334
Dr. K. Baxa
Češki radikalec
Grof Vojteh Sternberg
Svobodni agrarec
K. Prašek
Češki agrarec
Poljski minister grof Dzieduszvcki
Dr. Albert Gessmann
Kršč. socialec
Princ Al. Liechtenstein
Kršč. socialec
Dr. Karol Lueger
Kršč. socialec
Dr. Jos. Scheicher
Kršč. socialec
/
\

Dr. Weisskirchner, predsednik posl. zbornice
Nemški minister Prade
Nemška ljudska stranka
Železniški minister dr. Derschatta
Dr. Viktor Adler
Socialni demokrat
Georgij Stepanovič Lvtkin. Nedavno so na pokopališču v Peterburgu pokopali G. St. Lvtkina, ki je bil znan v učenem svetu kot izvrsten poznavalec jezikov priuralskih plemen in med misijonarji kot prelagatelj bogoslužnih knjig na zirjanski jezik. Umrli je bil 35 let profesor zgodovine in zemljepisa na 6. peterburški gimnaziji in iz vzgojeslovne stroke je spisal mnogo razprav za „ŽurnaI minist. narodn. prosvešč." za list »Semja i škola" in še druge liste. Lvtkin je bil rodom Zirjan iz vologodske gubernije. Dovršivši kurz na vzhodnem oddelku peterburške univerze z odliko, je bil imenovan pri isti univerzi za lektorja kalmiškega jezika. A Lvtkin je kmalu zapustil to službo in se je posvetil delovanju za prosveto svojih rojakov; v tem času je naučno ministrstvo nameravalo ustanoviti nadzorstvo narodnih učilišč v zirjanskem kraju in Lvtkinu je bilo obljubljeno mesto nadzornika. Toda načrt se ni vsled raznih  okolnosti  uresničil  in  Lvtkin  je  postal  profesor   na
gimnaziji. Umrli je celih 50 let prevajal na zirjanski jezik razne dele Sv. pisma, bogoslužne knjige in izdajal razne učne knjige v zirjanskem jeziku. V zadnjih šestih letih je Lytkin sestavil in objavil s pomočjo ruske znanstvene akademije „Russko -zirjanski slovar".
Leonid Jegorovič Obolenskij. Dne 6. oktobra je nagle smrti umrl ruski publicist, kritik in filozof L. J. Obolenskij (roj. 1839.) Umrli je dobro znan v časnikarskih ruskih krogih. L. 1878. je vstopil na časnikarsko polje in je izdajal in urejeval »Svet", „Mysl" in »Russkoje bogatstvo". V teh listih je objavil veliko študij iz sociologije, psihologije in modroslovja. Pod psevdonimom M. J. Krasov je pisal najprej verze, potem je izdal romane „Dva poljusa", „Bliže k prirode" (1882), „Bez majaka" (1891) in nekoliko zbirk novel in povesti, na primer: »Žažduščije sveta". V spisih Obolenskega se opazuje vpliv učenja L. N. Tolstega.