UVODNIK | 2020 | št. 4-5 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 5 SODELOVALNI PROCESI V ŠOLI Dr. Zora Rutar Ilc, odgovorna urednica Zavod RS za šolstvo T okratna številka revije osvetljuje pomembnost sodelovanja pri učenju in poučevanju. Zakaj? Ker kot družba čedalje bolj izkušamo, kako velik je transformativni potencial vo- denja procesov na sodelovalne načine, kar je pomembno tako na ravni osebe kot na ravni družbe, potrebujemo namreč nove odgovore v realnosti, ki se ves čas spreminja. Ravnokar imamo za seboj svežo izkušnjo, ko se je šola iz razredov preselila na internet. Nove odgovore potrebujemo na mno- goterih nivojih šolske realnosti: pri vsakodnevnem poučevanju predme- tov, izvajanju obšolskih aktivnosti, sodelovanju s starši, pa tudi pri vo- denju šole, profesionalnem razvoju strokovnih delavcev, načrtovanju in vodenju razvojnih projektov, pri siste- mu izobraževanja itd. S prispevki v re- viji želimo osvetliti različne prakse in pristope od vrtca pa vse do univerze, ki v Sloveniji in drugod po svetu spod- bujajo procese soustvarjanja, kreativ- nosti, odprtosti za novo in zaupanje v znanje in modrost vsakega, ki je del skupine, razreda, šole. Že B. Franklin je zapisal: “Povej mi in pozabil bom. Nauči me in zapomnil si bom. Vključi me in naučil se bom.” Prav z vključitvi- jo in sodelovanjem vsem omogočimo, da je šola tudi prostor, kjer razvijamo pomembne socialno–emocionalne veščine in različne kompetence ter se učimo za življenje. Zato so bili k snovanju tokratne šte- vilke povabljeni tisti, ki takšne parti- cipativne prakse razvijajo, trenirajo in – ŽIVIJO! Prepuščamo jim besedo, da se predstavijo in utemeljijo svoj pri- stop – k delovanju in tudi k tej številki. KAKO JE PRIŠLO DO TEGA, DA SMO PRIPRAVILI TOKRATNO ŠTEVILKO REVIJE? Petra Založnik, Jaka Kovač, Alenka Oblak voditelji izobraževanj in gostitelji, Sodelovalni pristopi N aša zgodba sodelovalnih pris- topov se je začela leta 2017, ko smo se trije prijatelji – Petra Založnik, Alenka Oblak in Jaka Kovač – zbrali z željo, da skupaj raziščemo možnosti, kaj lahko participativne metode vodenja prispevajo v šolski prostor, ki smo mu želeli prinesti nove pristope in svežino, po katerem kliče. Vsi smo že več kot 10 ali 15 let aktivni kot vodje izobraževanj v šolah in dru- gih vladnih organizacijah, nevladnem sektorju in v podjetjih, tako v Sloveniji kot mednarodno. Izkušamo, kako take metode otrokom in mladim omogoča- jo, da naredijo pomembne korake za svoje učenje in življenje. Zato smo si dovolili sanjati na veliko! Začeli smo s prvim izobraževanjem »Sodelovalni pristopi v šolskem prostoru«. Povabila nas je prva šola. Pot nas je vodila v mnoge šole, v raziskovanje z vzgojiteljicami in ravnateljicami vrtcev, profesorji na fakultetah, učitelji in ravnatelji iz Slovenije, Evrope in Brazilije. Včasih smo šli skozi proces z lahkoto, drugič smo s težavo razmišljali o tem, kako se srečata sodelovanje in realnost vsakdana v šoli. Odpovedati smo morali izobraževanje, ker ni bilo dovolj prijavljenih. Iskati smo morali nove odgovore. In začeli ugotavljati, da smo stopili na pot lastnega učenja in raziskovanja možnega. Česa smo se naučili? Veliko o sodelovanju drug z drugim in kako se lahko podpiramo z iskrenostjo do sebe, medsebojnim zaupanjem in povratno informacijo drug drugemu – ko je ta navdihujoča in ko je boleča. Če smo skupaj, gremo lahko naprej s še večjim zaupanjem. In naučili smo se, da se lahko še og- romno naučimo – od učiteljev, otrok, vzgojiteljic, mladih, od kolegov po vsem svetu. In tako zdaj hodimo naprej po tej poti in vabimo še druge v lepoto sodelovanja, ki odpira nove svetove. Hvaležni smo za vse vzgoji- telje, učitelje, ravnatelje, svetovalce in druge strokovnjake ter mlade, s ka- terimi smo sodelovali in soustvarjali v zadnjih letih. Kaj lahko najdete v tej reviji? Uporaba sodelovalnih pristopov nam znotraj šolskega prostora omogoča dragocen razmislek o tem, kaj je bistvo izobraževanja in učenja, kakšna je vloga nosilcev izobraževanj in kakšna je vloga učečih se. Ko vodimo procese na sodelovalen in vključujoč način, to od nas velikokrat zahteva, da se sami odpremo za lastno učenje, da se odpovemo položaju tistega “ki vse ve”, ter zaupamo vase in tudi v