4MERi$k/t Domovina
IS
JA


mmi
NO. 70
AM6RICAN IN SPIRIT	.	SLOV€NIAN
F0R6IGN IN IANGUAG€ ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORNING N€WSPAP€B
% M Kjttshurgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, Ely, Puablo, Bock Sprtnga, ail Okla
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
Novi grobovi
Varnostni svet ZN razpravlja o napadu Izraela na Iraku
NEW YORK, N.Y. — Na zahtevo Iraka je varnostni svet Združenih narodov začel z razpravo o izraelskem zračnem napadu na Iraku, med katerim so Izraelci uničili iraški jedrski reaktor v Osi-raku. Irak zahteva od varnostnega sveta, naj glasuje za obvezne sankcije zoper Izrael.
Prvi govornik je bil iraški zunanji minister Saadoun Hamadi. Poudarjal je, da je bil iraški jedrski reaktor namenjen raziskavam o jedrski energiji. Iračani niso imeli namena, da bi izdelovali jedrske bombe, je dejal. Irak je podpisal mednarodno pogodbo proti širjenju jedrskega orožja in se pri tem obvezal, da takega orožja ne bo izdeloval. Kaj pa Izrael? je vprašal Hamadi. Izrael do danes ni podpisal te pogodbe.
To povedano, Hamadi je podal kratko zgodovino o razvoju izraelskega jedrskega programa. Citiral je poročila in izjave raznih osebnosti, ki so govorile o tem, kako so Izraelci na nezakonit način prišli do jedrskih naprav in goriva. Celo ameriška CIA je uverjena v tem, je pripomnil Hamadi, da Izrael že ima več jedrskih bomb in da je izraelski jedrski reaktor v Dimoni vir snovi za izdelovanje takih bomb.
Izraelsko stališče je povedal veleposlanik v ZN Jehuda Z. Blum. Blum je trdil, da je bil izraelski napad preventivnega oz, obrambnega značaja in zaradi tega upravičen. Blum je citiral prizadevanja izraelskih vlad, da bi vplivale na Francijo in druge zahodne države, naj ne pošiljajo oz. prodajajo jedrskih naprav in goriva Iraku. Ti poskusi Izraela so bili neuspešni.
Izraelski veleposlanik je potem citiral razne izjave iraškega samodržca Saddama Huseina, v katerih je Husein zanikal pravico Izraela do obstoja. Prav tako je Blum omenil slične izjave iraškega tiska. Ako bi imel Irak jedrsko orožje, je dejal Blum, bi to bilo smrtno nevarno za Izrael. Kaj takega nismo bili in tudi ne bomo pripravljeni trpeti, je pripomnil.
Drugi udeleženci razprave niso povedali nič novega.
------o------
Jennie Perko
V Slovenskem domu za ostarele na Neff Rd. je umrla 90 let stara Jennie (Johanna) Perko, preje bivajoč na 18915 Muskoka A ve., rojena Aleš v vasi Mače pri Kranju, Slovenija, od koder je prišla v ZDA leta 1913, vdova po leta 1965 umrlem možu Josephu, mati Johna (umrl 1976) in Jennie Trennel, 6-krat stara mati, 10-krat prastara mati, sestra Marjance Orehar (Slov.), svakinja Emalie Perko, častna članica pevskega zbora Jadran, ustanovna članica Ženskega odseka Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd., Kr. 1 Prog. Slovenk Amerike, SNPJ št. 26 in Kluba slovenskih upokojencev na Waterloo Rd. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v si*edo, 17. junija, ob 10. dopoldne na pokopališče Knoll-wood. Na mrtvaškem odru bo danes, v ponedeljek, od 7. do 9. zvečer ter jutri od 2. do 5. popoldne in od 7. do 9. zvečer. Darovi Slovenskemu domu za ostarele ali Ženskemu odseku SDD na Waterloo Rd. v pokojničin spomin bodo s hvaležnostjo sprejeti.
Joseph Tomsick V Slovenskem domu za ostarele na Neff Rd., kjer je stanoval zadnjih 7 mesecev, je umrl 91 let stari Joseph Tomsick, rojen v vasi Bač na Krasu, Slovenija, od koder je prišel v ZDA leta 1906. Nekaj let je bil zaposlen kot rudar in gozdar v Coloradu, Aljaski in zahodni Kanadi, v Cleveland je prišel leta 1916. Bil je vdovec po januarja 1981 umrli ženi Antoniji roj. Skvr-ca (preje Tomle), očim Alberta Tomle in Jennie Bačar, 3-krat stari oče, 6-krat prastari oče, stric Milke Zalar, brat Mary Kresal (pok.) in Alojzije Tomažič (Bač, Slov.), zaposlen pri T.R.W. skozi 10 let, do svoje upokojitve leta 1955. Bil je najstarejši član Dr. št. 32 Zahodne Slovanske zveze, Dr. Blejsko jezero št. 27 ADZ in Kluba slovenskih upokojencev v Euclidu. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na
E.	152 St. v sredo, 17. junija, ob 1. popoldne na pokopališče V/hitehaven. Na mrtvaškem odru bo jutri, v torek, od 2. do 5. popoldne in od 7. do 9. zvečer. Darovi Slovenskemu
domu za ostarele na Neff Rd. v pokojnikov spomin bodo s hvaležnostjo sprejeti.
John F. Orehovec
V	četrtek, 11. junija, je v Hillcrest bolnišnici po dolgi bolezni umrl 58 let stari John
F.	Orehovec s 6055 Highland Rd. na Highland Hts., rojen v Clevelandu, mož Helen roj. Juratovac, oče Carol Konet in Davida, sin Johna in Mary roj. Breznick (oba že pok.), brat. Mary Zajec, Dorothy Konček, Caroline Kustich in Rosemarie Pucell, zaposlen pri Gould Corp. skozi 40 let, dokler ga ni bolezen prisilila, da je šel v pokoj, veteran druge svetovne vojne, član SNPJ št. 142. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. danes, v ponedeljek, ob 9.15 dopoldne, v cerkev Marije Vnebovzete ob
10.,	nato na Kalvarijo.
Josephine Oberstar
V	četrtek, H. junija, je umrla Josephine Oberstar rojena Struna, vdova po pok. možu Franku, mati Franka ml. in Richarda, 4-krat stara mati, 1-krat prastara mati, sestra Alice Struna, Christine Bolden ter pok. Julie (Pearl) Mooney, Josepha, Louisa in Williama. Pogreb bo iz Brickmanovega pogrebnega zavoda na 21900 Euclid A ve. danes, v ponedeljek, v cerkev Marije Vnebovzete ob 9. dopoldne, od tam na pokopališče sv. Pavla.
Frank J. Glovan
V	petek, 12. junija, je v Broadfield Manor negovali-šču v Madisonu, Ohio po dolgi bolezni umrl 66 let stari Frank J. Glovan, brat Mrs. Frank (Mary) Golobic, Anthony) a in Henryja, veteran druge svetovne vojne, član SNPJ št. 5. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. jutri, v torek, ob 1. popoldne na pokopališče Western Reserve Memorial Gardens. Na mrtvaškem odru bo jutri, od 12. opoldne do 1. popoldne.
-----O------
VREME
Vroče in soparno danes z možnostjo krajevnih neviht v popoldanskem in večernem času. Naj višja temperatura okoli 90 F. Spremenljivo oblačno in deževno jutri, a nekaj hladnejše. Najvišja temperatura okoli 84 F.
Zadnje vesti
•	Pariz. Fr. — Na včerajšnjih parlamentarnih volitvah je zmagala socialistična stranka. Naslednje, končne volitve bodo prihodnjo nedeljo in opazovalci pričakujejo, da bodo socialisti dobili večino v parlamentu in bodo torej lahko vladali brez podpore komunistov. Zmaga socialistov in levice sploh je naj-večja v Franciji vse od leta 1936. Komunistična stranka je dobila komaj 15 odstotkov oddanih glasov in bo imela od 40 do 50 poslancev v 491-član-skem parlamentu. Doslej je bilo v parlamentu 86 komunističnih poslancev.
•	Teheran, Iran. — Iranski parlament bo začel s preiskavo o iranskem predsedniku države Abolhasanu Baniju-Sadru. Verski skrajneži zahtevajo o d s t r a n itev Banija-Sadra. Predsednik države se skriva in je pozval svoje pristaše, naj nasprotujejo verskim skrajnežem.
•	Cardington, Ohio. — Vihar je razdejal to mesto. Porušenih je več kot sto stavb in u-ničeno mestno središče. Umrle so 4 osebe, 60 drugih so prepeljali v bolnišnice.
•	Dublin, Ir. — Parlamentarne volitve na Irskem, ki so bile pretekli četrtek, niso dale večine nobeni stranki. Vodilna stranka Fianna Fail, ki je imela zanesljivo večino pred volitvami, je dobila 78 sedežev v parlamentu, za večino pa bi morala imeti najmanj 83. Druga stranka, Fine Gael, je dobila 65 sedežev. Načelnik Fianna Fail, predsednik vlade Charles Haugh-ey, se pogovarja z voditelji drugih strank v upanju, da mu bo uspelo ustanoviti koalicijsko vlado. Voditelj Fine Gael Fitzgerald se tudi sestaja s predstavniki drugih strank v istem namenu.
•	Peking, Kit. — Državni tajnik ZDA Alexander Haig je na obisku v Kitajski. Včeraj se je sestal s kitajskim zunanjim ministrom Huangom Huo. Haig je govoril o sovjetskem imperializmu.
•	London, Vel. Brit. —- Policisti še preiskujejo zadevo 17 let starega Angleža Marcusa S. Sarjeanta, ki je streljal na kraljico Elizabeto II. s slepimi patronami preteklo soboto. Nimajo pojma, zakaj je Sarje-ant to storil.
Položaj Slovencev v Zahodni Nemčiji
'Jugoslovanski izvoz v Združene države še vedno nažaduje
Dubrovnik, sfrj — v
tem mestu je bilo zasedanje jugoslovanske zbornice za zboljšanje gospodarskega sodelovanja z ZDA in ameriško-jugoslovanskega sveta. Glavna tema je bil primanjkljaj v blagovni menjavi med SFRJ in ZDA, ki je lani znašal 635 uailijonov dolarjev.
Kljub vsem prizadevanjem, izvoz iz Jugoslavije v ZDA Nazaduje tudi letos. Jugoslovanski gospodarstveniki so Uanenja, da ne izkoriščajo dovolj možnosti ameriškega trga.
-----o-----
če še niste naročnik Ameriške Domovine, postanite še danes!
L
So to zdomci ali izseljenci? In kaj so pretežno po poklicu?
Večina naših rojakov so zdomci, ki se bodo prej ali slej vrnili domov. Nekaj je tudi političnih emigrantov, še več pa takih rojakov, ki so sprejeli nemško državljanstvo in bodo ostali tu.
Prva leta po prihodu v Nemčijo so naši ljudje morali sprejeti vsako ponudeno delo, v Porurju so na primer morali vsi v rudnike. Sčasom, pa so se oprijeli drugih poklicev in so danes zaposleni v najrazličnejših panogah. Žensk je veliko v gostinstvu, pa tudi v tovarnah. Moški delajo praktično v vseh poklicih; še najmanj je inteligence. Vsi so se znašil in napredovali v poklicnem in materialnem pogle-
du.
Po cenitvah — točnih statistik o SLOVENCIH V NEMČIJI nikoli ni bilo — je Slovencev v Nemčiji približno
40.000.	Mislim na delavce in delavke z njih družinami.
Slovenci so bili od jugoslovanskih republik med prvimi, ki so po letu 1960 — po množičnih ilegalnih pobegih dve, tri leta prej — s potnimi listi začeli prihajati na delo v Nemčijo. Prav tako so zadnja leta spet prvi, ki se za stalno vračajo domov. Vračanje bi verjetno bilo hitrejše, ko bi bil položaj v domovini stabilnejši.
Slovencev z družinami je veliko v Porurju, močna naselitvena območja pa so še Frankfurt, Stuttgart, Muen-chen itd.
j. • j
Vaša dušnopastirska mreža
in glavne prireditve?
Med slovenskimi rojaki je v Nemčiji trenutno 15 duhovnikov, eden je že upokojen. Je še nekaj drugih slovenskih duhovnikov, ki pa delajo na nemških župnijah.
V glavnem je poskrbljeno za vsa območja, vendar so nekateri rojaki še vedno zelo oddaljeni od dušnopastirskih središč; to velja zlasti za severno Nemčijo. Imamo primere, kjer zaradi razpršenosti rojakov oskrbuje ozemlje treh nemških škofij en sam slovenski duhovnik. So pa tudi primeri, da delajo trije slovenski duhovniki na področju ene same nemške škofije.
Duhovniki se vsako leto povezujejo med seboj predvsem na večdnevnih spomladanskih in jesenskih zborovanjih. Rpj.ake skušamo povezovati in
W0JCIECH JARUZELSKI: GOSPODARSKE RAZMERE V P0USKI KATASTROFALNE
VARŠAVA, Polj. — Predsednik Poljske vlade gen. Wojciech Jaruzelski je govoril pred zasedanjem poljskega parlamenta in zbranim poslancem povedal, da so gospodarske razmere v državi katastrofalne.
Ko je govoril pred parlamentom 10. aprila letos, je Jaruzelski rekel, da je poljsko gospodarstvo v res žalostnem stanju, v najnovejšem govoru je pa izjavil, da so se razmere še poslabšale.
Predsednik vlade, ki je hkrati vodilni član partijskega politbiroja, je podprl svojo oceno z raznimi podatki. Letos so poljski rudarji izkopali 20 odstotkov manj premoga kakor lani. Izvoz premoga je pomemben vir deviz za Poljsko, poleg tega, poljske elektrarne ne bodo imele dovolj tega goriva za letošnjo zimo. Zato bodo nekatera stanovanja brez ogreva, je povedal Jaruzelski.
V primerjavi z istim obdobjem lani, je letošnja industrijska proizvodnja manjša za 12 odstotov, proizvodnja v maju v primerjavi z lanskim majem pa je bila manjša kar za 18 odstotkov. Primeri odsotnosti z dela so se skoraj podvojili v enem letu. Ker primanjkuje na Poljskem skoraj vseh življenjskih potrebščin, so pred trgovinami dolge vrste. Mnogi Poljaki se morajo odločati o tem, ali naj stojijo v teh vrstah ali naj gredo na svoja delovna mesta.
Jaruzelski je priznal, da teh problemov bo vedno več in da ne vidi nobenega skorajšnjega izhoda iz njih. Poljaki morajo biti strpni in morajo sodelovati z vlado in vladnimi ukrepi.
Zopet je prišlo do sprememb v sestavi vlade. Pet ministrov je zapustilo vlado, med njimi tudi minister za pravosodstvo. Njegovo odstranitev so zahtevali predstavniki Solidarnosti. Drugi odstranjeni ministri so bili odgovorni za razna gospodarska področja.
Jaruzelski je predlagal re-
jim nuditi versko in narodno domačnost z raznimi prireditvami: naj večja je vsakoletno binkoštno srečanje, ki se ga udeleži po nekaj tisoč zdomcev. Binkoštna srečanja so se začela v južni Nemčiji, sedaj pa se vrše redno tako na južnem kot na severnem nemškem področju. Ta srečanja so postala tradicionalna vez naših rojakov. Iz Nemčije so se razširila tudi po drugih državah.
Poleg te največje slovenske prireditve organizirajo naši duhovniki vsako leto neštete druge: vinske trgatve, martinovanja, miklavževanja, božičnice, igre, pustovanja, materinske dneve, prvomajske prireditve, romanja, izlete in še kaj.
(Dalje).
formo gospodarskega sistema. Posamezna podjetja na Poljskem bodo imela več svobode v načrtovanju, manj vpliva bo imel osrednji urad za načrtovanje. Znano je namreč, da se na Poljskem zanimajo za jugoslovanski sistem samoupravljanja, temu sistemu pa nasprotujejo Sovjeti, zato morajo biti Poljaki previdni.
Kakor voditelj partije Sta-nislaw Kania na seji centralnega komiteja, je tudi Wojciech Jaruzelski trdil, da vlada ne bo več trpela nobenih protisovjetskih napadov ter da bo pritisnila na oporečnike. Pri tem je Jaruzelski posebno omenil delovanje neuradnega tiska, ki se je znatno razširil v Poljski zadnje mesece. Neodvisni listi in druge samozaložbe delujejo povsem izven kontrole partije, kar je nedopustno, je dejal predsednik vlade. Temu bodo napravili konec.
Haig o ZSSR
Državni tajnik ZDA Alexander M. Haig, ki obiskuje razne države v Aziji, je sklical tiskovno konferenco po prihodu v Hong Kong. Izjavil je, da Sovjetska zveza zopet pritiska na Poljsko. Med drugimi pritiski, je Haig omenil pismo sovjetskega centralnega komiteja poljskemu vodstvu.
Politične razmere v Poljski se slabšajo, je dejal državni tajnik ZDA in je Reaganova administracija Zaskrbljena. Po Haigovem mnenju bi sovjetske vojaške enote potrebovale najmanj tri tedne, da bi pripravile vojaški napad na Poljsko.
Na vprašanju nekega novinarja, ali ZDA v resnici pritiskajo na poljsko vlado, naj ie-ta ne podvzame ukrepov proti oporečnikom, je Haig odgovoril, da je notranja politika poljske vlade zadeva te vlade in ZDA nimajo namena, vmešavati se v to.
------o------
Šestletni Italijan umrl v vodnjaku; reševalci potrti
FRASCATI, It. — Preteklo sredo je padel šestletni Alfredo Rampi v vodnjak v tem mestu. Zdrknil je kakih 200 čevljev pod zemljo, predno se je ustavil. Reševalci so slišali Rampija, ko je klical na pomoč. Do fanta so spustili cev, skozi katero so mu pošiljali vodo, v kateri je bilo stopljeno nekaj sladkorja.
Pred vodnjakom se je zbralo več tisoč radovednežev, italijanska televizija pa je organizirala neposreden prenos slik. V Frascati je prišel sam predsednik Italije Sandro Pertini.
Reševalci so spustili nekoga, ki se je imenoval Angelo, v vodnjak. Ta Angelo je prišel zelo blizu Pvampija, a ga na žalost ni mogel prijeti.
Zdravniki so bili presenečeni, da je Rampi živel tako dolgo v vodnjaku. Fant je imel namreč napako na srcu. Čeprav niso nspeli poskusi,
Iz Clevelanda in okolice
Spominska svečanost—
Včerajšnja spominska svečanost na Slovenski pristavi za žrtve komunistične revolucije v Sloveniji je bila dobro obiskana. Navzočih je bilo več sto ljudi.
Koncert na ADZ letovišču—
Včeraj popoldne je bil koncert na Slovenskem vrtu — ADZ letovišču v Leroyju. Nastopili so Fantje na vasi, Kres plesalci in Alpski sekstet, v dvorani pa Buttons ’n Bows harmonikarji. Tudi tu je bila udeležba zelo dobra. Korotanov piknik—
V soboto, 20. junija, priredi pevski zbor Korotan piknik z večerjo in plesom na Slovenski pristavi.
Nastop na Parmatownu—
To soboto sodeluje Slovenski folklorni institut na Par-matown “Nationality Days".-Čez 100 plesalcev bo nastopilo ob dveh popoldne. Imeli bodo 2 stojnici z razstavo slovenskih umetnostnih obrti. Kot je bilo dogovorjeno na sestanku, naprošajo starše in prijatelje, da prinesejo pecivo in umetnostne izdelke v spodnjo dvorano pri Mariji Vne-bovzeti od 6. do 8. ure v petek zvečer.
Kopališče odprto—
Kopališče na Slovenski pristavi je odprto vsak dan od 11. dopoldne do 8. zvečer. Začenši s sredo bo odprta tudi kuhinja za lačne, za žejne pa bo na razpolago bar in sicer ob istih urah kot kopališče. Seja—
Klub slovenskih upokojencev na St. Clair Ave. ima sejo v četrtek, 18. junija, ob 1.30 popoldne v spodnji dvorani SND. Po seji zabava. Novi člani dobrodošli.
Za Slomška—
Za Slomškov sklad sta darovali Neimenovana $50 in ga.
I. L. $18. Bog plačaj, Bog povrni!
Procesija—
Na praznik sv. Rešnjega Telesa, v nedeljo, 21. junija, bo v Lemontu pri Lurški votlini ob pol 3. popoldne sv. maša in nato procesija sv. Rešnjega Telesa s štirimi oltarji. Lepo povabljeni! Raznašalca iščemo—
Uprava Ameriške Domovine išče raznašalca za Kil-deer, Cherokee, Arrowhead. Muskoka, Mohawk, Pawnee, Monterey, Abby in Tyronne ceste. Oglasite se v uradu ali kličite 431-0628!
Posebne volitve—
Volivci Clevelanda bodo imeli priliko glasovati za ali proti predlogu, ki bi znižal število članov mestnega sveta od sedanjih 33 na 21. Posebne volitve bodo menda v torek, 30. junija. Vrhovno sodišče Ohia je odločilo, da morajo biti posebne volitve že ta mesec.
Tiskovnemu skladu—
G.	John in ga. Josephine Knific sta darovala $10 v tiskovni sklad Ameriške Domovine. Hvala lepa!
fanta potegniti iz vodnjaka, so mogli reševalci s pomočjo mikrofona, ki so ga spustili v vodnjak, Rampija slišati do zadnjega trenutka, ko je utihnil.
Vodnjak so izkopali pred meseci in je globok 300 čevljev. V bližini gradijo hiše.
POMOMIM I Beseda iz narodaZ
«117 ST. CLAIR AVE. — 431-0C28 — Cleveland, OH 44101
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor
Glas iz Chicaga
'	: .;>h	^
Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st 2 week*
In July
NAROČNINA:
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav:
$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja: $10.00 na leto; Kanada in dežele izVen Združenih držav: $15.00 na leto.
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio
POSTMASTER: Send’ address changes to American Home, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103
• .s28>“ 88	''A; No. 70 Monday, June 15, 1981
O vzrokih gonje proti slovenski emigraciji:
IV. Strah pred izgubo oblasti in posesti
1 ■ v .	‘ T T
Poleg že naštetih vzrokov pretekle in .sedanje zbegane režimske zaskrbljenosti zaradi emigracije in njenega dela je še več drugih, nič manj rezko konkretnih. Eden je strah pred izgubo tistega, za kar so se vodniki rdečega prevrata v Sloveniji pravzaprav edino gnali. Ta njihov pravi cilj je neprevidno izdal Kidričev “oslič s križem na hrbtu” Edvard Kocbek, ko je leta 1942 zapisal, da gre v vsaki revoluciji le za “poslednjo resničnost sveta — za oblast in posest.” Dosega tega cilja z zmago v krvavi državljanski vojni je slovenskemu “novemu razredu” prinesla oblast in posest ter uživanje enega in drugega v meri in razkošju kakor ju ne pozna noben drugi komunizem na svetu.
Če je pri nekaterih pripravljalcih in začetnikih revolucije še bilo kaj postranskega, teoretičnega idealizma, je po letu 1945 pri vsej vodstveni celoti povsem splahnel. Vsa propaganda o idealnosti, ljudskosti, blagrih in trdnosti današnjega sistema v domovini je le krinka skrbi za ohranitev privilegijev, izvirajočih iz oblasti in posesti. To je tudi vse, kar nasilnike kolikor toliko medsebojno veže v sicer brezobzirni tekmi za večji kos ene in druge pogače.
Emigracija in vodilni ljudje v njej so danes edini faktor, ki te privilegije ograža in bi jim lahko zadal konec in s tem njihovim uživalcem. Zaradi tega mora emigracija novemu razredu učinkovito stalno in glasno postavljati pred oči in vest neogibnost poslednjega slovenskega in mednarodnega obračuna o njihovem pdčetju od leta 1941 do tedaj, ko bo udarila ura za to.
Nadaljnji vzrok ljubljanskemu rohnenju je slaba vest, noč in dan prisotna zaradi strahotne posamične in kolektivne odgovornosti za 60,000 neposrednih in posrednih smrtnih žrtev revolucije; zaradi rodomora nad slovenskim narodom.
Vest je zadnji ostanek božjega v človeku, tudi v marksističnem brezbožniku. Tri in pol desetletja samotolažilnega vpitja, da je pobijanje vsevprek bilo za pravično stvar proletariata in zasluženo plačilo za izdajo, niso nobenemu rablju mogla preglušiti vesti, še manj pa pregnati groze pred končno sodbo in kaznijo.
Niso še zbrani podatki, koliko dejanskih in moralnih prebivalcev slovenske dežele je neusmiljeno trkanje vesti pognalo v samomor, v živčne zlome, v norost, v zapitje, v izgubljenost. Vemo pa, da jih je dosti. Strah, ki- ga njihova usoda budi tudi preživelim hudodelcem je še večji zaradi pritajenega ljudskega glasu o božjem prstu, ki preveza verno Slovenijo in ki se tudi nevera ne more ubraniti njegovega zasledovanja. Kdor nima vere ima praznino, ki ji noben razum ni kos. V naši Sloveniji se še ni nikoli tako bohotilo in bilo tako donosno vedeževanje in prerokovanje prihodnosti, kakor pa je to danes. Njune žrece z zlatom zasipajo vraževerni, celo najvišji, ateistični slovenski marksisti in njihove “drugarice”.
Vrh tega komunistične vladarje, vajene popolne, neomejene oblasti nad usodo vsega in vsakogar, nad dejanjem in nehanjem svojih sužnjev, žene v nebogljen obup zavest o nemoči pred lastno .smrtjo, edinem na svetu, proti čemur ne morejo nič. Vzgledi sodrugov v zločinu nad domovino, ki so že bili klicani-pred Sodnika, ta obup poganja v neznosnost.
Boris Kidrič je še mlad, na vrhuncu svoje krvave mogočnosti, umrl od belokrvnosti. Zadnje dni pred koncem, je rjove od bolečin rotil za odpuščanje vse svoje žrtve in prosil za spovednika, sobrata sedemdesetih duhovnikov, ki jih je poslala v mučeništvo njegova zapoved. Prav tako je na zadnjo uro prosil za duhovnika Edvard Kardelj od vseh vrst raka gnil pri živem telesu, a mu ga Partija ni smela dovoliti. Tito je mesece dolgo in vpričo vsega sveta po kosih umiral v trpljenju, kakor ni bilo usojeno nobenemu velikemu morilcu narodov, ne Hitlerju, ne Mussoliniju, ne Stalinu. Mož, ki so mu malikovalci prisojali večno življenje, je bil vpričo smrti preperel plevel pod koso.
Poslednji pa ne najmanj pomemben vir strahu slovenskih komunistov pred emigracijo so njihove lastne tuje zgodovinske izkušnje. Vsako rdečo revolucijo, od Leninove do Kardeljeve je pripravljala fanatična, organizirana, propagandno glasna marksistična manjšina iz tujine in s tujo pomočjo. Slovenska že leta pred vojno iz Moskve ter iz levičarskih centrov v Franciji in predhitlerjevi Avstriji. Njeno bodoče vojaško jedro se je vadilo rabe orožja in teroristične taktike v španski državljanski vojni.
Brez tujine in njene podpore bi se prevrat v Sloveniji ne
Mesec maj nam je letos za-« godel s hladom in deževjem.n Prva pomlad je bila pregorka.H Vrtičkarji že težko čakamo na toploto in na cvetje. Kakor nam vreme ni pogodu, tako je tudi drugod vse narobe. Bolečine, hlad in vsestranska zaskrbljenost.
V našo slovensko skupnost je najprej, 'udarila huda avtomobilska nesreča. < Novica: Mari j a Remec, žena upravitelj a in inž. Andreja Remca, je hudo poškodovana zaradi ne-previdneža na cesti. Ona,« ki je mati šestih otrok m obenem najmarljivejša, za. dobro slovenskih udejstvovanj, pač ni tega zaslužila.. Je-peyka;pri cerkvenem zboru in piri Slovenski pesmi. Ona sploh ne zna reči: ne. Zaenkrat leži še kar nepremakljiva v bolnici zaradi močnih poškodb nog in leve roke. Ker nima notranjih! poškodb, smo z njo vred vsi J zelo optimistični in ker stavi- > mo veliko upanje na današnje 1 zdravljenje. Vsa njena druži-na ji bo pomagala, da bo čim-prej na nogah. Bog daj! Mama, gospa Helena Remec tudi išče zdravja v bolnici. Ona je vsa vdana in polna zaupanja.
Zaključek slovenske šole
je bil letos zaradi nepredvidenih vzrokov predčasen, pa prav na samo materinsko nedeljo v cerkvi sv. Štefana po deseti maši. Župnik p. Ven-delin je po nagovoru staršem razdelil učencem diplomte oz. potrdila o obisku slovenske šole in priporočil vztrajnost staršem in otrokom. Zahvala učiteljem: Andreju Remcu, Jožetu Rusu, Kristi Arko, Anki Krivograd, Mileni Šoukal, Nandi Puc; vsem ’ staršem, zlasti neumornim materam, ki nosijo glavni del bremen in obstoja šole same. Hvala staršem, ki je njih zasluga, da je v šoli lahko pogovorni jezik samo slovenski! Učitelji seveda upoštevajo prevajanje v angleščino. Trud staršem in vzgojiteljem je bil poplačan še isti popoldan z
lepo materinsko proslavo
v Lemon,tu — po šmarnični pobožnosti — dveh slovenskih šol: iz Chicaga in Jolieta. Moje srce je bilo hvaležno in navdušeno, ko sem sledila slovenski besedi in pesmi. Pred seboj imam napisan program, čikaške šole, zelo škoda, da nimam tega iz Jolieta.
Začetek in konec proslave je izvedel Chicago, sredino pa Joliet.
a)	Napnlajši so čestitali mamicam z recitacijo “Slovenskim materam” v zboru in posamič, v ljubkih narodnih nošah.
b)	Srednji so v deklamaciji ' poklonili materi ljubezen in srce in nato korajžno zapeli:
Zdaj zapojmo vsi naglas,
da bo mamam kratek čas;
sladko tvoje je ime,
mehke tvoje so roke,
a zlato tvoje je Srce.
c)	Jolietski so razdeljeni v dve skupini, kateri vodita požrtvovalni učiteljici Čeponova
in Ma.rkunova že vrsto. let. Petje še lepše« zveni kot govorjena beseda. Ljubezen do matere gre skladno skupaj z ljubeznijo do slovenščine. Izvedbam učencem, te' šole smo navdušeno ploskali. Lepo na- ' predujejo. J,	’	\ V
'č) Jože Rus je napravil svo-' ji višji skupini mojsterski u-vod. Povedal je, da je besedilo posnel iz govora znanega ameriškega škofa Fultona Sheena: zemeljska, mati in nebeška. Višja skupina je nato recitirala, prizor, v katerem se otroci obračajo ,na nebeško mater z naslovom:	Otrok v
materinem naročju, Preyed- • ba iz angleščini . od« pesnice Mary Dickson.-Thayer. ■
d)	Šolski pevski zbor 1. del: Sijaj, sijaj sončece, Indija Koromandija, Mamica moja, povej (solo zapela Mojca Magajne), Tam gori za našo vasjo.
e)	Slovenski tečaj (High
school) vodi Andrej Remec, ki je svojim učencem pripravil v dramatski obliki povest prekmurskega pisatelja Lojzeta Kozarja:	Zadetek v o-
braz. Naučli so se vlog napa-met in so se potrudili. Tukaj bi bil potreben kratek uvod za tiste poslušalce, ki te povesti ne poznajo.
f)	Šolski pevski zbor II. del: Dajte mi zlatih strun (solo Helenca Puc), Gospod, ostani z nami.
Vsak učenec obeh šol je prejel v roko nagelj, katerega je ponesel svoji mami v poklon. Brez solze v očeh ta proslava ni minula. Splošno mnenje je bilo, da so učenci izredno-lepo zapeli posebno pod vodstvom Milene Šoukal kar triglasno. Zborovsko petje in to v šolskih klopeh! Kakšna lepa priprava za zbore. Štiri deklice so že sedaj vključene kot naj mlaj še pevke pri zboru “Slovenska pesem”. V romarskem domu so nam matere postregle s kavo in pecivom. Hvala očetom frančiškanom, ker že leta in leta praznujemo pri njih lepo uspele materinske dneve!
župniku p. Vendelinu umrla mati
Dobil je telefonsko sporočilo iz Slovenije: 27. aprila u-mrla mama. Odpeljal se je in prišel domov pol ure pred pogrebom. Bolehala je zadnjih 10 let vse po smrti svojega moža organista Špendova v župniji Dobrava na Gorenjskem. Pokopali so jo 29. aprila v starosti 80 let. Sorodniki so mu povedali:	oče je imel
lep pogreb, mama še lepšega. Pogreba se je poleg velike množice ljudi udeležilo 14 duhovnikov in 10 frančiškanskih bogoslovcev pod vodstvom provinciala p. Polikarpa Bro-liha. Pokojna je bila prava slovenska mati, dobra in požrtvovalna, ki je rodila sedem otrok (eden umrl); na-njenega sina Franceljna — p. Ven-delina smo ameriški Slovenci ponosni. Ko sem pred leti na obisku doma govorila s to materjo, je veselje žarelo iz njenih oči. Ni je več! “Blagor pravičnim, ki se spočijejo v
bil nikoli mogel niti začeti, kaj šele dosegati kake uspehe. Tujina .tedaj ni bila onkraj meja in daleč, imeli smo jo med vojno v obliki fašistične in nacistične vojaške zasedbe. Oba okupatorja sta revolucijo ne le trpela, temveč jo dejavno podpirala politično, z dobavo orožja komunistom, z represalijami nad nekomunističnim prebivalstvom ter z odstranjevanjem tisočev nasprotnikov partije v koncentracijska taborišča.
Slovens.ka komunistična partija in sedanja oblast se nevarnosti iz tujine in od tujine vse bolj preplašeno zavedata. In nevarno za njih se je zaveda tudi emigracija.
E K,
Bogu!” G. župniku naše sožalje!
Napad na papeža Janeza Pavla II,
ni pretresel samo nas Slovencev, ampak je bilo prizadeto vse veliko mesto Chicago. Prvi dan so vse postaje na TV skoraj ves čas posvetile njemu. Časopisi so prve strani napolnili s poročili o njem;! in objavljali slike — prav tako kakor tiste ‘dni oktobra 1979, ko je obiskal Chicago. Poročevalci so priznali, da je takrat papež osvojil vsa srca — verna in neverna. Šele ob poročilu, da bo okreval, je mesto steklo na vsakodnevni tir.
Turek — musliman je sprožil strele! Težka in kruta je , vez naših prednikov z nekdanjimi Turki, ki so pustošili , slovensko zemljo in mlade ljudi vlačili v njih suženjstvo. V šoli so nas učili,, da so to počeli zaradi njih verskega fanatizma. Čim več pobitih kristjanov, tem večje plačilo pri Alahu. Na konec Evrope, proti Carigradu so Turke potisnili šele leta 1912. Pomislimo, da so prav Turki na začetku tega stoletja pomorili milijone Armencev. Nova Jugoslavija mora presneto računati na poturčene Bosance, ali kakor jih imenujejo bosanski muslimani. Musliman je zelo nevaren. Poznala sem še v stari Jugoslaviji natakarico v gostilni, ki se je hotela po-norčevati z navadnim muslimanskim delavcem, da so mu pripravili prašičje meso. Toliko, da je ni zaklal.
Pred več leti je obiskala Chicago zdravnica-misijonar-ka dr. Terezija Žužek, tedaj v službi kot zdravnica v bolnici v muslimanskem Pakista-
nu v glavnem mestu Karachi. Vprašala sem jo: “Kaj in kako je z vašim delom —- pravzaprav misijonskim med samimi muslimani? Znano nam je, da v nobeni muslimanski državi ni nobenega katoliškega misijona. Nisem še slišala, da bi se musliman spreobrnil v krščanstvo?” — Odgovor: “Muslim anske države nas zdravnice zelo potrebujejo, zato nas trpijo. Prepovedano nam je strogo, da o naši krščanski veri nič ne govorimo -— drugače bi nas takoj izgnali. Kristusa in krščansko vero moremo pričevati samo z deli ljubezni, z dajanjem samega sebe trpečemu bolniku. Z molkom, z neskončno potrpežljivostjo, z vdano in takojšnjo postrežbo pokazati ljubezen do bližnjega, kakor nas uči Kristus. Musliman je zelo sebičen.” “To je spreobračanje na dolgo roko. Ali sploh upate na kakšen uspeh?” Šele daljnja bodočnost bo pokaza-
la> ,
Ali bomo šli v Marquette?
Baragova zveza organizira in zbira udeležence za Bara-. gov dan v Marquettu, ki 'bo 6. s e p t e mb ra«. Ljubljanski nadškof dr. Alojz Šuštar bo imel tam v soboto zvečer slovesno slovensko mašo. P. Vendelinu je povedal, da rad gre v Ameriko. Spoznal bo a-meriške Slovence. Ustavil se bo tudi v Lemontu in v Chicagu, morda tudi drugje. Če povemo, da so naši pevci združeni v “Slovenski pesmi”, povabljeni za petje pri glavnih mašah in bodo to storili pod dirigentstvom p. Vende-lina, imamo zagotovilo, da bo Baragov dan v Marquettu čudovit dogodek,
Ana Gaber
Dr, Rudolf Trofenik - 70-letnik
WASHINGTON, D.C. — V Muenchenu v Nemčiji je izšla posebna zbirka razprav (“Ser-ta Balcanica-Orientalia Mona-censia”) v počastitev 70-letni-ce rojstva znamenitega rojaka Rudolfa Trofenika, dvojnega doktorja —- pravnih ved in modroslovja — predvojnega docenta in tajnika pravne fakultete v Ljubljani, po vojni pa slovitega monakovskega založnika in urednika knjig in zbirk zgodovinskih virov in znanstvenih razprav iz slovenske- in jugo-vzhodno evropskih književnosti,
Rudolf Trofenik je bil rojen leta 1911 v mestu Maribor na slovenskem Štajerskem. Na klasični gimnaziji v Mariboru (1922-1930) je postal znan kot izredno nadarjen in iznajdljiv študent. Že v nižji gimnaziji se je pridružil ne-zavisnemu mladinskemu gibanju okoli revije “Križ na gori” (pozneje “Križ”). Ta dvojna gimnazijska izoblikovanost ga je ob odhodu na u-niverzo v Ljubljani označevala kot izrazito samostojno in obetajočo osebnost. V teku njegovih univerzitetnih študijev v razdobju unitaristične diktature kralja Aleksandra (1930-1935) so se te značilnosti Rudolfa Trofenika dopolnile'in okrepile v usmerjenost k slovenskim narodnim ciljem. Pod vplivom svojega strica profesorja Franceta Vebra (1890-1975), izvirnega in aplikativnega, mednarodno priznanega slovenskega filozofa, je dr. Trofenik svoje pravne študije poglobil še z dodatnim doktoratom iz filozofije, kar je vodilo k dosegi njegove docenture v pravni filozofiji. Svoje praktične talente pa je dr. Trofenik izpričal kot tajnik ljubljanske pravne fakultete, dokler je vojni okupatorji Slovenije 'niso zaprli obenem s celotno
slovensko univerzo. Več generacij slovenskih študentov in diplomirancev iz usodnih let pred vojno in med vojno dolguje Rudolfu Trofeniku hvaležnost za marsikatero pomoč, ki so jo rabili in od njega prejeli.
Stalinistični režim, ki je od maja 1945 iz centralističnega Beograda maščevalno in izžemalno gospod oval nad Slovenijo, ni zmogel tolerirati svobodnih osebnosti niti potem, ko je že pobil tisoče nasprotnih slovenskih ljudi. Tako se je tudi dr. Trofenik znašel med tistimi, ki jih je nasilni režim Josipa Broza Tita, Borisa Kidriča in Edvarda Kardelja natrpal v ječe zaradi njihovega višjega znanja in slovenskega prepričanja.
Po dolgih letih zapora je dr. Trofeniku uspelo priti v Nemčijo, kjer se je s svojo sposobnostjo kmalu uveljavil kot zbiralec redkih knjig za znanstvene knjižnice križem sveta. Podjetniški uspeh na tem področju ga je opogumil, da je leta 1960 začel s svojo lastno založbo zgodovinskih in znanstvenih knjig, ki jo je razvil v solidno, mednarodno ugledno književno podjetje. Ob njegovi 70-letnici je dr. Trofenikova založba obsegala šest oddelkov: Slovehica, Slavica, Balcanica, Albanica, O-rientalia in Hungarica.
V tem pestrem književnem okviru je dr. Trofenik organiziral številne svetovne strokovnjake, posebno nemške, v simpozijih na šestih področjih svojega založništva. Iz teh področij je v dr. Trofenikovi založbi, in večinoma pod njegovim uredništvom izšlo 137 zajetnih knjig, od teh kar 41 iz slovenske kulturne zgodovine, narodopisja in književnosti. Dr. Trofenik je v svoji založbi priredil in izdal bese-
dila in razlage domala vseh slovenskih književnih prvem cev od Bfižinskih spomenikov, prek slovenske protestantske književnosti do Poh-linbvih spisov in Valvazorjeve kranjske enciklopedij6' Prav posebno omembo zasluži razkošna, v usnje vezana izdaja faksimila (1968) Dal' matinove slovenske biblije iz leta 1584, ki jo je Trofenikova založba izdala skupno z Mla' dinsko knjigo, vodilno založbo v povojni Ljubljani.
Ni pritirano reči, da v P°' vojni dobi ni nihče toliko d°' prinesel k mednarodni afir' maciji slovenske kulturn6 zgodovine kot dr. Rudolf Tr6' fenik. V okviru svoje mona' kovske založbe je dr. TroN' nik plodno povezoval slov611' ske književnike in znanstvo' nike s strokovnjaki v zuna' njem svetu.
Tesnejši sotrudniki in os6'1' ni prijatelji dr. Rudolfa Tr°" fenika pa ga poznajo in ceP jo tudi kot izrazito slovensl10 osebnost;1 Povezujoč svojo ve liko nadarjenost, klasično iz° brazbo,' pravno in filozofs^0 strokovnost, široko erudiolj0 in jezikovno znanje z ostr° duhovitostjo in edinstven^ humorjem, je dr. Trof6nl' ljubeče gojil in neprisilj6llj obvladoval družabnost ^ slovenskimi in zunanjimi h., turniki v Ljubljani, Nem6li’ Avstriji in Italiji. Povsod s
njegove izbrane družbe
boU'
znane in dobrodošle v naj privlačnih gostiščih. V ob6^ jočem obdobju odjuge v ■j goslaviji med leti 1965 in \ ^ so dr. Trofenikovi tedenski
:li ^ lbl,e D*
biski v Ljubljani zaslove le zaradi njegove pomem
založniške dejavnosti, ki ^ je vodila, temveč tudi kot , dinstvena srečavanja razu ^ mislečih Slovencev, ki sta J družila zavzeta sloveli stvarjalnost in omikana
Tudi na ravni 5
žabnost. venske družabne kultur6 _ dr. Rudolf Trofenik doS6r nekaj zelo redkega in vre
ga-
Naj zaključim s prij6
.dnej
t#
- lf rpO'
spominom na dr. Rudolta ^ fenika kot brezhibno lat11^, govorečega “rector cereD^, arum” na nepozabnem tor potus ad tabernam £a 0|) Bartolomei” v Ljubija111^,
priliki, ko je slovenska ■ verza leta 1938 končno P °
la časten doktorat svoj soustanovitelju in
P°Z>
mu zaščitniku, dr. An
Ni
,t6”1

Koročcu.
V imenu številnih skih prijateljev in občud

cev dr. Rudolfa Trofenik3 lim ob njegovi 70-letnicl ^ žiti iskreno hvaležnost za > gove izredne slovenske n ^ ke s prisrčnimi voščili z3 J, daljevanje v zdravju in
Ciril Žebot Georgetown Unive Washington, D.C-
rsi
it?
ZA SME#
, , d«'
“No, ali vam je sedaj bro?”	ip.
“Dobro še ne, boljše P^/ “No, to je pa dobro, da je že boljše.”	- F
“Že, ampak še boljše „ lo, ko bi mi bilo že dobr°'
❖	SiA
“Mož pride v krčmo- ^ brž, dvojni konjak, P1^ f pride do poloma!” V hip zvrne. “Še enkrat, na p preden pride do polom3 še dvakrat ponovi in pove isto.	tk1
“Ko kakšnega polom3 ^ bi prišlo?” ga vpraša k° natakar.	ugP
“Do poloma s krčm3^ D ker nimam niti ficka, plačal.”
r	jjt
Sporočajte osebo6, krajevne noviee'
Smrt duhovnega velikana
Na praznik Vnebohoda, 28. maja 1981, je umrl kardinal Štefan Wyszynski, nadškof in metropolit Gnjezna in Warsawe, primas Poljske, star 79 let. Umrl je svoji rezidenci v Warsawi.
Tri dni so se zgrinjali okoli . njegovega trupla v cerkvi sv. Jožefa množice ljudi. V nedeljo, 31. maja, je bila pogrebna maša na Trgu zmage in od tam pogreb v katedralo sv. Janeza, kjer je bila krsta z njegovim truplom položena v kripto poleg njegovih umrlih prednikov.
Nad 32 let je bil kardinal Wyszynski voditelj poljskih katoličanov, neustrašen branitelj pravic poljske Cerkve, skrben vrhovni pastir svojega katoliškega naroda; svoje vernike je združil pod varstvom Čestohovske Gospe.
Rojen je bil leta 1901, v duhovnika posvečen 1924, 1946 je postal škof v Lublinu. 12. novembra 1948 je bil imenovan za nadškofa Waršawe in Gnjezna in primasa Poljske. Izbral ga je njegov prednik Avguštin kardinal Hlond, ki je četrt stoletja vodil poljsko Cerkev.
V	povojni Poljski je kardinal Wyszynski postal znan kot
oster nasprotnik komunizma. Njegov nastop je bil učinkovit, ker je znal združevati nepopustljivo odločnost proti krivičnim odločbam komunističnih voditeljev s sodelovanjem z njimi, kadar je to zahtevala korist poljskega naroda. Bil je trdno zakoreninjen v poljsko katoliško tradicijo in poljsko zgodovino. Prav to je prineslo blagoslov napredka in rasti poljske Cerkve v času preganjanja Cerkve od strani komunistov. Poljska je bila edina država v vzhodni Evropi, ki pod komunizmom ni utrpela usodnih izgub.	|	•
Leta 1953 je bil Wyszynski aretiran. Tri leta so ga skrivali po raznih samostanih, da v javnosti ni bilo znano, kje je. Nekaj mesecev pred aretacijo ga je papež Pij XII. imenoval za kardinala, a Wyszynski ni hotel priti v Rim, ker se je bal, da bi mu poljski komunistični režim preprečil povratek.
Leta 1956 ga je vodja komunistične partije Vladislav Go-mulka oprostil in mu vrnil svobodo kot del vladnih naporov v pomirjenje uporne Poljske in preprečenje sovjetskega posredovanja.	V	';	1 ! ■
Od tedaj naprej je ugled Wyszynskega rastel; veljal je za narodnega voditelja. Priboril je nekatere važne pravice Cerkvi in obenem ostal oster kritik komunistične vlade. Vplivno vlogo je imel leta 1970 med vstajo zaradi visokih cen živil. Deset let pozneje je prišlo na površje neodvisno gibanje delavske zveze —Solidarnost. Pri tem je kardinal igral svojo vlogo in je večkrat posredoval in pomirjevalno vplival v skrajnih napetostih. Branil je pravice delavcev, a v skrajnih napetostih jih je v korist naroda tudi nagovarjal k umirjenosti v njihovih zahtevah.
V povojni Poljski je bil vodilen v delu za trdnost in edinost Cerkve. Bilo je treba graditi, kar je uničila vojna. Moč njegovega dela in programa je bila v njegovi globoki in iskreni pobožnosti do Marije in misijonska ■ gorečnost. Poljska pod vodstvom kardinal Wyszynskega je v nasprotju s Cerkvijo v mnogih drugih deželah trdno držala disciplino nauka in prakse in se tako notranje obnovila in utrdila. Poljska Cerkev je vzgledno pokazala, da Cerkev ni področje, na katerem se borijo razne skupine za pravice. V Cerkvi ni pravic do gotovih služb in funkcij, marveč so samo fakultete ali pooblastila. To pomeni, da je v praksi uveljavljeno, da moramo sprejeti odrešenje tako, kakor je Bog določil. V Cerkvi ni izbiranja, kako pridemo do virov milosti, marveč jih moramo sprejeti kot jih je Kristus ustanovil in jih‘Cerkvi izročil, da jih izvaja. V Poljski Cerkvi ni bilo in ni krize avtoritete, ker je primas Poljske znal združiti pod seboj' vse škofe in duhovnike v dušnopastir-skem delu.
Leta 1966 je kardinal Wyszynski nadzoroval obhajanje tisočletnice poljskega katolicizma in je vodil vernike skozi dolgotrajen program duhovne obnove, ki je bila osredotočena okoli narodne zaščitnice Črne Gospe Čestohovske. Eno izmed glavnih sredstev te obnove je bila kateheza. Tako je bila odstranjena nevarnost raznih načinov obnove po okusu posameznih dušnih pastirjev.	'	!*
Vse druge dežele so trpele veliko krizo duhovniških poklicev. Poljska Cerkev pod komunistično vlado je' pa rasla v duhovniških, redovniških in misijonskih poklicih. Glavni razlogi so v že opisanem položaju notranjega življenja in delovanja poljske Cerkve.	j
Omeniti moramo še, da je kardinal Wyszynski igral važno vlogo pri izvolitvi kardinala Wojtyla, nadškofa v Krakovu, za papeža. Wyszynski je bil njegov mentor, kar pomeni voditelj, učitelj in vzgojitelj.
Ob njegovi smrti je poljska vlada, kateri je kardinal tolikokrat nasprotoval in ji tudi pomagal iz kriz, imenovala Wyszynskega za “velikega patriota”. Vatikanski državni tajnik Avguštin kardinal Casaroli, ki je bil osebni zastopnik papeža Janeza Pavla II. pri pogrebu, je dejal, da so mu komunistični voditelji dejali, da se po smrti primasa Poljske čutijo kot sirote. Stanislav Kania, prvi taj nik , partij e (komunistične) združenih poljskih delavcev, ki je dejansko tudi voditelj vlade, se ni udeležil pogreba, ker se nikoli ne udeleži nobenega verskega obreda, je imel dan pred kardinalovem pogrebom žalni govor med strankino konferenco v Waršawi. Dejal je: “Ni umrl samo velik duhovnik, marveč tudi ugleden državljan, človek, ki je razumel važnost razmerja med Cerkvijo in socialistično državo. Kot tak bo gotovo ostal v zgodovini.” Omenil je tudi, da je bil kardinal strog' kritik komunistične stranke, a je tudi sodeloval z njo. kadar je bilo to potrebno za napredek in edinost naroda. “Njegova veličina je predvsem v tem, da je poznal znamenja časa . . . Iskal je prostor za Cerkev v komplicirani stvarnosti tako, da je iskal področja zbliževanja za slogo naroda.”
Kardinal je bil kritik komunizma na Poljskem do zadnjega. Njegovo oporoko je bral pomožni škof Jerzi Modzelewski pred pogrebom v, katedrali sv. Janeza. V oporoki so bile tudi te besede: “Vem, da na Poljskem obstoja cela knjižnica publikacij, ki pačijo podobo resničnosti . . . Služil sem poljski Cerkvi po meri njenih potreb kolikor sem jih mogel najbolje spoznati. Hotel sem braniti Cerkev pred ateizmom, socialnim sovraštvom in moralnim razkrajanjem ... V zavesti slabega, ki mi je bilo prizadeto, jim iz srca odpuščam laži, s katerimi so mi izkazovali čast.” Kardinal je tudi izročil poljsko ljudstvo v varstvo Naše Gospe Čestohovske. “Poln sem zaupanja v Gospo, kateri sem še izročil v ječi Stoczek (1953-1956) in po njenih rokah darujem vse v slavo Presvete Trojice. Prosim vašega odpuščanja za svojo nezmožnost, da bi dopolnil svojo službo.
V	svojo oporoko je tudi vključil spomin na trpljenje ranjenega papeža. “Mislim, da je moja dolžnost, da se združujem z usodo svetega očeta, ki je bil združen z menoj v trpljenju . . .
Ameriška Domovina prva dva tedna v julijuj ne bo izšla zaradi počitnic svojega osebja
Ameriška Domovina je v zadnjih letih zmanjšala število svojega osobja na skrajno možnost. Vsakdo v tiskarni je neob-hodno potreben, prav tako ima Ameriška Domovina samo enega urednika, ki mora biti vedno na mestu, če naj list redno izide.
Pri tako omejenem številu osobja more to do nekaj oddiha le tako, da gre na kratke počitnice tudi sam list. Ameriška Domovina v prvih tedniK julija ne bo izšla. Zadnja številka pred počitnicami bo izšla 26. junija, prva po njih pa 13. julija 1981.
Vse, ki imajo nujna sporočila, sestavke, napovedi in vabila za prireditve in nastope v juliju, prosimo, da te pošljejo v objavo tako, da bodo najkasneje 24. junija v rokah urednika, če naj bodo objavljeni še pred počitnicami.
Moje življenje je bilo veliki petek skozi 35 let škofovske službe. Za to sem zelo hvaležen Bogu.”
Pogrebna maša je bila na Trgu zmage v senci istega velikega križa, ki je bil pripravljen za papeževo mašo 2. junija 1979, ko je Janez Pavel II. prvikrat romal po izvolitvi za papeža v svojo domovino. Takrat so več mesecev pripravljali Trg zmage za to slovesnost, sedaj je bil pripravljen v nekaj urah. Med pogrebno mašo je delilo sv. obhajilo 37 prelatov pod vodstvom vatikanskega državnega tajnika kardinala Avguština Casaroli, kije bil papežev ospbni zastopnik. O tej maši naj samo omenim, da je za to priliko komponiral sedanji'najboljši poljski komponist Krzystof Penderecki Agnus Dei. Ne pri maši in nč med pogrebno procesijo v katedralo sv. Janeza ni bilo ne policije in ne vojaštva. Ves promet so urejevali skoro neopazno duhovniki. Tudi tako je bilo izraženo zaupanje poljske vlade Cerkvi. Verjetno so bili to duhovniki, ki so vodili množice med romanji na Jasno goro in skrbeli za red ob masovnih pobožnostih.
Moskva je ob vsem tem molčala. A dan po pogrebu so poznavalci'razmer zaznali nervoznost, zakaj iz Moskve je prišla kritika (1. junija) v zvezi z. nekim člankom, ki je izšel že nekaj tednov prpje v poljskem časopisu. In komentar h tej kritiki je bil: Koliko časa bodo Sovjeti potrpeli s tem, kar se dogaja na Poljskem. Vse kaže, da so si poljski katoličani pridobili toliko ugleda, da priznajo tudi poljski komunisti njihovo ljubezen do naroda. Kakorkoli je, primas Poljske pokojni kardinal Wyszynski je bil kot vrhovni pastir poljske Cerkve zgled, vsem škofom, V težkih razmerah je v času preganjanja Cerkve ostal neupogljiv in je znal dobro ločiti, kaj'j e njegova dolžnost kot voditelja poljske Cerkve in kaj zahteva od njega ljubezen do naroda. To dvoje je znal tako spretno združevati, da po njegovi osvoboditvi iz ječe (1956) nihče ni mogel dvomiti o njegovem čutu odgovornosti v vodstvu poljske Cerkve in njegovi iskreni ljubezni do naroda.
P. Fortunat OFM
r+mrt+r+ttit*-***************************''***************************'
KOLEDAR
društvenih prireditev
J *
ii
JUNIJ
17. — Slovenski narodni dom na St. Clair Ave. priredi “50-50” večerjo in zabavo. Več nagrad. Koktajli ob 6.15, večerja ob 7.15 zvečer.
20.	— Pevski zbor Korotan priredi večerjo in ples na Slovenski pristavi. Večerja ob 6. zvečer, ples ob 8. Za ples igra Alpski sekstet.
21.	— S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi prvi piknik leta v Triglavskem oparku, ki bo združen s proslavo 20-letnice parka Triglava.
27.	— Društvo Kras št. 8 ADZ priredi piknik z večerjo in plesom na letovišču ADZ— “Slovenski vrt” v Leroyju. Za ples bo igral Žagarjev orkester.
28.	— Misijonska Znamkarska Akcija ima vsakoletni piknik v prid vsem slovenskim misijonarjem, na Slovenski pristavi.
JULIJ
4. in 5. —- Slovenski folklorni inštitut priredi prvi Slovenski folklorni festival v Ameriki in sicer na Slovenski pristavi.
10.,	11. in 12. — Fara sv. Vida
priredi vsakoletni karneval v korist cerkve in šole.
19.	— Slovensko-ameriški
Primorski klub priredi piknik na lovski farmi.
26. — S.K.D. Triglav, Mil-
waukee, Wis. priredi misijonski piknik v Triglavskem parku.
26. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi.
AVGUST
16. — Slovenska šola pri Sv. Vidu ima svoj vsakoletni piknik na Slovenski pristavi.
16.— S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis, priredi svoj drugi piknik v Triglavskem parku.
SEPTEMBER
12.	— Pevski zbor Fantje na vasi priredi vsakoletni koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Gostovali bodo Fantje na vasi iz Toronta. Začetek ob 7.30 zvečer.
13.	— Podruž. št. 14 SŽZ priredi kartno zabavo ob 1. popoldne v Euclid Park Club House na E. 222 St. in Lake Shore Blvd.
20. — Oltarno društvo fare sv. Vida priredi obed v farni dvorani pri Sv. Vidu.
20. — Podr. št. 47 Slovenske
ženske zveze praznuje 50-letnico svojega obstoja s sv. mašo ob 11.30 dopoldne pri Sv. Lovrencu. Po maši bo kosilo v Slovenskem domu na Stanley Ave. na Maple Hts.
20. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
27. — Društvo SPB Cleveland priredi romanje v Frank, Ohio.
27. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Vinsko trgatev v Triglavskem parku.
OKTOBER
3. — Slovenska folklorna
skupina KRES priredi program slovenskih plesov v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
3. — Klub slovenskih upokojencev v Newiburgu-Maple Hts. priredi banket in ples.
II. — Podružnica št. 50 Slovenske ženske zveze priredi večerjo in ples ob 50. obletnici svojega obstoja. Prireditev bo v SDD na Recher Ave. in se bo začela ob 4. pop.
17.	— Tabor DSPB Cleveland
priredi svoj jesenski Družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci.
18.	— Občni zbor Slovenske pristave.
24. — Pevski zbor Glasbena Matica priredi koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Člair Ave.
NOVEMBER
7.	— Štajerski klub priredi
vsakoletno veselo martinovanje v avditoriju pri Sv. Vidu. Začetek ob 7. zvečer. Igrajo Veseli Slovenci.
8.	— Slovenski mladinski zbor Kr. 2 SNPJ priredi večerjo in ples v SDD na Recher Ave.
14. — Belokranjski klub priredi vsagoletno martinovanje v Slovenskem domu na St. Clair Ave. Za ples igra John Hutar orkester.
14.	— Pevski zbor Jadran
priredi svojo vsakoletno jesensko večerjo s koncertom in plesom v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
15.	— Slomškov krožek priredi “Slomškovo kosilo” v avditoriju pri Sv. Vidu.
15. — Slovenian National Art Guild priredi razstavo raznih umetnin v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. v Euclidu.
29. — Ženski pevski zbor
“Dawn” Slovenske ženske zveze priredi koncert ob 4. pop. v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
DECEMBER
6.—-Moški pevski zbor Slovan
poda svoj jesenski koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
JANUAR
23. — Odbor Slovenske pristave priredi svojo tradicionalno “Pristavsko noč” v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
MAREC
13.	— Slovensko-ameriški
Primorski klub priredi večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Igral bo Alpski sekstet.
ANDREJ KOBAL:
l.atmska In rfovenafem imena meaecer
I. Januar — Prosinec II. Februar — Svečan
III.	Marec — Sušeč
IV.	April — Mali travea V Maj — Veliki traven
VI. Junij — Rožnik VIL Julij — Mali srpan VIII. Avgust — Veliki srpan IX. September — Kirnove* X. Oktober — Vinotok XI. November — Listopad XII. December — Gruden
SVETOVNI POPOTNIK PRIPOVEDUJE
Italijanski zapor in beg
Prve italijanske čete so vkorakale v Cerkno nekaj dni po mojem povratku domov. Ljudje niso mogli ali kar niso hoteli verjeti časopisom, ki so sporočali, da bo Italija zasedla vso Primorsko in da je imela za to dogovor z zavezniki; to je bil njen pogoj za napoved vojne Avstriji. Tako smo res iz neverjetnosti strmeli, ko so se prikazale na cesti proti vasi dolge vrste brigade “Fog-gia”. Kakšen opravek naj bi le imela ta vojaščina pri nas, ko je vojna končana, smo naivno govorili.
Opažali smo, kako so se oddelki odcepili od Cerkna po vseh gorskih vaseh in preiskavah vsak grič in vsako goro. Končno so zasedli vrhove na razvodju med Kranjsko in Primorsko oziroma med Črnim in Jadranskim morjem. Poveljnik brigade je s svojim štabom ostal v Cerknem in tako tudi poveljniki polkov; eden od teh je bil začasno nastanjen v delu hiše moje sestre Maričke Oglarjeve, ki je morala vse izprazniti in hočeš nočeš dovoliti vstop.
Zime tisto leto kar ni bilo. Namesto snega je padal dež in jasni dnevi so bili skoraj topli. Možje in fantje so se vračali domov, nekateri bolehni in pohabljeni; premnogi pa se niso vrnili. Vendar bi bilo razpoloženje dobro, da nas ni skrbela italijanska zasedba. Upali smo, da se bodo končno poravnali, tako da ne bi prišli pod Italijo in da bo okupacija le začasna. Upali smo tudi, da se bodo zavezniki sporazumeli in da bo prišlo do kakega plebiscita v naših krajih.
Ko so tedni in meseci zime potekali, so izumirali naši upi. Poleg tega so vojne oblasti začele izdajati naredbe in proglase, ki niso mogli pomeniti nič dobrega, zlasti za prejšnje avstrijske vojake. Že prve tedne je bilo slišati, da so tega ali onega internirali, mogoče ker je neprevidno še no-
sil kak del avstrijske uniforme. Kaj je internacija pomenila, ni bilo mogoče izvedeti, le to, da so fanta ali moža vzeli in ga odvedli iz Cerkna neznano kam.
Dva dni pred božičem se mi je povrnil napad malarije. Mati mi je pripravila ležišče na peči, ko me je začelo tresti; čez eno uro sem bil šibak v nogah, a sem se počutil boljše. Naslednje jutro je prihitel županov sin Tonček in mi zaupno povedal, da se bo treba skriti, ker komanda namerava poloviti in internirati vse nekdanje avstrijske vojake. Vedoč, da se mi bo proti peti uri zvečer povrnila mrzlica, se nisem mogel brž odločiti, a nič drugega ni preostajalo kot umakniti se z doma in čim-prej najti skrito zavetišče.
Že predpoldne mi je mati zavila v culo velik kos presušenega govejega mesa, hleb kruha in suhega sadja. Priporočila mi je, naj grem v Ko-lenčevše, neposredno za prelazom na kranjski strani nove meje, kjer je živel dobri pa zelo siromašni par naših znancev.
Po naporni skoro dveurni hoji v goro čez Čeplez in Planino sta me stara sprejela kot svojega. Poznala sta me dobro, ker sta se o praznikih V Cerknem pogosto ustavljala pri nas. Le ustrašila sta se, ko sta me zagledala, kajti napad se je začel zaradi prevelikega napora vračati, predno sem stopil v hišo. Stara mi je takoj napravila ležišče na peči.
Kos mesa je služil tri dni za kosilo vseh treh, vedno s kislo repo in krompirjem. Obotavljala sta se jesti meso, rekoč, da bi moralo biti le za mene. Ubožca, najbrž nista jedla mesa več kot par krat na leto, o velikih praznikih, kot običajno vsak bajtar v visokih gorskih seliščih na Tolminskem.
(Dalje)
Z VELIKO SPOŠTLJIVO IN HVALEŽNO LJUBEZNIJO SE SPOMINJAMO NAŠEGA PREDRAGEGA ATA IN STAREGA ATA, OB TRETJI OBLETNICI SMRTI
I 906
I
1978
ERNEST ZUPAN
Že tri leta Te zemlja krije, Nam pa žalost srce trga, v temnem grobu mirno spiš, solze lijejo iz oči, srce Tvoje več ne bije,	dom je prazen in otožen,
bolečin nič več ne trpiš.	ker Te več med nami ni.
Počij od hudih težkih let, preblago ljubljeno srce,
Ko zadnje trombe zadonijo,
veseli snidemo se spet.
Žalujoči:
Vera Zupan, žena, Slavko, sin, Kathy, snaha, Joe, vnuk, Katie, vnukinja, bratje in sestri. Cleveland—Siovenij a
Cleveland, Ohio, 15. junija 1981.
Imenik raznih društev
Ameriška Slovenska Katoliška Jednota
DRUŠTVO SV. VIDA g	ŠT. 25 KSKJ
P Duhovni vodja Rev. Joseon Boznar; predsednik Joseph Baškovič, podpreds. Joseph Hočevar; taj. Albin Orehek, 18144 La k s Shore Blvd., tel. 481-1481; zapis. Frank Zupančič; blagajnik John Turek. Nadzorniki; John Hočevar, James V. Debevec, Domimu ■ Stupica, vratar Frank A. Turek. Vodja athletike in mladinskih aktivnosti John Hočevar. Za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki.
Društvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v conferenci sobi v župnišču sv. Vida ob 7:30 zvečer. Mesečni asesment se prične pobirati ob 7:00 pred sejo in M-samo v mesecih: Jan., April. Julij, in Oktober od 6. do 7. ure zvečer. V slučaju Potezni naj se bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniki list in karto.
PR. SV. LOVRENCA ST. 63 KSKJ Duhovni vodja Rev. Joseph Varga predsednik Joseph Fortuna podpred. Ray Habian tajnik Ralph Godec, 847 E. Hillsdale, 524-5201; zapisnikar Charles Virant,, blagajnik Josip W. Kovach, nadzorniki: Joseph Fortuna In Charles Virant, James Weir. Zastavonoša Joseph W. Kovach. Zastopnika za SND na 80. St.; J. W. Kovach in Ralph Godec: Zastopnik za SND Maple Hts.:
J. W. Kovach. Zastopniki za atletiko in booster club: Joseph W. Kovach \n Ralph Godec. Zdravniki: dr. Anthony J. Perko, Dr. Wm. Jeric, In dr. F. Jelercic. — Seje so vsak mesec po kolekti v SND na 80. cesti. — Sprejema članstvo od rojstva do 60 let starosti. Bolniški asesment 65c na mesec in plačuje $7 bolniške podpore na teden, če je član bolan pet dni ali več. Rojaki v Newbur-ghu, pristopite v društvo sv. Lovrenca.
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Anthony Rebol; častna predsednica Josephine Mulh, predsednica Angela Winter; podpredsednica Helen Krofi; tajnica Josephine Winter, 3555 E. 80 St.; blagajničarka Laura Berdyck, zapisnikarica Agnes Žagar. Nadzornice: Theresa Zupančič, Helen Krofi in Alice Arko; zastopnici za SND na 80. St.; Alice Arko; za S.N.D. na Maple Heights: Helen Krofi; zastopnici za Ohio KSKJ Boosters in mladinsko dejavnost: Josephine Winter in Alice Arko; za Federacijo Alice Arko in Josephine Winter. Vsi slovenski in družinski zdravniki. — Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v SND na 80. česti.
DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE ŠT. 162 KSKJ
Sprejema članstvo odš 16. do 60. leta. Nudi najnovejše smrt-ninske certificate od $1,000 do $15,000; V mladinski oddelek se sprejema otroke od rojstva pa do 15 leta. — Odbor je letos sledeč: Duh. vodja Rev. Joseph Božnar, preds. Frances Nema-nich, podpreds. Anna Zakrajšek, tajnica Mary Ann Mott, 760 E. 212 St, Euclid, O. Tel. 531-4556.
Blagajničarka Mary Hochevar; zapisnikarica Frances Novak. Nadzornice:	Frances	Macerol,
Josephine Gorencic in Mary Palčič.
Rediteljica Jennie Feme. Za-stop. za ženske in mladin. aktivnosti Frances Nemanich, Zastopnice za Ohio KSKJ Federacijo; Anna Zakrajšek, prances Novak, in Frances Nemanich.
— Zdravniki:	vsi slovenski
zdravniki.— Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu popoldne ob 1.30 v društveni sobi Avdi-bira le 4-krat na leto in sicer na 25. jan., aprila, jul. in okt. od 5.30 do 7. ure zv. v družabni sobi avditorija pri Sv. Vidu. Če je 25. dan meseca sobota, se pobira v petek, če e nedelja, pa se pobira v ponedeljek.
DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Victor Tomc
predsednik Eugene Kogovšek Podpredsednik: Anthony Tolar Fin. taj. Anton Nemec, 708 E. 159 St., Cleveland, O. 44110, Tel: 541-7243.
Pomožna tajnica Anna Nemec Bol. taj. Steffie Segulin, 681-5379
Blagajnik Louis Jarem Zapisnikarica Mary Okicki Nadzorniki: Joseph Ferra,
Mary Wolf, Louis Legan Namestnik, Jack Chumey Vratar: Tony Bolden Zdravniki: Dr. Max Rak, Dr. Adolph Žnidaršič, Dr. Anthony Spech.
Poročevalec v angleščini Gerald Koketec.
Poročevalka v slovenščini — Mrs. Dorothy Ferra Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 8:00 zvečer v * Slovenskem domu na Holmes Avenue,
Asesment se pobira pred sejo, od 7:30 do 8:00 ure ter 25. v mesecu v Slov. domu na Holmes, od 6. do 7:30 ure zvečer, če pade 25. dan na soboto ali nedeljo, pobiramo asesment naslednji ponedeljek. Društvo sprejema člane od rojstva do 50 leta brez zdravniške preiskave ter od rasle do 60. leta za zavarovalnino od 11,000 in $2.00 bolniške podpore na dan.
DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ
Duhovni vodji:	Rev. Jožef
Božnar. eastn predsed. Theresa Lach. Pred. Draga Gostič, podpredsednica Marija Mauser, tajnica Ludmila Glavan, 13307 Puri-tas Ave., tel. 941-0014, blagajnik Joseph Melaher, zapisnik Bogomir Glavan. Nadzorniki:	Joe
Lach, Anton Žakel, Angela Bolha. Poročevalka: Marija Melaher. Za mladinsko dejavnost: Tanja Gostič; Reditelj:	Frank Kuhel.
zdravniki vsi slovenski in družinski.
Seje so vsako tretjo sredo v jan., marcu, maju, jul., sept. in nov. na 13307 Puritas, Cleveland, O. 44135 in vsako tretjo sredo v febr., apr., jun., avg., okt. in dec. v Baragovem domu na St. Clair Ave. ob 7. zvečer. Pobiranje asesmer.ta pol ure preje.
Društvo sprejema člane od rojstva pa do 60 leta. Imamo najmodernejše certifikate življen-ske zavarovalnine plačljive 20 let v slučaju nesreče dvojna zavarovalnina, v slučaju onemoglosti, ki oprošča člana plačevanja posmrtninskega asesment a— pri vsem tem je član upravičen do vseh ugodnosti pri društvu in Jednoti.
IMENIK DRUŠTVA KRISTUS KRALJ ŠT. 226 KSKJ
Duhovni vodja: Rev. Jože Božnar
Predsednik Joseph F. Rigler, 943-2306.
Podpredsednica: Mary Noggy Wolf
Tajnik: Frank Šega, 2918 Emerald Lakes Blvd., Willoughby Hills, O. 44092 tel. 944-0020.
Blagajničarka: Eva Verderber, tel. 481-1172
Zapisnikarica: Mary šemen
športni referent: Ray Zak tel.: 526-3344
Nadzorni odbor: Ivan Rigler, Louis Ferlinc in Angela Lube.
Zastopnica za klub SND in delniških sej: Angela Lube
Zdravniki:	Vsi slovenski in
družinski.
Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu razen julija in avgusta ob 2 uri v SND 6409 St. Clair Ave. staro poslopje soba št. 1.
Pobiranje asesmenta: Pol ure pred sejo in takoj po seji. Poleg tega še pol-letno in sicer na 25. januarja in 25. julija od 5:30 do 7:30 v SND, 6409 St. Clair Ave. vhod spredaj spodnja dvorana. Ako pride 25 vmesecu na soboto se pobira en dan preje in ako pride 25 v mesecu na nedeljo se pobira en dan pozneje. _
Društvo sprejma nove člane od rojstva pa do 60 leta starosti.
Cleve., OH 44103, Tel. 881-4798, Zapisnikarica Marie Telic Nadzornice Jennie Feme, Frances Macerol
Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 1:30 popoldne.
Asesment se pobira pol ure pred sejo v družabni sobi v avditoriju sv. Vida, in mesece Jan., Aprila, Julija in Oktobra, na 25ega od 5:30 do 7:00 zvečer, ako pride 25 ega na soboto se pobira en dan prej in ako pride 25 ega na nedeljo se pobira en dan pozneje.
PODRUŽNICA ŠT. 41 S.Ž.Z.
Predsednica, Amelia Oswald
Podpredsednica — Justine Girod
Tajnica-blagajničarka Justine Prhne, 20710 Edgecliff Dr., Euclid, OH 44123, Phone 531-8040.
Zapisnikarica — Cecelia Wolf
Nadzornice — Josephine Hir-ter, Justine Girod.
Poročevalke: Cecelia Wolf, Justine Girod
Seje se vrše vsak trenji torek v jan., mar., maja, sept., dec., v Slovenskem delavskem domu na 15335 Waterloo Rd. ob 1:30 popol. sobi “2”.
PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ
Duhovni vodja Rev. Anthony Rebol, predsednica Jennie Gerk; podpreds. Mary Mundson; tajnica in blagajničarka Mary Taucher, 15604 Shirley Ave.; Maple Hts., O. 44137, tel: 663-6957; zapisnikarica Jennie Praznik, nadzornice; Anna Harsh, Elsie Lovrenčič; zastopnica za vse SND. Jennie Gerk in Mary Taucher.
Seje so vsak drugi mesec, začenši v marc, maj, septembra, decembra na2 nedeljo v mesecu ob 1:00 uri popoldne v SN. Domu, 5050 Stanley Ave., Maple Heights,
Ameriška Dobrodelna Zveza
DRUŠTVO SV. ANE ŠT 4 ADZ
Predsednica Antoinete Malnar, tajnica Marie Orazem, 20673 Lake Shore Blvd., Euclid, OH. 4123 — Tele. 486-2735. Blagajničarka Josephine Orazem Ambro-sic, zapisnikarica Frances Novak. Nadzornici: Marie Telic, Frances Kotnik, Frances Macerol, Rediteljica Antonija Mihevc. Mladinske aktivnosti Nettie Malnar. — Poročevalka Frances Kdtnk.
Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 v SND na St. Clair Ave. — Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki.
DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 ADZ
Predsednik Frank Stefe, podpredsednik Edward Skodlar, taj. in blag. Frances Stefe, 1482 Dille Rd. Tel:	531-6109. Zapisnikar
Harold Telich. Nadzorniki John Nestor, Frank Shepec in Edward Skodlar. Vodnik mladinskih dejavnosti Harold D. Telich. Društvo zboruje vsako trejo nedeljo v mesecu marcu, juniju, oktobru in decembru na domu tajnika, 1482 Dille Rd. ob 10 a.m. Za preiskavo vsi zdravniki, priznani od ADZ.
DANICA 11 (A.D.Z.)
President — Louis Graham Vice-Pres." Julia Zak Secretary: Mimi Turk, 23790 Effingham Blvd., Euclid, Ohio, 44117
Treasurer: Mimi Turk Recording Sec.: Mary Hrovat President of Auditing Committee: Josephine Levstick
1st Auditor: Josephine Levstick 2nd Auditor: Ann Bell Medical Examiner: Dr. Spech Meetings: Second Tuesday each month.
DRUŠTVO RIBNICA ŠT. 12 ADZ
Predsednik, Louis M. Sile podpredsednik, John Cendol tajnica in blagajničarka Carole A. Czeck, 988 Talmadge Rd., Wickliffe, Ohio 44092, telefon 944-7965
zapisnikarica, Frances Tavzel nadzorniku:	Frances Tavzel,
John Cendol
Seje se vrše ob nedeljah, ob 9.30 dopoldne 15. marca, 19. julija 18. oktobra, 20. decembra 1981 v starem poslopju Slovenskega narodnega doma, 6409 St. Clair Ave.
Društveni zastopniki: Za Slovenski narodni dom John Cendol za Klub društev John Cendol, za Slov. narodno čitalnico Louis Mrhar, za Slovenski dom za ostarele Frank Plut in Frances Modic* za Slovenski dom na Recher Ave.
OLTARNO DRUŠTVO FARE .
MARIJE VNEBOVZETE
Duhovni vodja Rev. Victor Tomc; predsednica — Pavla Adamic; podpredsednica — Mary Kokal; tajnica in blagajničarka Rose Bavec 18228 Marcella Rd. 531-6167; zapisnikarica Ivanka Kete. Nadzornice: Ivanka Tominec, Mary Podlogar, Amelia Gad, Zastavonošinja Sophie Magayna. Skupno sv. obhajilo vsako prvo neceljo v mesecu pri 8. maši isti dan popoldne ob 1:30 uri molit-venena ura po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani.
Društva Najsv. Imena
DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA
Duhovni vodja č. g. Jože Božnar
Predsednik — Joseph Hočevar Podpredsednik - Wencel Frank Slov. Pod. — Miro Odar Tajnik — Stanley Hribar, 1253 E. 60 St. Tele: 432-2979
Zapisnikar — John Hočevar Slov. Zapisnikar ■— Daniel Postotnik st.
Blagajnik — Charles Winter, ml.
Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8.00 sv. maši. - Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani.
COLLINWOODSKI SLOVENSKE ŠT. 22 ADZ
Predsednica Stefi Koncilja, podpreds. Tina Collins, tajnik in blagajnik Frank Koncilja, 1354 Clearaire, 481-6955; zapisnikarica Stefan Dagg. Nadzornice: Tina Collins, Clarice Blaything, Millie Novak. Zdravnik: vsi slovenski zdravniki. Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7. uri zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave., v spodnji dvorani.
___________ ________ Novi Dom #7 ADZ
Nudi vam K.S.K.J. mnogovrstno Predsednik Anton Švigelj, pod-zavarovanje pod najbolj ugod- predsednik Janez Žnidaršič, tajnik nimi pogoji. Za podrobnosti se in blagajnik Franc Kovačič, 1072 E. brezobvezno in z zaupanjem obr- 74 St., Cleveland, O. 44103, telefon
431-7472, zapisnikarica Jennie Lovko, nadzorniki:	Joseph Gabrič,
Mary Živoder, Gabriel Mazi.
Seje so vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10. dopoldne v starem po-PODRUŽNICA ŠT. 10 SŽZ slopju Slovenskega narodnega do-Duhovni vodja, Rev. Victor Tomc ma> 6409 Sr. Clair Avenue. Društvo Predsednica, Anna Markovich nudi članom življenjsko in bolniško Pod-Pres, Frances Žagar	zavarovanje, pa tudi vse ostale
Tajnica in Blagajnica, Sophie ugodnosti organizacije ADZ. Magayna, 315 E. 284 St., Willowick ■	11	--- --------*
nite na tajnika društva.
Slovenska ženska zveza
DR. KRALJICA MIRU ŠT. *4 ADZ
Predsednica Agnes Žagar, podpredsednica Ann Perko, tajnica Alice Arko, 3562 E. 83 St., 341-7540, blagajničarka Agnes Žagar, zapisnikarica Mary Prosen, nadzornice:	Josephine Winter. Mary
Prosen, Mary Sever. Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1:30 pop. v Slov. nar. domu na E. 80 St
DRUŠTVO SV. CECILIJE ŠT. 37 ADZ
Predsednica Nettie Zarnick, podpredsednica Anna Sile, tajnica in blagajničarka Mrs. Jean McNeil, 6808 Bonna Ave., Cleveland, O. 44103; zapisnikarica Marie Bond.
Nadzorni odbor: Mary Otoničar, Anna Ribic. Vsi slovenski zdravniki. Seja se vrši vsaki prvi torek v mesecu ob 1:30 popoldne v šoli sv. Vida.
DR. NAŠ DOM ŠT. 50 ADZ
Predsednica, Antonia Stokar Podpredsednik Ted Szendel Tajnica — Jo J. Lea, 5338 Roland Dr., Garfield Hts., O. 44125 Blagajničarka, Virginia Hartman Zapisnikarica, Christine Szendel Predsednik nadzornega odbora— Ted Szendel
2.	nad. Frank Pugely
3.	nad. Christine Szendel Zdravniki: Vsi priznani M. D.
zdravniki
Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu Jan., Mar., May, July, Sept., Nov., 5358 Roland Dr., ob 7:00 zvečer.
Zastopnice za Slov. Nard. Dom E. 80 St. Antonia Stokar.
Za Slov. Nard. Dom za Stanley Ave., Maple Hts., Antonia Stokar
Ohio 44094 Tel. 943-0645. Zapisnikarca, Terezia Ferraccioli Nadrodnice Mary Kokal, Frances Žagar.
Seje se bojo vršile tretji nedeljo v mesecu ob 2; uri popoldne v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
Mesce: Jan, Marc., May, June, Sept., Nov., Dec.
PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ
Duh. vodja Rev. Francis Paik, predsednica Pauline Krall; podpredsednica Mary Stražišar, tajnica Vera Bajec, 19613 Chickasaw Ave., Cleveland, OH 44119, 481-7473; blag. Mary Iskra; zapisnikarica Antoinette Zabukovec; nadzornice: Mary Fakult, Frances Plut, Addie Humphreys. Vratarica Marilyn Fitzhum. — Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v SDD na Recher Ave. ob 7:00 zvečer.
Poročevalka: Antoinette Zabukovec. Zastopnice Klub Društev. Addie Humphreys, Anna Cekada.
Zastopnici Slov. Društvenega doma na Recher Ave. Addie Humphreys, Antoinette Zabukovec in Frieda Miller.
PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ
Duhovni vodja: Rev. Joseph Božnar
Predsednica Ann Maver Častna Predsednica — Mary Otoničar
Tajnica In blagajničarka: Cirila Kermavner, 6610 Bliss Ave.,
društvo kras št. g a.d.z. Oltarna druitva
Preds. — Joško Jerkič Podpreds. — Vida Zak Tajnica — Stella Misich, 214 Shelton Blvd., Eastlake OH 44094 Tel.: 942-4733.
Blag. — Sophie Matuch Zapis. — Jennie Kapel Nadzorniki — Joe Ferra, Pauline Skrabec, Joseph Skrabec Mlad. Odbor — Vida Zak Seje: drugi četrtek v mesecu ob 7. zvečer v SISov. Domu na Holmes Ave. .
'%
CLEVELAND ŠT. 9 A.D.Z.
Predsednik — Albert Amigoni Podpredsednik — Stanley Ziherl
Tajnik — Andrew Champa, 1874 E. 225 St., Euclid, OH 44117 Tel.: 481-6437.
Blagajnik — Robert Menart Zapisnikar — Robert Menart Nadzorni odbor — Frank Ahlin, William Hočevar, Mary Vodnik mladinskih dejavnosti — Albert Amigoni, Tel: 481-2275 Za zdravniško preiskavo —vsi slovenski zdravniki.
Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu v Slovenskem narodnem Domu na St. Clair Ave. ob 10. uri dopoldan v starem poslopju.
OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA
Duhovni vodja Rev. Joseph Božnar, predsednica Anna Brodnik, podpredsednica Mary Bencin; tajnica in blagajničarka Kristina Rihtar, 990 E. 63 St. Tel.: 391-6545. Zapisnarica Marija Mausar, rediteljica Ivanka Pretnar. Nadzornici: Josephine Stanič, Jennie Femec. —
Vsak četrtek ob 6.30 zvečer ima društvo ure molitve, vsako prvo nedeljo skupno sv. obhajilo pri osmi sv. maši, ob 1.30 popoldne pa seja v društveni sobi farne dvorane pri v. Vidu.
Pevska druitv*
PEVSKI ZBOR SLOVAN
Predsednik — John Poznik Podpredsednik — Joseph Penko Blagajnik — Don Mausser Tajnik — Rudy Ivančič Nadzorniki — John Žnidarčič, Joe Sezun, Charles Terček Knjižničar — Richard Sterle Pevovodja — John Rigler Vaje so vsak torek ob U. url *ce-čer v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., Euclid, Ohio.
GLASBENA MATICA
Tjie Officers for the year are as follows:
President — John Perencevic 1st Vice President — June Price
2nd Vice President — John Vatovec
Secretary — William Mehaf-fey, 3025 Kensington Rd., Cleveland Hts., OH 44118, Tel. 391-5670.
Treasurer— Josephine Bradach Auditors: Jane Poznik Sheldon Hopkins, Joseph Penko Wardrobe -— Marie Shaver, Mary Ba'is
Librarian — Molly Frank, Dolores Mihelich Publicity: Molly Frank Charles Terček, Lori Sierputowski
Director — Vladimir Malečkar Pianist — Reginald Resnick Rehearsals — Monday evening at 3:00 p.m. 6417 St. Clair Ave.
PEVSKI ZBOR KOROTAN
1980 - 1981
ODBOR Pevovodja:
ing. Franček Gorenšek Predsednik: Ivan Hauptman Podpredsednici: Rezka Jarem, Mimi Režonja
Tajnica: Martina Košnik, 1026 E. 61 St., Cleveland OH 44103. Blagajnik: Frank Lovšin Arhi var ka: Kati Likozar Odborniki (ice):
Anka Mihelič, Lojze Burjes, Sylvia Krulc, Mira Kosem, Janez Šemen in Nejči Slak.
Nadzorni odbor:
Janez Tominc, Ivan Jakomin. Naslov: KOROTAN, 1026 East 61 St., Cleveland OH 44103
SINGING SOCIETY JADRAN Officers for 1980
President: Florence Unetich Vice-President: Don Gorjup Secretary-Tfeas.: Frank Bittenc Recording and Corres. Sec’y.: Betty Rotar
Auditors: Steve Shimits, Frank and Ann Kristoff Librarian: Josephine Tomsic Musical Director: Reginald Resnik
Rehearsals are held every Wednesday evening from 8:00 p.m. to 10 'p.m. at the Slovenian Workmen’s Home, 15335 Waterloo Rd.
SLOVENSKA PESEM CHORUS
President — Dr. Lojze Arko Vice-President— Dawn Vidmar Secretary — Irene Trinko, 2123 West 23rd St., Chicago IL_60608 Secretary — Lilijana Čepon, 1425 Spender Rd., Joliet IL 60436 Treasurer — P. William Trinko Director — Rev. Dr. Vendelin Špendov
Rehearsals — Every Sunday at 7:00 at Mount Assisi Academy in Lemont
Dramatska društva
ODBOR DRAMATSKEGA DRUŠTVA LILIJE ZA 1980-1981
Predsednik — Srečo Gaser Podpredsednik-—Edi Mejač Tajnica — Zdenka Zakrajšek, 174 Brush Rd., Richmond Hts., OH 44-143
Blagajničarka — Rezka Jarem Zapisnikarca — Mojca Slak Programski odbor — Janez Tominc, Ivan Hauptman, Ivan Jakomin, Mojca Slak, Zdenka Zakrajšek, Peter Dragar Oderski mojstri — Slavko Šte- -pec, Stane Krulc Arhivar — Srečo Gaser Bara — Peter Celestina, Rudi Hren, Pavle Hren, Miro Celestina, Tone Štepec Kuhinja — Vida Jakomin, Marija Hočevar, Mirka Kmetič Reditelji — August Dragar, Ivan Tomc, Joe Tomc, Matija Hočevar
Knjižničar — Frank Jenko športni Referenti — France Zalar, Sr.
Nadzorni Odbor — France Hren, Miro Erdani, Stane Krulc Članske seje so vsak prvi ponedeljek v mesecu ob osmi uri . v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
Slovenski domovi
DOM ŽAPADNIH SLOVENCEV 6818 Denison Ave.
Predsednik — Joseph Klinec Podpredsednik — Ken Ivančič Blagajnik — Joseph Pultz Zapisnikar — Edward Stepic Finančna-tajnik — Pauline Stepic
Nadzorniki — Stephanie Pultz rie Zeitz. Bob Prince, alt. Ella Pultz, Elaine Saxby Seje vsaki tretji petek v mesecu ob pol 8 uri Zvečer.
SLOVENSKI NARODNI DOM NA ST. CLAIR AVE. SLOVENIAN NATIONAL HOME 6409 St. Clair Avenue
President — Edward Kenik Vice Pres. — June Price Secretary— Frances M. Tavčar Treasurer — Josephine A. Stwan
Recording Secretary — Julia Pin)
Legal Advisor — Charles F. Ipavec
Auditing Committee
Ann Marie Zak Antonia Zagar John Milakovich Sophia Opeka House Committee Edward Bradach Louis Arko Mary Batis John Perencevic John E. Leonard James Novak Louis Peterlin Anthony Petkovšek Ways and Means Committee Ann Cpeka August Pust Rudolph M. Susel Alternate: Carolyn Budan, Cecilia Subel
Seje direktorija so vsak drugi torek v mesecu v sobi nasproti urada S.N.D. Začetek ob 8 uri Uradne ure: 11 a.m. do 3 — Tele: 361-5115.
KLUB LJUBLJANA
Predsed. — Christine Kovach Podpredsed. — Steffie Jamnik Tajnica — Mae Fabec Blagajnik — Frank Fabec Zapisnikarica — Josephine Trunk
Nadzorni odbor — Ceal Žnidar, Audie Humphreys, Rudy Lokar Poročevalec, Rudy Lokar Pevovodja Frank Rupert. — Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 8. uri zv. c SDD na Recher A ve.
HIŠA NAPRODAJ-
6701 Bonna Ave. 1-družinska z jedilnico in dnevno sobo spodaj, 4 spalnicami in kopalnico zgoraj, 3 garažami in velikim vrtom. Prostorna klet z W.C. Vključeno je tudi vso pohištvo. Kličite tel. št. 391-9161 po 5. uri pop.
(70,72)
FOR RENT
Five rooms up. St. Vitus area. Call 431-2814.
Priiatel’s Pharmacy
St. Clair Ave. & F. 68 St. 361-421? IZDAJAMO TUDI ZDRAVIL' ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO. — AID FOR AGED PRE'
TONY KRISTAVNIK
painting and decorating
Telephone 831-6430
Pomlad je tu! Najboljši čas za barvanje vaših hiš! Preglejte vaše domove in pokličite nas za brezplačen proračun. Smo strokovnjaki! Sanitas in papiranje. Nameščamo nove žlebove in alumimun siding.
MALI OGLASI
HOUSE FOR SALE
Two family. Two brick garages. In St. Vitus area. Call 361-5712 before 2 p.m.
(69-70)
HOUSE FOR SALE
Euclid, off Lake Shore — bedroom single. Double attached garage; ideal location near everything. Excellent condition. 731-0773. .
(69-72)
HOUSE FOR SALE
2 family home in good condition. 5 rooms up and 5 down. Holmes Ave. Middle 40’s. Call 481-6882.
(66-71)
INDIAN HILLS EUCLID
Beat the bank. 1214% assumable, variable mortgage. Beautiful 5 bedroom home in ideal Euclid location. NeW carpeting. Custom drapes. Recreation room and finished basement, and more. A must to see. In the 60’s. Call JoAnn Kaifesh at 951-0480.
_____________________	(X)
For Rent
Office space available ft Beachland Medical Bldg. £• 200 St. & Lake Shore Blvd.
John Lokar 731-5515 after 4 p.m.
(60-71)
FOR RENT
5 room suite, up. Garage. Annual Lease. Near former Euclid Beach Park. Call 871-701^ after 6 p.m.
___________________________(X)
For Rent
Medical Office available ^ Beachland Medical Bldg. E-200 and Lake Shore Blvd.
Cull Johnny Lokar 731-5513 after 4 p.m.
(60-71)
(70-71)
SMYTHE CRAMER CO.
Euclid brick bungalow. Foi-' mal dining. Eat-in kitchen. New family room. Rec room-Double garage. Fenced yard-For details call Carl Ivec. 291' 4330 or 531-3583.
(68-70)
Parcela naprodaj! na Richmond Hts.
136’ x 109’. Kličite tel. št-261-8291.
(68-71)
For Rent
3 unfurnished rooms an bath. Adults. No pets. On E-71 near St. Clair. Call 361' 0989 after 4 p.m. m*	(68-76)
APT. FOR RENT
368 E. 149 St. Call TSl-SSl4 between 9 and 5.
‘ (68'7°
UNIQUE CONCERT APPEARANCE!
DANISH ACCORDION ENSEMBLE and WORLD CHAMPION ACCORDIONIST ULRICH SCHMULLING FROM GERMANY under direction of Jeanette Dyremose — THURSDAY, JULY 2, 1981 at 8:00 p.m. — SLOVENIAN NATIONAL HOME 6409 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
(Tickets ($6.00) available at Tivoli Imports on St. Clair and Frank Sterle Slovenian Country House on E. 55 St.)
The tour in U.S.A. and Canada (50 cities) of this 19 member accordion ensemble (ages range from 13 to 18) is co-sponsored by The Danish Kingdom, Queen Elizabeth II of England, President Ronald Reagan and the world famous Hohner Accordion Manuf. Co. of Germany. Three hours of high quality, beautiful music.
)