis, ki so zaradi nesoglasij zapustili klub, je tudi brežiški atlet, rekorder skoka s palico, Jure Rovan, ki se vrača v matični AK FIT Brežice. Za odhod iz kluba sta se iz istih razlogov odločila tudi Gregor Cankar -rekorder v skoku v daljavo in šprinter Urban Acman, o odhodu pa razmišljajo tudi Anja Valant, Robi Teršek in Miro Medič.
speedway
GP v Krškem!
Krško - Organizacija, ki prireja moštvena in posamična svetovna prvenstva v speedwayu, Benefield Sports International (BSI) je objavila koledar dirk za sezono 2002. Se posebno so razveseljive novice, kar zadeva Slovenijo oziroma AMD Krško. Krčani so namreč znani po odličnih organizacijah dirk, izkazali so se tudi z zadnjim challen-gem. Nagrada za njihov trud pa je vsekakor največja speedway pri-, reditev na svetu in sploh prva v Sloveniji - Velika nagrada. Tako bo stadion Matije Gubca gostil najboljše voznike sveta 22. junija 2002, ko bo na sporedu četrta dirka za veliko nagrado.
Štojs četrti
Cmurek - Tradicionalne speed-way dirke za Zlato čelado Remus so se udeležili trije slovenski vozniki. Iz Krškega Izak Šantej in Denis Štojs ter Ljubljančan Matej Žagar. Najuspešnejši med njimi je bil Denis Stojs, saj so mu stopničke ušle za las, po dodatni vožnji je bil četrti.
Tek po vinski cesti
Bušeča vas - V okviru praznika občine Brežice je v organizaciji ŠD Sušica potekal šesti tek po vinski cesti. V ženski konkurenci je bila v kategoriji do 15 let Sara Unetič iz Račje vasi druga, pri dekletih med 16 in 20 let je zmagala Tanja Smukovič iz SD Sušica, Mateja Drobnič iz brežiškega Fita je bila druga. Pri ženskah med 21 in 35 let je Sevničanka Mateja Drobne osvojila drugo mesto. Pri moških je v kategoriji do 15 let zmagal Sevničan Sebastjan Drobne, Brežičan Gašper Ducman je bil drugi,
tretji pa Sevničan Pavlek Drobne, medtem ko je bil Jaka Kvar-tuh iz ŠD Sušica četrti, Jure Kožar iz istega društva pa osmi. Borut Veber iz Sevnice je zmagal v kategoriji med 16 in 20 let, bil je tudi absolutni zmagovalec tega tekmovanja z novim rekordom proge s časom 33:48 minute. Na tretjem mestu je tekmovanje končal Brežičan Željko Kolman, tretji je bil tudi v absolutni konkurenci. Sevničan Bojan Bedrač je bil četrti, sedmi Brežičan Jaka Piltaver, osmi Davor Jamnik iz Sušice, iz tega društva sta bila
deseti in enajsti še Matej Dreč- 1 nik in Andrej Dornik. Pri moš- I kih med 31 in 40 let je zmagal , Sevničan Robert Lendaro. deveti je bil Brežičan Bojan Jevševar. | petnajsti pa Sevničan Bojan Sin-	t
kovič. V kategoriji med 41 in 50	t
let je zmagal Zlatko Piperski iz	(
Kostanjevice na Krki, Bojan	j
Kuzmin iz brežiške gimnazije je	i
bil tretji, peti pa Rafko Drašek	;
iz Sevnice, Brežičan Leopold	s
Rovan je pri moških med 51 in	j
60 let zasedel 16. mesto, nad 60	i
let pa je bil Franc Tomše iz	|
Brežic peti. K.M.	]
Cestni tek
Brežice - Vodstvo AK FIT Brežice je organiziralo tradicionalno tekaško prireditev “23. oktobrski ulični tek -9. prvenstvo Slovenije osnovnih in srednjih šol v cestnih tekih”. Udeležba je bila številčna, za spremembo od nekaj preteklih let pa je vreme organizatorjem tokrat bilo naklonjeno.
V	kategoriji mlajših učencev je bil Alija Mehič z OŠ Savo Kladnik Sevnica drugi, pri mlajših učenkah pa je z iste šole Barbara Resnik osvojila četrto meso, Maja Teraž je bila šesta, Ana Sotošek pa deseta. V kategoriji starejših učencev je zmagal Marko Virtič z OŠ Savo Kladnik Sevnica, s te šole sta bila med deseterico še Mario Ribič na četrtem in Sebastjan Drobne na osmem mestu. Ekipno so bili učenci OŠ Savo Kladnik Sevnica na odličnem drugem do tretjem mestu, OŠ Brežice je ekipno osvojila 12. mesto.
V	tekmovanju srednjih šol je v kategoriji mlajših dijakov Simon Gračner iz Srednje šole Krško osvojil peto mesto, Branka Virtič iz Gimnazije Brežice pa je bila med mlajšimi dijakinjami sedma, iz iste gimnazije sta bili med desetimi še Maja Zakšek na devetem in Jasmina Balon najdesetem mestu. Med starejšimi dijaki je zmagal Borut Veber iz Srednje šole Krško, iz te šole je bil Željko Kolman četrti, Bojan Bedrač pa sedmi. Ekipno so bili Krški srednješolci nepopolni, zato so bili zunaj konkurence, medtem ko je ekipa Gimnazije Brežice v konkurenci osvojila šesto mesto.
Zmagovalec cestnega teka med člani je bil Boris Podpečan iz Žalca, med članicami pa je zmagala Sonja Roman iz Pomurja. K.M.
i
i
I
i
j
l
i
1
i

Še “Brežiški oktober 2001”
Brežice - V počastitev praznika so se srečali tudi šahisti, ki so se pomerili na Mednarodnem hitropoteznem šahovskem turnirju. Do zaključka redakcije rezultatov nismo prejeli, žal pa tokrat tudi še ne moremo sporočiti rezultatov Tradicionalnega pokala občine Brežice v lovu rib s plovcem, katerega organizator je bila Ribiška družina Brežice, kajti redakcijaje bila zaključena pred tekmovanjem. K.M.
raketno modelarstvo
Spet odlični
Ljubljana - Štiriindvajsetega tekmovanja svetovnega pokala v raketnem modelarstvu, ki sodi med najmočnejša tekmovanja v Evropi, seje udeležilo tudi devet predstavnikov raketnega kluba Vega iz Sevnice. Skupno se je tekmovanja udeležilo 90 tekmovalcev iz 16 držav. Prvi dan je potekalo tekmovanje v kategoriji raket s trakom, kjer je Igor Stricelj zasedel drugo mesto, ekipno so Sevničani v postavi Igor Stricelj, Drago Perc in Borut Lendaro prvič v tridesetletni zgodovini kluba osvojili ekipno zmago na svetovnem pokalu.
Dan kasnejeje sledilo še tekmovanje daljinsko vodenih raketoplanov, nastopila sta tudi dobitnika ekipnega brona z evropskega prvenstva Igor Stricelj in Borut Lendaro, slednji je osvojil drugo mesto, zaostal je le za švicarskim predstavnikom. Sicer pa so bili na tem tekmovanju prisotni tudi sevniški mladinci, med njimi pa se je najbolj izkazal Gašper Kar-lovšek z enajstim mestom v kategoriji raketoplanov in osmim mestom v kategoriji raket s padali.
Srečanje športnikov
Samobor Brežice
Brežice - V počastitev praznika občine Brežice so se srečali tudi športniki občin Samobor in Brežic. Pomerili so se v košarki in malem nogometu. Športnike, ki so se zbrali v športni dvorani pri brežiški osnovni šoli, je pozdravila in nagovorila vodja Oddelka za družbene dejavnosti na Občini Brežice Nuša Hribar. Po izmenjavi simbolnih daril pa so začeli s tekmovanji.
V malem nogometu je bilo po rednem delu srečanja neodločeno 1:1, po podaljšku pa je slavila gostujoča ekipa s končnim izidom 5:5-Tudi v košarki so bili gostje uspešnejši, srečanje so dobili s končnim izidom 65:62. K.M.

strelstvo
Bilo jih je 400
Leskovec pri Krškem - V športni dvorani Osnovne šole Leskovec pF Krškem je v vseh državnih ligah v streljanju z zračnim orožjem v vseh kategorijah nastopilo skoraj štiristo tekmovalcev iz 53 slovenskih klubov-Prvič v zgodovini ligaških tekmovanj v Sloveniji pa so organizatoiji očem jevanje, beleženje in objavo rezultatov v celoti opravili s pomočj0 računalniške podpore. Člani posavskih klubov so se na stopničke z3 najboljše povzpeli kar enajstkrat in dokazali, da sodijo v sam slovensk1 vrh. V drugi članski ligi z zračno puško so zmagali člani sevniškega Mar°' ka, v čigar vrstah je bila z izvrstnim izidom 588 krogov od 600 možnih najboljša Tina Grabnar, ki je v tej ligi ugnala tudi vse moške tekmeci Zmago so zabeležili tudi leskovški pionirji. Leskovec je v streljanju z zračn0 puško v drugi članski ligi jug Leskovec osvojil tretje mesto. V posamič111 konkurenci pa je bil Krčan Župane dragi s 582 krogi. Leskovški mladini so bili ekipno dragi, Brežičani pa tretji, posamično pa je bil dragi Pavlin d Leskovca. V streljanju z zračno pištolo je v dragi ligi ekipa Brežic osvojil3 peto mesto, Marok je bil sedmi, pri mlajših mladinkah pa je bila Brežičank3 Grubeša druga, ekipno so bile Brežice četrte.
rokomet
Ponovili so prvi krog
Sevnica - Zaradi zapleta okoli igranja Sergeja Rutenka v teku3 prvega kroga 1A SRL sta morali ekipi rokometnih klubov Sevnice ijj Celja Pivovarne Laško ponoviti tekmo. Tokrat so domačini prikaza) boljšo igro, saj so aktualni prvaki šele v zadnjih petnajstih minul31 uspeli zaigrati boljše in tekmo končati z zmago 20:29 (11:13).	..
Sevničani pa so izgubili tudi srečanje tretjega kroga, tokrat je bi pri njih v gosteh ekipa Trimo Trebnje, končni izid pa je bil 21:26 (7:D'' Tako se ekipa Sevnice po treh krogih brez točk nahaja na zadnjem 1 ^ mestu na lestvici, da pa bo mera polna, so tako bili kaznovani se odvzemom ene točke, kar dejansko pomeni, da imajo minus eno točk
V 1B SRL pa je ekipa RK Dobova gostovala pri ekipi RK GoFc Leasing. Srečanje so izgubili s končnim izidom 30:27 (12:10), p° trt' kolih so trenutno na tretjem do šestem mestu s štirimi točkami.
Sicer pa so s tekmovanji nadaljevali tudi sevniški kadeti in ml3)*1 ci, oboji so zabeležili zmage. Mladinci so gostili vrstnike iz Trebnje^ in jih premagali s 34:32, kadeti pa so premagali vrstnike DobovC 29:28, polčas so dobili gostje s 16:13. K.M.
KRONIKA
stran 11
Gasilci opozarjajo na varno rabo plina
Slovenija - Uporaba plina je zmeraj bolj razširjena. Danes skoraj ni gospodinjstva, ki ne bi imelo vsaj enega plinskega potrošnika; štedilnik, peč, bojler, gorilce za centralno kurjavo ... Zaradi množične uporabe so tudi nesreče vse bolj pogoste. V letu 2000 je bilo v stanovanjskih objektih po državi 981 požarov in 36 eksplozij.
Najpogostejši vzroki nesreč so neprevidno kuhanje ter nepravilno delovanje in uporaba naprav oziroma aparatov. Pri povzročitvi prevladujejo malomarnost, neprevidnost in nevednost. Predpogoj za požarno varnost v gospodinjstvu sta, opozarja regijski gasilski poveljnik Avgust Mlakar, poznavanje energije ter tehnična brezhibnost strojev in naprav. Plinske naprave in aparate nam mora priključiti strokovnjak, ki naj opravlja tudi redne servisne preglede.
Plinskih jeklenk ne postavljajmo v kletne prostore, še posebej jih tam ni priporočljivo uporabljati. Paziti moramo, da se jeklenka ne segreje, zato mora biti najmanj 1,5 m od vira toplote. Preden priključimo plin, ugotovimo, ali tesnila dovolj tesnijo. Z milnico pre-
verimo tesnost. Preizkus z vžigalico je lahko usoden. Ko prenehamo kuhati, takoj zapremo ventile. Prostor naj bo vedno dobro prezračen.
Večinoma uporabljamo ute-
umoiMBSPtm
IlUltiU ZVEZA SIOVSMUE
kočinjen naftni plin ali zemeljski plin. Plin je brez barve in vonja, zato mu umetno dodajajo snov, po kateri ga pri uhajanju zaradi neprijetnega vonja hitro zaznamo. Pri vsakem sumu, da gre za uhajanje plina, najprej odpremo okna in vrata, da zmanjšamo koncentracijo plina v prostoru. Zatem skušamo ugotoviti, od kod plin uhaja in ga zapremo. Nemudoma pokličemo dežurnega v plinarno in gasilce na številko 112. Odstranimo vse vire vžiga. Nikakor ne smemo preklapljati stikal (prižiganje ali ugašanje svetil). Sostanovalce obvestimo o uhajanju plina. Če pride do požara, najprej obvestimo gasilce na številki 112. Skušamo zapreti dotok plina. Začetni požar lahko pogasimo sami s priročnimi gasilnimi sredstvi ali ročnim gasilnikom (prah, C02). S.V.
Sprožili nevarno skalo
Krško, 22. - Pri širjenju dovozne ceste do dveh stanovanjskih hiš na Libni je bager sprožil plazenje zemlje, po pobočju pa je z zemljo drselo tudi kamenje. Vendar je pravo nevarnost povzročila skala dimenzij približno 60 krat 80 cm, ki se je izrila iz zemlje. Skala je drsela približno 300 m po pobočju, trčila v dve drevesi, padla na lokalno cesto in še naprej do naselja. Zadela je streho stanovanjske hiše na Libni in dimnik stanovanjske hiše na Cesti 4. julija. Na srečo ni bilo poškodovanih, škode je na obeh hišah pa je za približno 750.000 SIT. Policisti so po ogledu nesreče zaradi povzročitve splošne nevarnosti podali kazensko ovadbo.
Padel s strehe
Dovško, 19. - Pri delu na strehi je imel srečo v nesreči samostojni podjetnik iz Krškega. Še z nekaj delavci je postavljal ostrešje na stanovanjski hiši, ko mu je grča na letvi odbila motorno žago. N.F. je izgubil ravnotežje in pričel drseti po strehi ter padel na tla. Pri tem seje hudo telesno poškodoval, prišlo je namreč do hudega zloma leve goleni.
Od 15. novembra obvezna zimska oprema
Posavje - V skladu z določbo 100. člena Zakona o varnosti cestnega prometa morajo biti motorna vozila v cestnem prometu pozimi in v zimskih razmerah oziroma v času od 15. novembra do 15. marca opremljena s predpisano zimsko opremo.
Posavski policisti so bili doslej prve dni ob lepem vremenu še uvidevni in so voznike le opozarjali na potrebno zimsko opremo. Ponavadi so prve dni delili tudi zloženke, ki so opozarjale na predpisane zimske pnevmatike in ostalo opremo.
V skladu z določbami Pravilnika o napravah in opremi vozil v cestnem prometu štejejo za zimsko opremo motornih vozil:
-	zimske pnevmatike na vseh kolesih z globino žlebov najmanj 4 mm ali
-	poletne pnevmatike na vseh kolesih z globino žlebov najmanj 4 mm in v priboru ustrezne snežne verige.
Pri štirikolesnem pogonu morajo ob zimskih razmerah na cesti, torej v snegu in poledici, biti verige na stalno vklopljeni osi ali pri stalnem štirikolesnem pogonu na zadnji osi. Težjim motornim vozilom oziroma tistim, ki presegajo naj večjo dovoljeno maso 3500 kg in njihovim priklopnikom, pravilnik dovoljuje zimske pnevmatike samo na pogonskih kolesih, sicer veljajo ostala določila, zanje pa je obvezna še lopata.
Zimska oprema za tujce ni obvezna, vendar samo, dokler ne nastopijo zimske razmere. S.V.
Certifikat kakovosti za UE
Javno opravičilo kot moralno zadoščenje
Krško - Aprila leta 1998 je v časopisu Posavski obzornik izšel članek z naslovom Podgane in miši v Mencingerjevi hiši. Vnukinji pisatelja in advokata drjaneza Mencingerja sta Zaradi članka proti izdajatelju časopisa, to je Kulturno društvo Obzorje Krško, sprožili odškodninsko tožbo, pravda pa se je zaključila s poravnavo.
Sestri Mencinger, Ljubica in dr.Jelena, ki stanujeta v Ljubljani, sta dedovo zapuščino - hišo v Krškem - dobili komaj leta 1977, saj je bila leta 1941 podržavljena. V sPornem članku v Posavskem obzorniku je bil namen avtorice M.M. izzvati Občino Krško, ki je hišo zanemarila v obdobju, ko je hila njena skrbnica. Sestri Mencinger pa sta v članku pogrešali ?e njuno plat zgodbe oziroma polenila, zakaj je hiša v stanju, v kakršnem je. V sproženi tožbi sta Jahtevali 5 milijonov SIT za du-Cevne in telesne bolečine, povzroče s člankom.
Na drugo obravnavo sta prišli s Predlogom poravnave, ki pre-Pfosto zahteva le javno opravičilo
v Posavskem obzorniku z naslednjo vsebino: “KD Obzorje Krško se kot izdajatelj lokalnega časopisa opravičuje Ljubici in dr.Je-leni Mencinger, obema kot vnukinjama slovenskega pisatelja dr.Janeza Mencingerja zaradi navedb in trditev v objavljenem članku, ker so zapisane enostran-sko brez predhodnega preverjanja pri lastnikih.”
Tožnici želita, da izdajtelj omenjenega časopisa z vsebino poravnave seznani tudi medije, ki so spremljali zadevo, odpovesta pa se vsakršni materialni odškodnini in ne zahtevata povračila stroškov, ki sta jih imeli s tožbo.
Branka Dernovšek
Iznajdljivost ne pozna meja
. Brežice, 18. - Iznajdljiv voznikTvvinga s hrvaškimi registrskimi označbami Je na vulkanizerskem servisu v Brežicah naročil zimsko opremo. Po montaži stlrih pnevmatik in menjavi dveh zračnic pa seje odpeljal, ne da bi poravnal [Jekaj nad 30.000 SIT visok račun. Tovrstne goljufije so se nekajkrat ponovile U(ii pred letom dni, v času menjave letnih pnevmatik za zimske.
“Gasilci smo in pogasimo vse...”
Sevnica - PGD Sevnica je organiziralo tradicionalno tekmovanje industrijskih gasilskih enot (IGE) in tekmovanje veteranov s starimi ročnimi brizgalnami. Pet IGE seje pomerilo v hitri mokri vaji - trodelni napad in o poznavanju ročnih gasilnih aparatov. Najuspešnejša je bila ekipa Stillesa, drugi je bil Tanin, tretja Lisca, četrta Jutranjka in peta Kopitarna, ki je bila tudi sponzor tekmovanja.
Veterani - kar osem ekip je sodelovalo- pa so se pomerili v gašenju s starimi ročnimi črpalkami. Najuspešnejša je bila ekipa Blance, druga je bila Sevnica, tretja pa prva boštanjska ekipa. Najboljše ekipe so za nagrado prejele sesalne cevi, ki jih je prispeval avto-elektrikar Zdravko Golob.
Na gasilskem tekmovanju so izbrali še ekipo, ki je bila najbolj izvirno opravljena oz. je imela najbolj izvirno opremo. Kipec gasilca, ki ga je za najbolj izvirno ekipo prispevala Gasilska zveza, je prejelo PGD Veliki Cirnik. N.Č.C.
Učna ura iz požarne varnosti
Sevnica - Na Srednji šoli v Sevnici so v sodelovanju z domačim prostovoljnim gasilskim društvom pripravili predavanje o požarni varnosti, podkrepljeno z evakuacijo dijakov iz šole. Na tak način so
_______ skušali ugotoviti,


katere so tiste šibke točke, ki se pokažejo v resnični situaciji, pa čeprav so v načrtih še tako lepo zapisane. Strokovno podkovani gasilci so po uspešno izpeljani evakuaciji mladih pokazali še načine gašenja z ročnimi gasilnimi aparati (na fotografiji). N.Č.C.
Slovenija, Posavje - Upravna enota (UE)Ljutomer si je prva v Sloveniji pridobila certifikat kakovosti, v postopku pridobivanja tega pomembnega dokumenta pa jih je trenutno še 16. V Posavju je najdlje na tej poti UE Krško, Sevnica je v fazi analize ankete, v Brežicah pa se na ta zahtevni korak šele pripravljajo.
Doseči učinkovito, državljanu prijazno, prepoznavno in odgovorno državno upravo je poslanstvo Odbora za kakovost, ki deluje v okviru Urada za organizacijo in razvoj uprave pri Ministrstvu za notranje zadeve.
Povečati zadovoljstvo strank in zaposlenih, izboljšati uspešnost in učinkovitost, obvladovati stroške, izboljšati preglednost delovanja, dvigniti ugled in prepoznavnost ter pridobiti certifikat kakovosti za posamezne UE, so glavni cilji odbora.
Postopka pridobivanja certifikata kakovosti sta se lotili že dve posavski UE - Krško in Sevnica.V sevniški so pred časom v sklopu teh aktivnosti izvedli anketo o tem, kako so stranke zadovoljne z delom UE oz. s storitvami in kakovostjo storitev; kaj so pričakovale v postopku in kaj so dobile ter kaj predlagajo kot izboljšavo. Anketirali so 200 strank in načelnik Jožko Kovač pravi, da so trenutno v fazi obdelave teh anket. Predvidevajo, da bodo postopek pridobitve certifikata zaključili že prihodnje leto.
Kreka UE je storila že precej več korakov. Načelnik Anton Podgoršek pravi, da imajo v celoti dokončana navodila, ki jih je kar 160. V tednu, kije za nami, so pregledali poslovnik kakovosti UE Krško, ki bo zahteval nekaj popravkov. 12 delavcev krške UE pa se je že vključilo v tečaj in
preizkus usposobljenosti notranjih presojevalcev. Urediti morajo še nekaj organizacijskih predpisov in v januarju 2002 naj bi že sprejeli poslovnik kakovosti. V februarju bodo izvajali notranjo presojo, v marcu pa bo certifikatsko predpresojo izvajala pooblaščena zunanja hiša Mesec april so si na UE Krško rezervirali za odpravo morebitnih neskladij, v maju pa naj bi bila že izpeljana certifikatska presoja
Na UE Brežice še niso začeli postopka za pridobivanje certifikata kakovosti, se pa na to intenzivno pripravljajo in so že sprejeli ustrezne programe. Načelnik Darko Buko-vinski pravi, da trenutno nimajo objektivnih pogojev za vključevanje v pridobivanje certifikata. Največja ovira je prostorska stiska ki jo rešujejo. Ustrezni program so že sprejeli, do rešitve prostorske stiske bodo usposabljali ljudi in oblikovali ekipo. Predvidevajo, da se bodo certificirali do leta 2003. Na UE Brežice so prepričani, da bo njihov postopek certificiranja tudi cenejši, saj naj bi bila v začetku prihodnjega leta med Ministrstvom za notranje zadeve in pooblaščenimi hišami, ki opravljajo certifikatsko presojo, sklenjena enotna krovna pogodba.
Nada Černič Cvetanovski
Piše: univ. dipl. prav. Marta Jelačin

^Veljavljanje deleža 119 zapuščini zakonca
inesevse mogoče dete situacije glede deli-
lne aeieze ne glede ;li zakonec le ni v is-njimi, kadar je ta z
lastnim delom in sredstvi prispeval k skupnemu premoženju. Seveda, če na zapuščinski obravnavi preživeli zakonec ne uveljavlja svojega deleža, potem se pač uradno izvede postopek brez upoštevanja njegovega lastnega prispevka k premoženju.
Delež na premoženju, ki je zakoncema skupno, lahko preživeli zakonec uveljavlja proti dedičem umrlega zakonca tudi, če ga v zapuščinskem postopku po njem ni uveljavil.
V zapuščinskem postopku lahko pride do spora o tem, ali sodi določena nepremična premoženje v zapuščino zapustnika v celoti ali pa del tega premoženja pripada preživelemu zakoncu (oziroma njegovim dedičem) kot del skupnega premoženja.. V tem primem sodišče zapuščinski postopek prekine in se stranka, ki ima manj možnosti za uspeh
pravni nasveti

napoti na pravdo, v kateri se odloči o nastalem sporu. Če je na pravdo napoten preživeli zakonec, mora s tožbo zahtevati, da sodišče ugotovi, kaj je skupno premoženje in višino deležev zakoncev na tem premoženju ter da sodišče naloži toženim dedičem obveznost, da dopustijo preživelemu zakoncu, da se vpiše kot solastnik na določenem deležu nepremičnine v zemljiško knjigo.
Zahtevek, da se določi solastninski delež preživelega zakonca le na posamičnih delih (parcelah, zgradbah) zapuščinskega premoženja, ki je zaokrožena gospodarska celota (kmetija) gospodarsko in pravno ni mogoč, če se ta utemeljuje s prispevkom v celotnem premoženju.
Potrebno je vedeti, da zahtevek za izločitev dela premoženja, pridobljenega med trajanjem zakonske zveze, iz zapuščine temelji na lastninski pra-
vici, ki je na izviren način pridobljena s skupnim delom zakoncev v tej skupnosti, ne pa na določbah zakona o dedovanju. Prav zaradi tega se ta zahtevek lahko uveljavlja tudi po pravnomočnosti sklepa o dedovanju in to celo takrat, ko je bil zapuščinskem postopku preživeli zakonec navzoč.
Premoženje, pridobljeno na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, je skupno premoženje zakoncev, čeprav je pogodbo sklenil samo eden od zakoncev, če je drugi zakonec z osebnim delom ali s sredstvi iz posebnega ali skupnega premoženja sodeloval v izvrševanju pogodbene obveznosti preživljanja.
Kaj spada v skupno premoženje zakoncev
To, na videz zelo enostavno vpra-
šanje, se v praksi pogosto zapleta in zato je dobro vedeti, da so “čisti ra-čuni“ še kako povezani s pojmom ljubezni in prijateljstva
Skupno premoženje je premoženje, ki sta ga zakonca pridobila z delom v času trajanja zakonske zveze. Premoženje sestavlja vse, kar je; to je poleg aktive tudi pasiva. Kot premoženje, pridobljeno z delom v času trajanja zakonske skupnosti, se šteje tudi premoženje, pridobljeno z delom med trajanjem zunaj zakonske skupnosti ali pred sklenitvijo zakonske zveze.
Predvsem je potrebno razločevati skupno lastnino od solastnine. Na solastninskem premoženju so deleži posameznih solastnikov določeni, na skupnem premoženju pa sta imetnika skupne lastnine oba zakonca na celotnem premoženju. Iz takšne narave skupnega premoženja izhajajo
bistvene posledice, npr. skupna lastnina na nepremičninah se vpisuje v zemljiško knjigo na ime obeh zakoncev po nedoločenih deležih, s svojim nedoločenim deležem na skupnem premoženju zakonec ne more pravno veljavno razpolagati, zlasti ga ne more odsvojiti ali obremeniti s pravnimi posli med živimi.
Skupno premoženje zakoncev lahko predstavlja tudi pravica uporabe nezazidanega stavbnega zemljišča, čeprav je dodeljeno v uporabo samo enemu od njiju.
Stanovanje, ki sta ga zakonca pridobila na kredit v času trajanja zakonske zveze, je njuno skupno premoženje, pri čemer dejstvo, da eden od zakoncev ni sodeloval pri odplačevanju kredita, samo po sebi ne opravičuje sklepa, da je na tem premoženju izgubil vse pravice.
k.
RAZVEDRILO
horoskop
OVEN
Vaši ambiciozni načrti vam bodo lepo uspevali, čeprav bi se nek morebitni partner lahko potuhnil ali vas kako drugače razočaral.Zanesti se boste morali torej nase, ampak saj ste individualist, kajne?
BIK
Nekdo bo prebudil vašo spečo trmo, zato se boste preveč občutljivo odzivali na vsakršen pritisk ali izziv, ki bi prišel od zunaj, od partnerjev, sodelavcev... Kljub temu odlično obdobje za rojene aprila - čakata vas ljubezen in sreča
DVOJČKA
Sedaj boste precej resnobni, toda to bo po svoje tudi pozitivno, saj vas bo spodbudilo k bolj discipliniranemu in dolgoročnemu načrtovanju prihodnosti, zlasti kariere. Če ste rojeni maja vas lahko razočara prijateljica.
RAK
Odlično obdobje, saj boste živahni, strastni, romantični in zapeljivi. Sijajen vpliv posebno za rojene junija in v prvih dneh julija. Drugi bodite pozorni na morebitno kritiko; če ste storili napako, jo skušajte popraviti.
LEV
Od vas bodo zahtevali preveč, toda z jezo ne boste mnogo opravili. Opozorilo velja za “leve”, rojene konec julija in v prvih dneh avgusta. Potrudite se, da povečano energijo in strast usmerite v delo. Vsi drugi boste mirnejši.
DEVICA
V tem času lahko veliko dosežete, saj boste umirjeni, zbrani, resni, premišljeni in ustvarjalni. Za svoj trud boste nagrajeni. Če ste rojeni avgusta ali v prvih dneh septembra, lahko v ljubezni pride do pozitivnega premika. Pri osvajanju boste imeli srečno roko.
TEHTNICA
Potegovali se boste za denar in našli način, kako svoje darove izrabiti bolj učinkovito, z manj truda in časa. Zvezde vam kažejo na umirjeno obdobje v ljubezni, nevarnost bi lahko bila pretirana čustvenost in nerealna pričakovanja.
ŠKORPIJON
Odlično obdobje, saj boste močni, pogumni, odločni, strastni ... Izkoristite ga za energično delo in odločilen korak naprej. Posebno rojeni oktobra in v prvih dneh novembra boste zelo uspešni tudi v ljubezni, saj boste druge privlačili kot magnet.
STRELEC
Vaša pozornost bo veljala denarju, zaslužku, nakupom, urejanju finančnih zadev. Lahko dobite dobro zamisel, toda ne poskušajte si izboriti več denarja na nepošten ali neiskren način. Negotovost v ljubezni rešujte z odkritim pogovorom.
KOZOROG
Začeli ste na novo, odločeni, da spremenite svoje življenje. Uspevalo vam bo brez večjega truda. Posebno tisti, ki ste rojeni decembra in v prvih dneh januarja, boste imeli nadpovprečno veliko energije pa tudi sreče. Izkoristite priložnost.
VODNAR
Če ste rojeni januarja ali v prvih dneh februarja, boste zelo nemimi in zahtevni, kar bi vas lahko pripeljalo v spor. Tovrstne težave vam grozijo še posebno v službi. Ne prenaglite se. Rojeni kasneje boste bolj umirjeni.
RIBI
Romantično, srečno in prijetno obdobje. Zvezde kažejo, da boste svojim bližnjim še bolj simpatični, kot ste jim bili doslej, zato se lahko veselite njihove povečane pozornosti in dokazov ljubezni. Posebno ugodno za rojene februarja in v prvih dneh marca.
moda
Tokrat še nekaj novic o modi za naslednjo sezono pomlad - poletje 2002. Najbrž to res vsakogar zdaj še ne zanima, kajti pravkar smo začeli uživati v jesensko - zimski kolekciji. Toda o tej že res vse vemo, vse smo že povedali. Zdaj ste na vrsti vi, dajo živite!
Modni svet pa ne spi in tiste radovedne res nikoli ne razočara. Naj bodo to tekstilci, ki so radovedni zaradi posla, ali pa modni ljubitelji. Povzetek internetnih modnih revij kaže pravila naslednje sezone. To so popolnost oblačenja, ujemati se mora vse od pet do glave, individualizem, pod kar razumemo žensko agresivnost, izzivanje, svobodo, “sex-appeal”, samozavest.. .Sicer pa ne bo več kombinacij, ki so bile značilne za minulo pomlad-poletje, torej nobenega mešanja barv, ki se ne ujemajo, kar velja tudi za oblačila in dodatke. Seveda pa je na voljo več slogov, a ne glede na to, za katerega se boste odločili, popolnost mora prevladovati. Ne želimo biti vsi športni ali elegantni.
Torej poglejmo nekaj najbolj prevladujočih in pomembnih slogov za naslednjo sezono.
Zlata in nepozabna šestdeseta leta. Gre za opazne, predvsem geometrične vzorce, močne barve, “sexy” kroje in še veliko več. Naslednji slog bi bil za “dive”. Ta slog pove, daje ženska hkrati hladna in samozavestna ampak zelo zaželena. Ozka, kratka oblačila vpadljiva in z namenom “pokazati čim več kože” ter kombiniranje s črno. Če se spomnimo gusarskih in safari filmov, smo že pri naslednjem slogu - “safari in piratelook”. Kratki zgornji deli s širokimi rokavi, ruta na glavi, bermuda hlače. Tudi barve spominjajo na tiste čase, to so bež, modra, rdeča. Zelo ekstravaganten pa je “workwear-look”. Opazen po tem, da se nevtralne barve kombinirajo z zelo vsiljivimi barvami, kot je neonsko rumena. Slog, ki se bori proti prestižu. Naravne barve se mešajo z živimi barvami, sestava oblačil je res posebna. Za tiste, ki se od kostimov in elegance ne želite posloviti, je primeren “menswear-look”. Ponuja priložnost ostati eleganten, ampak prijetno, ne dolgočasno. Široke hlače na rob, bela bluza, brezrokavnik. Nasprotno temu pa je športni slog. Ugodno in “sexy”, eno- ali dvodelna oblekica. In še eden slog je “punk-look”. Osemdeseta leta, malce obnovljena in prenovljena. Gre predvsem za provokativnost, ne za površnost. Oblačila niso “ klošarska”.
Lea Šinko Štraus
nagradna križanka



Nagrade
Nagrade, ki jih poklanjata RADIO BREŽICE in SAVAGLAS za pravilno rešitev, prejmejo;
1.	nagrada
-	knjižna nagrada Marija Nunčič,
Šolska 10, 8270 Krško
2.	nagrada
-	zgoščenka
Sandra Dermelj,
Budna vas 11, 8297 Šentjanž
3.	nagrada
-	kaseta
Franjo B. Gregl,
Bizeljska c. 31/1, 8250 Brežice
Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi:
ANETO, KABEL, UTANT, MANJA, TUL, AR, ELEKTROLIT, LIVONIJA, AKT, EMIR, OTOKAR, VOTANT, OKOPI, ANANAS, RURIK, TA, VAL, LAT, ODER, VANA-DAT, RAGA, OKARINA.
Rešitev nagradne križanke pošljite do petka, 9.11.2001, na naslov:
Uredništvo časopisa SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”.
Za pravilno rešitev bomo upoštevali rešitev cele križanke, ne le gesla!
Fotokopij ne upoštevamo!
SESTAVIL
BOJAN
MACUR
ZNA
VEČ
JEZIKOV
POVELJNIK
PRED
TROJO
KAVČ,
ZOFA
KIRURŠKI
POSEG
OSKRBNIK
DOMA
KOČE
GLAVNO MESTO STARE BABILONIJE
ANGL
HUMORIST
(GEORG)
AFRIŠKO
SLADILO
TENIŠKA
IGRALKA
PISNIK
PRIVR-
ŽENEC
PROTEST.
LOČINE
VEZNIK
HRVAŠKO
ŽENSKO
IME
SPONO
SAMOZA-
DOVOUE-
VANJE
PESNIK
MINATTI
.... ET ORBI
OBKRA-
JEK
PRI OBLAČILU
PTICA
ROPARICA
ČAŠČENO
BITJE
MEDNAR. VOJAŠKE ENOTE V BIH
NEPRUE-1EN VONJ MESTO V MAVRET.
SLOV.
PESNIK
France
IZSTOP
PREBAVIL
VINOGRAD
(pogov.)
ZAČETEK
ABECEDE
PETROVIČ
PESN CA Negri
TIBE-
TANSKO
GOVEDO
IMJ
REBREANU
PREBI-
VALCI
ITALIJE
AMERICIJ
MOHAMED.
DINASIUA
KAUFOV
INDIJSKA
RASTLINA
AMERIŠKI
MACESEN
VRSTA
PLAZILCA
1 12 13	4 15 16 17 13	8	9	2 11 11	0 19 112
r

mala šola računalništva



Novosti: Windows XP (2. del)
V času, ko pišem ta prispevek, je Windows XP že uradno izšel, tako v Ameriki kot pri nas. Kar bo, pa bo, bi lahko dejali, vendar seje Microsoft tokrat res dobro pripravil in po prvih ocenah tudi dobro opravil delo. In kaj je tisto, kar nas bo prepričalo v nakup novega operacijskega sistema?
Že v prejšnji številki sem omenjal nekaj ključnih faktoijev, ki bodo vplivali na prodajo; prvič tudi slovenska različica operacijskega sistema na tem nivoju (NT) in nič več dva različna sistema, ampak samo še eden. Microsoft je imel kar veliko težav ter s tem najveijetneje tudi preveč napak, ker je moral skiheti in razvijati dva operacijska sistema. Tudi skrbniki računalniških omrežij so imeli zaradi tega več težav, ko so morali prirejati nastavitve za dva sistema. Win-dows XPje temu naredil konec.
Kot vedno pri izdaji novih operacijskih sistemov, je tudi tokrat vključenih nekaj zelo pomembnih izboljšav, ki bodo uporabnikom bistveno olajšale delo z računalnikom in s programi, kijih bodo uporabljali pri vsakdanjem delu. Omenil sem že,
da bosta v bistvu izšla 2 sistema (in še tretji, ki pa se bo na običajnih delovnih mestih pojavljal zelo redko) -Home in Professional izdaja. Osnova je pri obeh enaka, različica Professional pa prinaša nekaj dodatnih funkcionalnosti, ki jih v domačem okolju ne potrebujemo. Podrobnosti in razlike med obema izdajama so dosegljive na naslovu: http://www.microsoft.com/slovenija/ windowsxp.
Prva novost, ki jo bodo vsi opazili, je popolnoma nov izgled, saj so dosedanje različice bile med sabo zelo podobne. Nova grafična podoba naj bi bila bistveno bolj intuitivna kot dosedanje. Že prijava na računalnik bo lahko zelo zanimiva, saj bomo lahko kliknili kar na svojo fotografijo in že bomo prijavljeni. Vemo, da domači računalnik lahko uporablja tudi več oseb, ki imajo različne nastavitve; gesla, grafični izgled namizja in podobno. Windows XP omogočajo vse to in še več; nič več se ne bo potrebno odjavljati in prijavljati kot drugi uporabnik, ampak je na voljo t.i. hiter preklop uporabnikov, ki nam omogoča, daje hkrati prijavljenih več uporabnikov. To pomeni, da se bo lahko prijavila druga oseba, opravila svoje delo (npr. bran-
je pošte), vsi programi ostalih uporabnikov pa bodo med tem nemoteno delovali dalje in takoj za tem bomo lahko sami nadaljevali z delom.
Poleg grafičnih sprememb je vključeno veliko novih programov in ostalih novosti. Priklop digitalnega fotoaparata ali kamere je popolnoma samodejen. Nič več vtikanja različnih zgoščenk ali disket. Prvič bo tudi možno snemati zgoščenke kar neposredno iz operacijskega sistema, saj bo sam razpoznaval enote za snemanje. Program za arhiviranje podatkov je zelo izbolj šan, zna celo skrbeti sam za sebe, tako da je možno obnoviti sistem, če pride do težav. V takem primeru vzpostavimo predhodno stanje, torej tisto pred spremembo, ki je povzročila težave. Hitrost zagona sistemaje večja, čas zagona pa lahko še dodatno skrajšamo ob uporabi hibernacije. Ta tehnologija nam omogoča, da celotno vsebino pomnilnika (vsi programi in podatki) shranimo na trdi disk in nato ugasnemo računalnik. Po ponovni vključitvi računalnika se bo sistem zagnal po približno 15 sekundah, delo pa bomo lahko nadaljevali natančno tam, kjer smo končali. Takšnih in podobnih novosti je še veliko.
Še ena novost si zasluži posebno
filmski...
JURSKI PARK 3
Žanr: pustolovski triler
J urski park 3 temelji na dveh predhodnih uspešnicah Stevena Spielberga, Jurskem parku iz leta 1993 in Izgubljenem svetu - Jurskem parku iz leta 1997.
Zgodba Jurskega parka 3 je prva v nizu, ki ni prevzeta po romanu Michaela Crichtona, čeprav opisuje osebe in dogajanje, ki so plod avtorjevega pisanja.Tretji del je celovita nadgradnja tako po tehnološki kot zabavni plati. Jurski park 3 z izvirno
zgodbo, ki raziskuje človekovo navdušenje nad dinozavri, doda svoj kamenček v mozaiku te zapuščine.
Razmere v raziskovanju dinozavrov postanejo zelo otežene. V veliki želji, da bi zbral sredstva za raziskavo nove teorije o velociraptoijevi inteligenci, je dr. Grant zelo ranljiv, ko mu premožen pustolovec Paul Kirby in njegova žena Amanda predstavita svojo ponudbo. Če bi ju spremljal na zračnem ogledu otoka Soma, novega sedeža podjetja InGen, bi finančno podprla njegove raziskave.
Ko se pilota pripravljata na pristanek, postane Grant sumničav. Pris-
tanek skuša preprečiti, a mu to onemogočijo s silo. Ko se prebudi iz nezavesti, ugotovi, da so že na tleh. Zelo hitro se zavedo, da ne bodo kos dogajanju na otoku in poskušajo zbežati.
Šele zdaj spozna, zakaj sta ga pravzaprav varljiva gostitelja povabila na to potovanje. Njun namen ni bil zračni ogled otoka, temveč reševanje 14-letnega sina Eriča.
Ko poskušajo najti Eriča in se živi rešiti, se morajo spopasti z novimi strašnimi stvori, ki jih je podjetje InGen še skrivalo, med drugim tudi z ogromnim spinozavrom, ki lovi tako po kopnem kot pod vodo. Dr. Alan
pozornost - pomoč na daljavo. Win-dows XP nam omogoča, da se lahko drug uporabnik (kadar rabimo pomoč) iz druge lokacije priključi na naš računalnik in upravlja z njim, kot s svojim, ker dobiva na svoj ekran sliko našega namizja. V bistvu lahko popolnoma prevzame nadzor nad njim in ga po potrebi upravlja ali pomaga pri težavah. Do sedaj je bilo za te namene potrebno uporabljati programe drugih proizvajalcev, kot sta PcAnywhere ali VNC, ki jih je bilo potrebno posebej pripraviti za delo, cena pa v določenih primerih tudi ni bila zanemarljiva. Priklop na oddaljeni računalnik se lahko izvede na lokalnem računalniškem omrežju, neposredno z modemsko povezavo med dvema računalnikoma ali celo preko interneta. Razdalja ne predstavlja nobenih težav.
Branko Lavrenčič
Grant se je o pravilnosti svoje teorije o plemičevi inteligenci prisiljen pt6' pričati na lastno pest.
Snemanje se je začelo na Havajih 30. avgusta lani, končalo pa 30-januaija letos v Universalovih studiih Priprave in snemanja na zunanjih pr*' zoriščih, pa tudi v filmskih studiih so zahtevala ogromno truda in naporov, saj so na primer samo za ure' ditev kulise deževnega gozda p013' bili cela dva meseca.
Pa vendarle je treba priznati, da J Jurski park 3 zgolj bleda kopija pr''1 dveh nadaljevanj.
Bojan Leskovi
šolar šolko
“Živimo zdravo za zabavo”
Čeravno letos ni bilo spodbude s strani države o aktivnostih na področju rekreacije, smo v Vrtcu Mavrica Brežice letos že tretje leto organizirali popoldanske aktivnosti za zainteresirane družine naših otrok pod naslovom “Živimo zdravo za zabavo”.
“Gasilska" s sobotnega izleta
Veseli smo, da so naše aktivnosti čedalje bolj “obiskane” in da se poleg otrok in staršev vključujejo tudi stari starši. Tudi letos smo imeli srečo z vremenom, saj so bili vsi načrtovani dnevi, ko so potekala naša druženja, obsijani s soncem.
kolesu je lepo...
Bili smo na Šentvidu, kolesarili smo po mestnih ulicah in se urili na prometnem poligonu ter dve soboti preživeli na izletih: bili smo na Bizeljskem gradu in imeli družinski planinski pohod na Gašperjevo kočo nad Zidanim Mostom.
Anica Kupina, ravnateljica Vrtca Mavrica Brežice
Strah ima velike oči
Stari ljudje pravijo, da ima strah velike oči. Nikoli nisem razumel, kaj neki to pomeni. Tega seveda nisem verjel vse do takrat, ko sem sam doživel nekaj neverjetnega.
Ko sem bil še majhen, so me starejši strašili, da sredi vasi, tam kjer stoji naš kozolec, ob polni luni straši volkodlak. Nekega dne sta h'la ati in mami pri sosedovih. Zunaj seje že mračilo, jaz pa sem jima ^oral nekaj nujno sporočiti. To je seveda pomenilo, da moram iti jflirno kozolca. Sel sem počasi proti kozolcu. Na nebu je svetila polna UtlT zato je bilo dokaj svetlo. Boječe sem stekel mimo in ves zadihan Pritekel do sosedovih. Zasopel sem planil v hišo. Komaj sem staršem Spovedal, za kaj gre. Videla sta, da me je strah. Prijela sta me za r°ke in skupaj smo odšli domov. Iz gozda smo slišali veliko nenavad-n'h glasov, a se nisem več bal, saj sta bila z mano starša.
Zdaj sem že večji, saj imam že deset let in se ničesar več ne bojim.
Bor Motore, 4. b. razred, OŠ Savo Kladnik Sevnica
Bilo me je strah
Strah je za majhne otroke zelo grozna stvar. Ustrašijo se že navadnih , Vari, kot so npr. ropot škatel, škripanje stopnic, svoje sence, žvenket °zarcev, zavijanje vetra....
Opisal vam bom, kako je tudi pri meni strah imel velike oči. Star 111 bil tri leta, ko meje bilo prvič v življenju resnično strah. Zvečer k 111 se odpravil spat kot po navadi. Kar naenkrat je nekaj zašelestelo. b]Uw Je prihajal od daleč in je postajal čedalje glasnejši. Prihajal je pbzje in bližje. Zdelo se mi je, da me bo “tisto” zdaj, zdaj požrlo. restrašen sem se skril pod odejo. Pričel sem glasno jokati in klicati arn>co. Mami je slišala moje klice in prihitela k meni. Potolažila e Je in mi seveda obzirno razložila, da je tisto nekaj strašnega le
a%v0
smrčanje.
^Poznal sem, da ima strah tudi pri meni res velike oči.
Luka Krajnc, 4. b razred, OŠ Savo Kladnik Sevnica
Artiški tamburaši v Portorožu
Člani tamburaškega orkestra Oton Zupančič Artiče smo se z avtobusom odpeljali v Portorož. Nastopali smo na zaključku poletnih prireditev v portoroškem Avditoriju oziroma v dvorani, ker nam jo je zagodlo vreme. Naslov prireditve je bil “Razglednice iz Portoroža”. Koncert je bil posvečen Petru Ugrinu, znanemu slovenskemu trobentaču, kije umrl pred kratkim.
Prireditev se je začela ob 20.30. Nastopajoči so bili: Karmen Stavec, Nuša Derenda, Jan Plestenjak, Ana Dežman, Slavko Ivančič, Big Bend RTV Slovenije in Elda Viler ter Mojmir Sepe. Vsi izvajalci so prepevali znane slovenske popevke ob spremljavi Big Benda in našega tamburaškega orkestra. Na koncu smo vsi skupaj zaigrali Poletno noč, s katero smo se poslovili drug od drugega, pa tudi od letošnjega poletja. S koncertom smo zelo zadovoljni, saj je bilo to nekaj novega za nas tamburaše, zadovoljni pa so bili tudi drugi izvajalci in poslušalci, saj so nas povabili k novemu sodelovanju.
Petra Novak, S.b, novinarski krožek, OŠ Artiče
Posebni ježek
Našo šolo je obiskalo družinsko gledališče Kolenc. Nastopili so ježek, lisička in medved. Poučili so nas, kako ravnati pri naravnih nesrečah, kot so potres, poplava in požar. Najprej so z igro ponazorili, kako si moramo pomagati. Obiskali so nas tudi v učilnici. Najprej je k nam prišel ježek. Z njim smo se pogovarjali, kaj storiti v primeru nesreče. Z njim smo reševali tudi križanko. Nato je prišla lisička in tudi ta nas je učila, kako ravnati v nesreči. Tako se moramo, recimo ob poplavi, umakniti v višji prostor. Z medvedom pa smo izvajali vaje prve pomoči. Zatem smo se učenci nižje stopnje zbrali v telovadnici, kjer so za nas pripravili kviz. Največ znanja smo pokazali učenci četrtega razreda, ki smo zbrali 83 točk.
Ta dan je bil zame zelo prijeten in zabaven. Pridobil pa sem tudi veliko znanja, kako ravnati v primeru naravnih nesreč.
Benjamin Hlebec, 4.r., OŠ Blanca
Preprečujmo požare
Sevnica - Vse OS sevniške občine so sodelovale na kvizu “Preprečujmo požare”, ki gaje organiziralo PGD Sevnica. Letošnji je bil že 21.. tričlanske ekipe pa so se pomerile v teoretičnih in tudi spretnostnih nalogah. Za boljše razpoloženje so poskrbele kar šole same, saj so pripravile zanimive kulturne točke
Nemalo težav je tekmovalcem povzročil rdeči petelin, simbol ognja in po novem tudi simbol PGD Sevnica, kije že prekoračilo 120. rojstni dan.Šlo je namreč za znamenitega Plečnikovega petelina, ki krasi pročelje sevniškega gasilskega doma. Za tekmovanje pa so takega -iz stiropora - v nadnaravni velikosti izdelali v podjetju ZMAS in ga razrezali na dele, tekmovalci pa so ga morali ponovno sestaviti.
Tričlanska ekipa OŠ Blanca se trudi, da bi petelina sestavila tako, da mu rep ne bi poganjal iz kljuna.
Vsi tekmovalci so pokazali izredno veliko znanja, zmagala pa je ekipa iz Krmelja pod vodstvom mentorja Boštjana Repovža ter osvojila pokal in zlato medaljo. Srebrno medaljo je prejela ekipa Sevnice z mentorico Gizelo Škoda, bronasto pa OŠ Šentjanž z mentorico Marijo Jezernik. Četrta je bila ekipa Blance pod mentorstvom Antonije Kozinc, peto mesto pa sta si z enakim številom točk razdelili OŠ Boštanj z mentorjem Igorjem Paskvale in Tržišče, kjer je mentorica gasilka Breda Rman, sicer ravnateljjca šole.Vsi sodelujoči so dobili majice, vsi prisotni pa še malice. N.Č.C
“Jaz sem muzikant in nosim črn gvant...”
Muzikalična ekipa OŠ Ana Gale iz Sevnice, ki jo sestavljajo Marko Gračner, Rudi Kozole, Darja Rodman, Šipron Morina Andrej Golob in Bojan Kralj. Pod vodstvom mentorice Zinke Zierer so z nenavadnimi instrumenti, pri čemer je bil najglasnejši muzikant z glavnikom, popestrili kviz “Preprečujmo požare”. N.Č.C.
Tetka jesen
Učenci in učiteljice podružnične šole Kapele so na šolskem dvorišču pripravili skupaj z otroki iz vrtca tradicionalno jesensko prireditev “Tetka jesen”.
Tetka jesen in njena družina
Iz različnih poljskih pridelkov so oblikovali številne figure, predmete in živali, pri čemer so jim pomagali tudi njihovi starši oziroma stari starši. Po končanem delu so se posladkali s pečenim kostanjem in krompirjem.
Tamara Ogorevc, OŠ Dobova
Oh, to branje
Med poletnimi počitnicami smo osnovnošolci veliko brali. Nekateri malo več, drugi malo manj, a vsi smo izvedeli nekaj novega. Učence 8.c razreda pa smo poprosili za mnenje:
“Ali se po tvojem mnenju branje res splača?”
n Branje je kakor voda. Tudi brez branja skoraj ni življenja. (Matjaž) n Branje je koristno in zabavno. Osebno zelo rada berem, saj me branje sprošča in v njem preprosto uživam. (Ana-Dea) n Res je, da te televizija včasih bolj pritegne kakor knjige. Vendar brati moraš, ne le zato, da si širiš besedni zaklad, temveč tudi zato, da si širiš splošno znanje. (Bor)
n Mislim, da se z branjem različnih knjig dosti naučimo. Jaz si knjigo najraje izberem sama, čeravno so nekatere knjige tudi pri domačem branju zelo zanimive. (Nika)
n Osebno ne berem rad. Berem obvezne knjige v šoli. Je pa res, da se z branjem veliko naučiš in tvoj besedni zaklad se poveča. Mislim, da bi sam moral več brati. (Rožle)
Maja in Mateja, 8.c, novinarski krožek, OŠ Brežice
Športni dan
Osnovna šola Dobova je pripravila športni dan. Učenci od četrtega razreda so pri šoli tekli kros, se pomerili v različnih športnih igrah, nato pa imeli kostanjev piknik.
cfL % ’ ±	Sl J8P
.
.
Tako je bilo na krosu.
Nekateri učenci višjih razredov so kolesarili. Pričeli so v Dobovi, nadaljevali čez Bukovšek, Mali vrh, Bojsno in Župelevec ter končali svojo pot v Slogonskem. Ostali učenci pa so šli na pohod od Dobove preko Velikega Obreža do Rakovca pa čez Jereslavec do Slogonskega, kjer jih je čakala malica.
Tamara Ogorevc, OŠ Dobova
Moj mucek in strah
Stara sem bila tri leta, ko sem se že sama potikala po celem stanovanju in potepala po bližnji okolici doma. Nekega dne je bila nevihta. Mamica mi je povedala, da je odšel moj mucek v klet. Odločila sem se, da grem ponj. Dobro sem vedela, da zmeraj kaj “ušpiči”, zato sem hitro odšla. Previdno in z malo straha sem prišla do kleti. Nisem vedela, kje ga naj začnem iskati. Klicala sem ga. Ni se oglasil. Odšla sem v našo staro kuhinjo, preiskala sem vse kote in omare, nikjer ga ni bilo. Izgledalo je, da se je udrl v tla. Kar naenkrat je nastala popolna tema, zmanjkalo je elektrike.Oči sem razširila od strahu, saj nisem nič videla. Nekaj se dotakne moje noge. Skoraj mi je srce padlo v hlače, tako sem se ustrašila. Napnem oči in vidim mojega izgubljenega muca. Prijela sem ga v naročje in odhitela na svetlo. Mami me je radovedno spraševala, kaj je ropotalo in kje sem bila tako dolgo. Vse sem ji povedala. Bila je vesela, da sem se srečno vrnila k njej. Opazila je moj strah in me stisnila k sebi.
Anja Kostevc, 4. b razred, OŠ Savo Kladnik Sevnica
OGLASI, REKLAME, OBVESTILA
stran 14
Sava Glas, 30.10.2001
■■■■

|
m


'Wm


'Sišič-


ko knjiga pride k vam.
" IPSr1
od 1. oktobra v vseh knjigarnah DZS,
Cankarjeve založbe in
Založbe Obzorja

NaroCMa tudi: klicni center 01 540 51 40 www.dzs.sl
iizs
Imate poslovno idejo?
Je vrne podjetje začelo rasti?
Morda je vaše podjetje zašlo v težave?


Rešitev je RAZVOJNI CENTER BREŽICE, ki vam nudi splošno in specialistično svetovanje s področja financ, davkov, marketinga, izvoza, inovacij, tehnologije, kv alitete in pripravo ter izdelavo poslovnih načrtov.
Svetovanje je za:
-	brezposelne osebe in ostale potencialne podjetnike brezplačno
-	delujoča podjetja plačajo le 50% svetovalne ure
Informacije dobite osebno na Razvojnem centru Brežice. Trg izgnancev 2. na telefonu 07 499 06 81 ali na spletnih straneh (www.rc-brezice.si)
Dobro svetovanje - mitično poslovanje!
^ ,T|B'(rrr.T0:frliTrTir;~"gpni"~wrrFiir-T —• r 1.. ..

Noč '1^

F
D
mojo trgovino
24ur na dan * vsak dan
Noč ma Dan Krško Cesto krikih žrtev 13?
8270 Krško
Golf praznuješ

20 9M8i|aM» imftmai	Mtiirjua paaiutbM
uh*#* ekrklstftiu thtinufMmitnii an-iitu utrai. tmmni sini«<iAR5t 1»:* tiiini tu	mtmu,
ttuiUnl|iv vatnlbta MU, XhUai žsWm» m MMiits m uivmmki, MmmM n,„ hiKsife rnC tm n
in >tts< i ir
#**	t >.
Polo lee,
Polo z brezplačno klimo,
„ Z '
tasi«	m m*#**#* k «w«igmš »
_
* tVsA» hm M |gH ICMS Vas hr» arrrrafHt pst« ni ih dr*«i* Mini
»rrrvttžlan. cctiltnln# »ekkrpiiiivv pn *»6wj ueviarr^v ■mhttr-nMt*	wiif h vs In nfpremi .nmanji
>$čth* m pr$r<|$ dtoMfUnJ potnih -.}rW,
p&uk|3» mn 72
l-OKSt HI
: > : ? : » ' - ;
ft>*o*«*
#
*• tam «	?4
m
eiADMDtexom
SHOPING CENTER
Najnižje cene sladkarij, bonbonier, čokolad, čokoladnih krom, čokoladnih bonbonov, bonbonov, peciva, keksov, sezonskih artiklov, sladoledov in &e in i«,..
Radanovič Brežice d.o.o. tS±SSm 5 Telo,on 107)49 92160
Telefax (07) 49 92 172
novosti knjižnice brežice
Obiščite nas od 9- do 19. ure in v soboto od 9. do 14. uro.
TRGOVINA " LUCIJA" SLOVENSKA VAS
ZAPOSLI VEC PRODAJALK IN PRODAJALCEV S KONČANO TRGOVSKO SOLO IN DELOVNIMI IZKUŠNJAMI. PRIJAVE Z DOKAZILI O IZPOLNJEVANJU POCOJEV S KRATKIM ŽIVLJENJEPISOM IN OPISOM DOSEDANJECA DELA POŠLJITE V OSMIH DNEH OD OBJAVE NA NASLOV:
VELATI D.O.O., JURČIČEVA 8, 2000 MARIBOR
Nove slikanice Hvaležni medved. Prodajamo za gumbe. Balon velikan, Kam kaka sonce ter Racman i*1 knjiga bodo s hudomušno vsebino in čudovitimi ilustracijami pritegnile vse otroke: majhne in velike, pridne in nagajive, predvsem pa radovedne in igrive.
Avtor v knjigi Nova doba trženja z ugotovitvami in primeri iz stvarnega življenja sodobnim manageijem pojaS' njuje, kako v svetu tehnologije in medijev oblikovati učinkovito trženjsko strategijo. Sprašuje se o vlogi trženja 5 pomočjo interneta ter o njegovem vplivu na človekovo naravo in trženje.
Priročnik Minerali priporočamo tako tistim, ki jih zanimajo minerali z geološke plati, kot tistim, ki sojih dragi ii) okrasni kamni pritegnili bodisi zaradi njihovega zdravilnega delovanja ali le kot okras. Izvedeli boste, zakaj nekateri dragi kamni prinašajo nesrečo, kako lahko kristali pomagajo pri izpolnjevanju naših želja in še marsikaj zanimivega-Pravo branje za tiste, ki stremijo k vzpostavitvi harmonije v telesu, je knjiga 4 načini prehrane za 4 krvne skupil11' ki vas bo poučila o lervnih skupinah, krvi, hrani in našem telesu. Poleg tega je v knjigi veliko različnih jedilnikov za vs6 4 krvne skupine ter napotkov za zdravo življenje in pravilno rekreacijo.
V romanu Ljubezen, fantazija se prepletajo epizode iz obdobja francoske zasedbe Alžirije, drobci iz alžirs^
osvobodilne vojne in avtobiografski elementi iz avtoričinega otroštva in mladosti, zaznamovane z dvojezičnostjo-kateri je zrasla. Junakinja romana Mansarda je ženska, ki živi v navidez urejenem zakonu brez večjih razpok 1 nesporazumov. Mož skrbi za materialno plat družine, žena je gospodinja. A družinsko življenje je daleč od id’1.. Teden dni, ki ga opisuje pripovedovalka, je povzemanje njune zakonske preteklosti in preverjanje njunih - nezmatn11 - možnosti za naprej.
Ljubiteljem dobrih filmov tokrat ponujamo komedije Začaran, Njeni tastari in Ženskarji ter akcijske Un' Šifra rdeče, Dokaz življenja, Zarota in 6. dan.	..
Novosti najdete na domači strani Knjižnice Brežice (http://www.nm.sik.si/ččwww_sikbre/ali http://www.bre.sik-S'^
v rubriki Novosti Knjižnice Brežice, ki bo v programu Radia Brežice 2. novembra ob 9.30 in na oglasni desk1
Knjižnici Brežice.
Sabina Strme#
r
\
IŠI
OGLASI, REKLAME, OBVESTILA
V SPOMIN
29. oktober je dan, ki je pred petimi leti v nas zarezal globoko praznino in neozdravljivo bolečino, dan, ki je za vedno posegel v našo družinsko harmonijo, skupno veselje in razkošje skupnih trenutkov, ko smo izgubili našega ljubljenega moža in predragega očka
IVANA KOSTEVCA
iz Dečnega sela
Iskrena hvala mnogim, ki se ga še vedno spominjate s spoštovanjem in naklonjenostjo, z nami obujate prelepe skupne trenutke druženja in vam spomin na njegovo duhovitost in optimizem še vedno poraja nasmeh. Hvala vsem, ki še vedno z nami gradite spomine na našega ljubega moža in očka, spomine, ki so naša notranja moč za vztrajanje naprej, za ustvarjanje njegovih nedokončanih sanj in ciljev ter pokončno življenjsko držo.
Dokler se ljubljenega človeka spominjamo - živi med nami.
Njegovi: Marica, Ivan in Lidija
ZAHVALA
Ob izgubi
naše drage mame in stare mame
MARIJE BUDIČ
iz Podgračenega
se zahvaljujemo vsem, ki so darovali cvetje, sveče in za svete maše ter našo mamo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala dr. Robiču in patronažni sestri Dragici za obiske na domu, osebju Internega oddelku III Bolnišnice Brežice, dr. Trajkoviču in dr. Zorkovi ter strežnemu osebju. Hvala cerkvenim pevcem za zapete žalostinke, g. Staniču za zaigrano Tišino, g. Hervolu za lepe besede slovesa, g. župniku za lepo opravljen obred ter g. Žičkarju za pogrebne storitve. Hvala tudi sosedom Budičevim in Hostnikovim za pomoč med njeno boleznijo ter gostilni Budič za gostinske storitve. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža in atija
MILANA HOČEVARJA
s Čerine
se zahvaljujemo vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, zdravnikom in osebju Zdravstvenega doma Brežice, dr. Vandi Zorko in sestram Internega oddelka Bolnišnice Brežice ter sodelavkam in vodstvu OS Brežice za razumevanje. Hvala za številno spremstvo na njegovi zadnji poti, za darovane sveče, denarno pomoč in svete maše. Zahvala tudi našim dragim Martini in Franciju Pavlovič, sosedom Tomšetovim, Danici Preskar in Anici Pavlovič za vsestransko pomoč. Hvala vodstvu in nekdanjim sodelavcem KOP-a Brežice. Hvala g. Žičkarju in gasilcem s Čerine za organizacijo pogreba, pevcem, govornikoma gospe Jožici Stajic' in g. Tinetu Tomšetu, praporščakom, g. Roguljiču za zaigrano Tišino ter g. župniku s Čateža za lepo opravljen obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta
VLADA KOPINCA
iz Mihalovca 71 a
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, pokojniku darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrazili ustna in pisna sožalja. Posebno zahvalo smo dolžni MePZ KD “Franca Bogoviča” iz Dobove in g. Branku Bogoviču za izrečene besede slovesa. Vsem še enkrat iskrena hvala, tudi tistim, ki so pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti.
ZAHVALA
Bil je lep jesenski dan, ko smo se poslovili od našega dragega
MARTINA VRHOVSKA
iz Malega Podloga
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izraze sožalja ter podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Hvala dr. Ladiki in sestri Majdi za zdravljenje v času bolezni, g. župniku in g. kaplanu za lepo opravljen obred, PGD Veliki Podlog, pogrebni službi Žičkar ter vsem, ki jih nismo posebej imenovali. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
ZAHVALA
Tiho, kakor je živela, je odšla od nas
naša draga mama, stara mama, sestra, teta in tašča
ALBINA ZURKO
iz Bušeče vasi
Zahvaljujemo se vsem, ki so nam kakorkoli pomagali ter darovali cvetje, vence in sveče. Hvala podjetju VIPAP iz Krškega, Vrtnariji Čatež - skladišču rezanega cvetja in skladišču lončnic ter podjetju Komet z Zdol. Hvala g. župniku za opravljen obred in g. Žičkarju za pogrebne storitve. Zahvaljujemo se tudi vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki so našo mamo pospremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
Žalujoči: vsi, ki smo ga imeli radi
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage sestre, tete, botre, sestrične in nečakinje
IVANKE ŠOLAR
iz Artič
se najtopleje zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem za 'zrečeno sožalje, podarjene sveče in darovane maše. Hvala osebju Internega oddelka Bolnišnice Brežice za lajšanje bolečin, g. Žičkarju za pogrebne storitve, g. župniku iz Artič za lepo opravljen obred, sodelavkam in sindikatu Pohištva Brežice za podarjeno cvetje in sveče, g. Glogovšku za poslovilne besede, g. Petančiču za zaigrano Tišino in g. Medvedu za nošenje prapora Društva upokojencev. Še enkrat iskrena hvala Vsem, ki so nam kakorkoli pomagali in našo drago Ivanko v Inko lepem številu pospremili na njeno zadnjo pot.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V torek, 16. oktobra,
smo se z žalostjo v srcih poslovili
od naše drage
TEREZIJE DRUGOVIČ
iz Loč 17
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so darovali cvetje, vence, sveče, za svete maše in denarno pomoč ter našo drago mamo v tako lepem številu pospremili na njeno zadnjo pot. Posebej hvala g. župniku za cerkveni obred, pogrebcem, Godbi na pihala iz Loč za zaigrane žalostinke, cerkvenim pevcem, Društvu izgnancev za denarno pomoč ter govorniku Branku Bogoviču za govor ob odprtem grobu. Hvala dr.Zorkovi in osebju Internega oddelka Bolnišnice Brežice za vso pomoč. Hvala g. Žičkarju za organizacijo pogreba. Gostišču Humek za gostinske storitve, Zinki Kežman za vsestransko pomoč, prav tako družinam Sintič, Kovačič in Vučajnk. Vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni
KANAL 2000
informativni TV kanal v občini Sevnica



EšiiPM
mali oglasi
V Brežicah ali bližnji okolici vzamem v najem stanovanje ali manjšo hišo.
Pokličite 031-596-733.
vinske barve. Avto ima električni paket, registriran pa je do maja 2002. Pokličite 041-72-26-72.
Prodam dvosobno stanovanje v izmeri 69 m2 v Gubčevi ulici v Brežicah. Pokličite 49-64-639.
Kupim značke, stare slike, staro pohištvo in ostale starine.
Pokličite 041-290-384.
Prodam Mazdo 323 F 1,5i, letnik 96, kovinsko zelene barve z dodatno opremo. Avto je nekaramboliran, registriran do marca 2002 in od prvega lastnika.
Pokličite 041-405-605.
Prodam Rover416 GSI. letnik 92, ko-
Kupim manjši evropski avto od prvega lastnika, star do 7 let.
Pokličite 49-57-339.
1
STU
io

- čestitke iti nudi oglasi. 07/ 373 IO JO . • /r-.r/j/r 07/ 373 iO j4, 373 JO 15 f rmfništto 077 J7J JO 20
e-metil: .'itUtlhui&SttteJitnl. si
gimehvm* Meije-	st tuf* tuf, .v/
spletno sirota uiru.sOu/iodsi
t*rtitmitne ittjhrtmirije sjtortHtijiv net GSM
041 900 mo
Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice
Direktor: Peter Špiler
Glavna in odgovorna urednica: Lidija Kostevc Izhaja vsako drugo sredo. Cena izvoda je 190 tolarjev.
Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07 / 4991 250, telefax : 07 / 4991 253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si
Komercialna služba: tel. št. 07 / 4991 250
Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič, Boštjan Colarič - Tisk: Medijski centar Glas Slavonije d.d., Osijek, Hrvatske Republike 20
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Število tiskanih izvodov: 5.000
Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8%.
_______________________________________________________ŠESTNAJSTA___________________________________________________________
stran 16	Sava Glas, 30.10.2001
špranje in okenca posavcev
Matej Filipčič: “V gledališču hitro duhovno rasteš in ga imaš ali nimaš v srcu”
Je Brežičan od 4. junija 1970. Po naravoslovno matematični gimnaziji v Brežicah se je vpisal na Fakulteto za arhitekturo, jo končal in je absolvent podiplomskega študija scenografije in kostumografije na AGRFT v Ljubljani. Ima status samostojnega kulturnega delavca - status scenografa in plesalca.
Matej Filipčič: ”11 let se uk-vaijam z gledališčem. Začel sem v gledališču Glej kot plesalec in igralec, sodeloval sem z ljubljanskim gledališčem Muzeum, vsa ta leta sem igral, nato sem se začel ukvaijati s scenografijo in kostumografijo, lani pa sem tudi režiral svoj gledališki avtorski projekt, monodramo “Interi-jetji”. V njem je igrala Iva Zupančič. To je bila dobra izkušnja zanjo in zame, zaradi razlike v letih. Rekel sem si, če bom preživel Zupančičevo. . .A seje našla v predstavi, ker je odprta, zanimiva, vitalna. Njene izkušnje in moj projekt so dober rezultat, premiera tega je bila lani junija na brežiškem Kultu.”
Sedaj igra v predstavi “Marelični listi” režiserke Barbare Novakovič, s katero so gostovali v Budimpešti, v Ulaan-Baatoiju ter se iz Yerevana v
Armeniji vrnili 19. oktobra. Matej Filipčič: “V začetku decembra gremo še v Turčijo in Albanijo, vzhod je zanimivo področje, je veliko možnosti za sodelovanje, v Mongoliji pa smo se dogovorili za koprodukcijo z igralci Moskve, Pekinga, Ulanba-
torja, Seula in Tokia, kar pomeni naslednje leto tudi turnejo po teh mestih. “Marelični listi” predstavljajo zgodbo o partnerskih odnosih, kako se ti porušijo, če pride v družino tujec. V Armeniji smo zanjo dobili nagrado. Sicer pa sem letos postavil tudi scenografijo za podelitev Prešernovih nagrad v Cankarjevem domu.
Iz modnih in oblikovalskih trendov pišem tudi kolumne v Modni Jani in v reviji Mag. Rad pišem.” Pripravlja svojo drugo gledališko predstavo, premiera bo naslednje leto v Modemi galeriji v Ljubljani. To bo kriminalka v začetku z dvema igralcema, gre pa za povezavo med likovno umetnostjo in gledališčem.
In zakaj ne dela arhitekture? ”Namesto hiš zidam predstave in kot v arhitekturi, moraš upoštevati vse detajle. V režiji gledališke predstave moraš upoštevati, da je vanjo vgrajen igralec in gledalec. Upoštevati je potrebno psihologijo človeka, ker me močno zanima izziv in odziv in v gledališču takoj dobiš odziv igralca in gledalca. Arhitektura je boljše izhodišče za režijo kot režija sama. To je multidisciplinaren pristop z ogromno vsestranskega znanja in z gledališčem hitreje uresničiš svoje ideje. V arhitekturi idejo tehnično in konceptualno pretehtaš, v gledališču pa moraš biti pozoren na trende, medije, na vplive dražbe, v kateri živiš, kar je konstrukcija predstave - koncept, ki je osnova, na katero lepiš fasado. To pa so čustva, odnosi med igralci, am-bient pa ustvarjaš s pomočjo luči, igre,
glasbe, obleke in gledalcev. Obvladati moraš prostor in vedeti, kaj pomeni stati in igrati na odra. Pestrost in komunikacija ter pretok ljudi so večji, s tem pa tudi kreativnost. V arhitekturi pa predstavljaš konstrukcijo zgradbe, ki je statična in nekoliko oddaljena od človeka z dolgotrajnim procesom, odzivom.” Tako je zadovoljil mojo radovednost.
Znanja, izobraženosti mu ne more nihče odvzeti, goji popolno toleranco, ker je stvari treba gledati z obeh strani in se je potrebno postaviti tudi v drago kožo; ne obsoja, ker pravi, da ne moreš, če ne veš. Princip dela in življenja Mateja Filipčiča je teza, antiteza in sinteza. Vsa energija gre v zaključek magisterija in v predano delo v naslednji predstavi. Zeli si čimveč delati, saj človek lahko samo skozi delo normalno funkcionira. V Brežice rad prihaja zaradi mame Darinke, upokojene predavateljice slovenskega jezika in očeta Franca, arhitekta. In to je to - sinteza prijetnega, duhovno bogatega in razgledanega mladega človeka.
Natja Jenko Sunčič
Kapelci so s svojimi domiselnimi smerokazi dokazali, da je potrebna le ideja in pridne roke in da denar ni vse. Prijazna “strašila” so popestrila cestna križišča in prav nihče se ni mogel izgubiti. “Skulpture” so prav prisrčno pozdravljale ob cesti še nekaj dni. Bravo!
V Krajevni skupnosti Kostanjevica se ob 750-letnici omembe tega znamenitega trga spominjajo nekdanje slave, ko so imeli tudi
lastno kovnico denarja. Za vsak primer, če se zlati časi povrnejo, imajo kostanjeviški šelmarji v rezervi finančnega ministra Braneta Čuka (na fotografiji), ki ob pustnem karnevalu skrbi za stabilnost valute “kostanj”. Ni pa nam uspelo izvedeti, ali njegova vrednost temelji na zlati podlagi ali na “kliringu” - to je v jeseni nabranega in prodanega kostanja.
e
Od Mokronoga do Pijane Gore
Mokronog, Pijana Gora -
“Hodil sem morda po najlepših krajih sveta, po krajih, ki so po svoji legi, po svojem modrem nebu in po svojih prečudovitih barvah naj lepši na Slovenskem,” je dejal Lovro Kuhar, Prežihov Voranc, ko gaje pred 2.svetovno vojno pot vodila po Dolenjski od Mokronoga do Pijane Gore. Ta pot se danes imenuje Vorančeva pot.
Ideja o njej se je rodila pred petimi leti iz odgovorne hvaležnosti doVoranca za v potopisu “ Od Mokronoga do Pijane Gore” ohranjeno podobo ljudi, krajev in časa, kot jo je doživel, ko je z odprtimi očmi in dušo potoval po teh krajih.
Leta 1997 je bil organiziran prvi pohod po tej 14 km dolgi poti, na letošnjem je bilo pohodnikov že več kot 300. Turistično
društvo Mokronog si želi, da bi celostne podobe projekta in v prvi vse tri občin, po katerih poteka fazi vsaj za označitev Vorančeve pot - sevniška, trebanjska in škoc- poti. janska - zagotovile osnovna materialna sredstva za oblikovanje	Nada Černič Cvetanovski
Na čelu pohodnikov “Od Mokronoga do Pijane Gore" sta bila letos predsednik KS Tržišče Marjan Jamšek in škocjanski župan Janez Povšič.
Že znana kakovost s tržnice
Krško - Nedavno je v trgovsko - poslovnem centru ITG (nekdanja Kovinarska) novo prodajalno s sadjem in zelenjavo odprlo družinsko podjetje Ameti. Znani prodajalci kakovostnega sadja in zelenjave s krške tržnice so s svojo ponudbo bržkone razveselili številne prebivalce Griča in Leskovca. Ti bodo odslej najrazličnejše vrste sadja in zelenjave lahko kupovali kar v sklopu novega trgovskega centra, ki ga skupaj tvorita ITG in TA-BU.
Nova prodajalna na CKŽ 137 je moderno oprem-ljena in ima kar dva vhoda oziroma izhoda, neposredno zraven pa primemo veliko asfaltirano parkirišče. Kot po tradiciji vas bodo tudi na novi lokaciji, ki je le 20 m od glavne ceste, z vsem dobro znano ponudbo postregli prijazni prodajalci. D.K-
usammmmmm

torkove bodice

.
Angela iz Dobrave je opozorila, da ji je zrasla drugačna kultura, kot jo je posejala, in sicer drugačna vrsta kolerabe.
Kristina Škrbec iz Semenarne Ljubljana je povedala, da ne more konkretno odgovoriti, ker nima zadosti podatkov. Za vsako reklamacijo prosijo, da se obrnete na centralo, na telefon 01 42-73-301 in zahtevate Kristino Škrbec ali Gabrielo Kristel. Za reklamacijo potrebujejo vrečico semena s številko deklaracije, da reklamacijo upravičijo, pa sije potrebno posevek ogledati tudi na terenu.
Joso iz Brežic je izpostavil osebni primer, ki čaka na sodišču v Brežicah. Prepričanje, da bi moralo sodišče po enem letu razsoditi v primeru delitve premoženja z nekdanjo ženo.
Predsednica Okrajnega sodišča v Brežicah Maja Baškovič je v odgovoru poudarila, da se vprašanje poslušalca Josa nanaša na konkretno zadevo, ki jo po njegovih navedbah obravnava to sodišče, odgovora pa mu v medijih ne morejo posredovati. Glede vrstnega reda reševanja zadev je g. Josu pojasnila, da se zadeve na sodiščih rešujejo v skladu z določbami Zakona o sodiščih in Sodnega reda. Pojasnjuje, da s predpisoma, ki med drugim urejata tudi pravila o
vrstnem redu reševanja zadev in izrecno določata, da se zadeve obravnavajo po vrstnem redu pripada, kar pomeni po vrstnem redu vložitve. Ob tem je gospoda povabila, da se oglasi na oddelku sodišča, kjer bo lahko osebno dobil informacijo o reševanju zadeve.
G. Joso je v repliki poudaril, da se z odgovorom ne strinja in da tudi, ko se je po posredovanem zgoraj povzetem odgovora osebno oglasil na sodišču, ni prišel v stik s sodnico.
Marija iz Dobove je opozorila na parkirne prostore za Cvetličarno Zičkar v Brežicah. Pravi, da so popolnoma neurejeni in ob dežju se pojavljajo velike luže.
Direktor Javnega Zavoda Zdravstveni dom Brežice dr. Alojzij Slavko Sušin je odgovoril, da je gospe izredno hvaležen za to bodice, ker je v Brežicah resnično škandal, da javni interesi nikakor ne dobijo ustreznega mesta pri reševanju na občinskem svetu in na občini. Poudarja, da se tu vedno in zelo hitro rešijo vse zadeve zasebnikov in delniških dražb, medtem ko si Zdravstveni dom in on osebno kot podžupan že najmanj 4 leta prizadevata, da se to vprašanje reši. Izpostavlja, daje kot podžupan, član občinskega sveta in predsednik odbora za družbena vprašanja po-
polnoma nemočen in zato hvaležen za izpostavljeno vprašanje. Bolniki so nemočni in odrinjeni na rob, osebno se trudi, da bi to uredil, a ne more. Zato predlaga, da za odgovor vprašamo še župana občine, ki je pristojen, da se to uredi. Poziva pa občane, da pomagajo, da se ta in podobne zadeve uredijo.
Boštjan iz Radeč je izpostavil večerni program Radia Brežice in Radia Sevnica. Pogreša predvsem obljubljene kontaktne oddaje.
Urednica Radia Brežice Lidija Kostevc je v odgovor povedala, da je bil poletni program predvsem zaradi počitnic in dopustov nekoliko spremenjen. Iz teh razlogov v poletni programski shemi ni bilo kontaktnih večernih radijskih oddaj. Pojasnila je, da posamezne oddaje zdaj ponovno uvajamo, da pa nekatere še nastajajo in bodo v kratkem udejanjene.
Zofija iz Brežic sprašuje Kop Brežice, kdaj bo pričelo z odvozom kosovnega odpada.
Vodja komunalnega sektoija na Kop-u Brežice Darko Ferlan je pojasnil, da bodo kosovni odpadke odvažali v soboto 3. novembra na desnem bregu reke Save, t.j. kranjska stran, v soboto 9. novembra pa na štajerski strani. Postopek bo enak kot vsako
leto, da dan pred odvozom občani kosovni odpad zložijo na znana odjemna mesta. Opozoril je, da naj uporabniki nikakor ne odlagajo odpada v posode, prav tako naproša, da kosovni odpad odlagajo le aprila in novembra ob akcijah odvoza in ne skozi vse leto. Obvestila pa bodo pravočasno tudi letos v sredstvih javnega obveščanja in priložena položnicam.
Maja iz okolice Dobove je Kop Brežice povprašala, zakaj ne obvestijo javnosti, da je voda v vojašnici Cerklje ob Krki oporečna.
Vodja komunalnega sektorja na Kop-u Brežice Darko Ferlan je povedal, da so v sodelovanju z Zavodom za zdravstveno varstvo Novo mesto, ki kontrolira kakovost pitne vode na vodovodih na področju občine Brežice v dogovoru, ali je potrebno obvestiti javnost ali samo prizadetega uporabnika. Tako je bilo tudi ob težavah s kakovostjo pitne vode v vojašnici. Drugod na področju občine ni bilo teh težav, voda ni bila oporečna, zato niso obveščali javnosti. Pravi, da vselej ta obvestila temeljijo na navodilih Zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto in njihovih strokovnjakih.
Študijski krožek Svibno izdal vodnik
Svibno - V vasici nad Sopoto, 9 km oddaljeni od Radeč, delal pod mentorstvom Jožeta Praha iz radeške enote Zavoda za gozdov Studijski krožek Svibno. Vaščani, ki delujejo v krožku, so pravi čast)! tamkajšnje lepe krajine in njene bogate zgodovine. Po obsežnem zbir3 nju slikovnega gradiva in zgodovinskih zapisov o nekdanji slavi dan revnega predela radeške občine so pred tednom dni izdali vsebinsk. bogat vodnik Turistično-zgodovinsko-gozdne učne poti. Zasnov3^ so tri poti, prilagojene za pohodnike z različno kondicijo, vsaka 0 njih pa je etapni del celote, ki obiskovalca popelje do znamenitih raS lin, dreves, domačij in ostankov arhitekture od 12. stoletja naprej (nP svibenski grad).
Člani študijskega krožka
Vaščani Svibnega in odgovorni v občini Radeče si želijo, da bi teh učnih poteh sprehajalo čim več obiskovalcev, nad vodnikom in pnP ljenostjo članov krožka, da so obiskovalcem na voljo tudi kot spredi s valci, pa je bil zelo navdušen tudi državni sekretar Darko Sinif»n^ p kmetijskega ministrstva, ki seje udeležil svečanega odprtja projekta-