148
Pripovedke o Tončku. n.
^Bffeinula so tri leta po tem dogodku. Tedaj pa je umrl ^I^t^ stari Parnik. Jej, koliko solz sta prelila ubogi Ttinček in Matevi u\ njim! Grob sta okrasila z lepimi cvetlicami in, kadar sta utegnila, molila sta za njegovo dušo.
Ostala sta tedaj čisto sama. Domenila sta ae, da se bosta živila z obdelovanjem po očetu dobljene zemlje. To je bilo sicer težavno, ker malemu Tončku je bilo komaj 7 let, in Matevž bi še-le o- božiču spolnil dvaj-seto ieto. Toda dogovorjeno. storjeno: delala sta skupaj, . jela in molila tudi skupaj. Mleko, kruh in krompir jima je bila navadna jed, voda pa pijača, In bila sta zado-voljna. da — skoraj srečna!
Nekoč je $el Matevž po opravkih v bližnji trg. Dolgo ee je tam mudil, kar ni bilo navadno. Tonček ni bil lega nič kaj vesel. Od takrat pa je Matevž zahajal vedkrat v trg in se vrafial fe-le pozno v noč. Prigodilo ee je, da je ostal nekoti v trgu kar tri dni. In ko je Tonček v jutro četrtega dne prignal živino s paše, našel je v hlevu rogatega ovna. Ko je opravil pri iivinici, pa je hotel še nekaj pifie vreči rogatcu. A v tem se je oven zapoletel v Tončka in ga loputnil iz hleva ven na gno-jišče, potem pa še tam butal vanj. Tonček je vpil in klical na pomaganje. In glej. tam za hišnim vogalom se mu je krohotala mlada ženska in ne, da bi mu po-magala, še smejala se mu je. Se-le Matevž je rešil na pol mrtvega Tončka. čez teden dnij je moge\ Tonček zopet na noge. Ležal je v hlevu. Ovna ni bilo notri. Šel je v hišo, pa bilo je vse spremenjeno. In tam pri ognjišču se je vrtila tista mlada ženska. Ko ga je za-gledala. je zavpila nad njim: »Poberi se od tod, v hiši ni zate prostora!«
»Saj je naSa hiša«, odgovoril ji je bojecie Tonček, pa pogledal Matevža, češ, kaj pa je to in ali res ne smem več biti pri tebi v hiši?
»Ubogaj!« zašepetal mu je ta.
V tem pa je že hitela tista ženska z burkljami nad Tončka,  ki je  komaj ušel skozi stranska vrata v hlev.
149
Tja ni bilo ženske. Tonček je pobožal tele. a začel jo-kati, pa ni mogel nehati — — — — — — — — —
Reviek je bil zopet Tonček! S solzami je močil kruhek, katerega mu je rezala tista ženska, ki je ostala pri Parnikovi hiši. Matevž se sedaj ni dosti yeč brigal za Tončka. To in pa, da ga je črtila tista ženska. ka-teri je rokal sedaj »gospa«, je bolelo Tončka hudo. Vedel je predobro, da se zanj ne kuha kaj dobrega v srcu te gospe, pa ni črhnil besede: moKal je in trpel. Na paši je Lil najrajše. Tam je potožil Jezuščku na križu svoje gorje, snel molek z vrata, povzdignil roke in srce k nebu in klical in jokal. Pa je zopet stekel k živinici in jo gladil. božal, objemčkal, pa — jokal!
Hudobna g*ospa Tončka kar živega ni mogla videti. Sovražila ga je iz dna črne duše. In zakaj Y Samo zato, ¦ kcr   ga i Materi ni črtil, ker ga ni tepel, suval, metal I kakor ona. Matevž je res renčal nanj. a včasih mu je ' pa vendar pmoSčil grižljej boljšega. Prav zato je gospa trdno sklenila, pregnati Tonžka, in, če drugade ne pojde, ga celo umoriti.                                                                J
V  petek je bila sama doma. Ukazala mu je tudt I divjega ovna gnati na pnšo. Zabi^ila mu je: »»Gorje ti, ' ie ti oven ukle.« In Tonček je odvezal živinn pa spustil še ovna. Ko se ovcn zave. rla je proBt, skoči iz h!eva, prevrne gospo in drvi v divjili akukih — kam1' Naprej! Toniek je stekel za njim, a ko ga več ni viili-1, pa se je   vrnil  k   živinici, ki je slastno grizla travo ob potu. ¦ ter jo poganjal na pašo. Strašno se je bal gospe in ni 4 se mogel iznt-biti besedij: »Gorje ti, če ti oven uide.« "
Tonček ni vedel kam bi se d<'jal, ko na pasi ovna ni bilo. Začelo ga je še bolj skrbeti. Obtekel je pašnik. na to pa obhodil uro hodd na okrog, pa vse zastonj: ovna ni našcl. V levici molek, v desnici pa pastirsko palico držeč je ves spehaa in truden bridko jokal in glasno klica! proti nebu: »Moj Bog, inoj Bog, kaj mi je storiti!« Sivec je tam pod gabrom ručal ,itiu'. ma-rogeo je Iizal tele, junčka sta se poskušala bosli, rdečka pa je rskala travo, kakor bi bila samo cvrtje, ali bi vsaj dišala po njem.
Toniek je pokleknil pred Križanega in presrčno molil.   Kar  zasliSi  človeške  stopinje.  Kdo bi neki bil?
150
Jejhata, brezsrdna gospa je Že rohnela nad njim: »Tako mi paseš, ti nemarni potepuh, in kje je oven?« in palo je po njem, da se je kar zgrudiL na tla.
»Moram ga spraviti s poti, pa je«, izustila je akoraj glasno, potem je pa razpodila živino, ki se je pa sita vrnila zopet na prejftnje mesto.
TonČek so je zravnal po konci, pa jo komaj stal: revež je bil popoldne na tešče tepen. Hudo je bilo to.
»Brez ovna rai ne hodi domov«. vpila je gospa, vrgla mu košček ovsenega kruha. skozi katerega bi lahko bral, pa odgnala živino domov. Žalostno je gledal Tonček za živino, pobral kruhek, ga poljubil, ali jesti ga ni mosreJ. Zapuščeni Tonček je v strahu in bridki žalosti premisljcval svojo usodo. Domu brez ovna ne sme, in po svetu, kam bi naj odrinilo šibko revše? . . . Pa oj, kaj je io ? Glej. čuj!
Seničica je priletela,
Na vejici tako je pela:
^Brez ovna ti tiomov ne smeš,
Kam iti ponj, pa oh, ne veS.
Oj, Jragi Tonček, srček zlali,
Pafi trda ti je .nova* tnati! . . .
Ker oven zdirjal, Bog vč, kam  —
Skrbi nakopal tebi, nam —
Pa zlobnif.a se je zaklela:
Da tebi bo življenje vzelft,
Če ne pnvedeš ga na dom.
Pa čn'i, kaj pravila ti bom:
Ga vsaka išče ptičica,
L)a nažla sem seničica;
Je ovna divji inoi uje],
Ko na pižčalko je zapel.
Pa oven bi z gtavo  rostato
Pridirjal precej sem na tralo,
Ko bt zapiskal mu tako,
K.0 divji tnož je mal samo.
Pi&aiko n;i to pisano!
Io glej, kjer je  zarisano,
Ti piskaj tam ia vmes mi poj.
Povrne oven se nocoj.
In ko seničica odpela,
Pa z vejice je odletela.
— Brez ovna li domov ne ameg,
Oj ToDČek, zanj zdaj dobro veS.
»Ali sanjam?« zavptl je Tonček, zagrabil piščalko in še ni skoraj vrjel, da je vse to res, kar je slišal. In
151                             mM
piščalka, jej,  vsa je pisana. Pisek ima tudi. in dvakrat    I
je  zarezana  počez,   in   dvakrat na jezičku navskriž. In    ' jejhata — komaj je Tonček pritianil piščalko k ustnicam, pa je   tako   milo,  tako sladko zapela. da bi ae človek
kar smejal in jokal ob jednem. In glej čudo! Oven se    J
je že prikazal. Kako pohleven in krotakjebil! Tonček   j
je kar veselja skakal. Tako mu je bilo pri srcu. da sam    I
ni vedel, kako. Kar zapel je tisto pesem:                         j
»Zapojmo na glas                                       A
Mariji na t-ast!                                            1
Nebešk* Kraljica,                                        I
Le prosi za nas!                                         1
To   peaem  je   prepeva]   do doma;  zrav^n pa je  I tako  lepo  prikladal   na piščalko, da ga je bilo veselje   ^ poslušati.* In ko je izpel do konca, pa se je spet začelo od kraja, kar samo od sebe. In jejmnasta — od zadaj je pa korakala  tropa  ovao.   Tončok   ni   veclel  za njo,   J saj   »Ni videl  nič.   ni  slišal niS., kakor svojo godbo, v   I katero je bil tako zatopljen in katera je tudi ovce pri-   I vabila. He, kako ponosno je stopal Tonček, in doma —   I kakor kak vojskovodja je stal med toliko ovcami in rado-   1 vednimi, nepovabljenimi Ijudmi, ki so ga prišli poslušat.   I
Vse je k njemu drlo. On pa ni vedel, odkod vse I to, zakaj vse to. Vse ga je popraševalo, kje je dobil I ovce, piščalko, kje se naučil piskati. A on je vselej od- I govoril: »Ne vem.«                                                            I
Zdaj je stopila gospa k njemu, objela ga in po- I ljul)ila, pa mu rekla: »Pojdi, dete moje, v sobo, da se 1 nasitiš s slasčicami, z medom in mlekom.«
Tonček: »AH res?«
Gospa : »Pridi, za-te je soba pripravljena. Spal boš na pernici.«
Tonček: »Ali res? Saj stara postelj je bila bodeča, ko trnje.«
Gospa: »In obleke) bodeš novo obleko.«
Tonček: »Ali resV Saj ta je že res veterna.«
Gospa: »In jedel bodeš bel kruh, z mlekom omešen in s 8ladkorjem potresen.«
Tondek:   »Ali  res? Saj stari je bil trd ko kamen in gpenek ko pelin.n
152
Gospa: »Pridi, pridi, srček moj, da te posadim za nnzo.«
Tonček: »Ali res?« —
In Sel je Tonček v sobo. Vesel je bil taisti večer; dobro se mu je godilo. V veselju pa je tudi gospej r&zodel, kako je piščalko dobtl, in da piščalka privabi vsako ovco, katera zasliši njeno piskanje. To je bilo dovolj za gospo. Tisti večer je bil Tonček silno truden. Zato je odmolil večerno moiitev, položil piščalko na mizo, pa legel na postelj.
»Kolikorkrat bom dihnil, tolikrat moli ti, angeljček tnoj, mesto mene. in ti, moj patron sv. Anton. Jezušček, Marija in sv. Jožef, Vam se izročim O Jezus, Tebi živim; o Jezus, Tebi umrjem; — o Jezus, — Tvoj sem — živ — in -— mrtev. — Am . . .!« Tako je še šepetal in šepe-taje trtlno zaspal in spal spanje pravičnega.
In gospa je zaklenila vrata dvakrat, pa odšla v drugo sobo.
In   peklenšček   je   vdahnil   gospej   črno.   grozno
misel . . . Vrata  so   dvakrat  zaklenjena,  in okna so z
mrežo in težkim železjem preprežona. Matevža ni doma,
Tonček trdno epi, in gospa snuje črne. pogubne misli!
(Dalje sledi.)
J. S.