SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.

Po poiti prejeman тф: U celo leto predplataa 16 (lt., u pol let» 8 (ld., za žetrt le«« 4 (Id., im jedem
• meiec 1 fld.10 kr.
V administraciji prejeman velja: fa eele leto II (ld., u pol leta 6 (ld., xa četrt leta 8 (ld., ia jeden aeiec 1 (ld. V LJubljani na «lom poiiljan velja 1 (ld. 20 kr. več na leto.
Poiamn« Številke po 7 kr.
Haroenino ln oananlla (iaierate) viprejema npravniltvo im ekipedieija v „Katol. Tiikarmi", Kopitarjeve nliee It. 2.
Rokoplei ie ne vračajo, nefrankovana piima ne viprejemajo
Vredništvo je v Bemenliklh olieah It. 2, I., 17.
lakaja veak dan, Uvsemli nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldn«.
Štev. 233.
V Ljubljani, v torek 12. oktobra 1897.
Letnik XXV.
„Kulturkampf" ua Laškem.
ii.
Svoboda, s tem klicem je previhraval liberalizem dežele, od svobode si je nadel celo ime. Narodi so ga z navdušenjem pozdravljali, očarala jih je beseda — svoboda. Toda pokazalo se je, da hoče svobodo le za-se, a druge terja, da bi mu bili tlačani. Za-se hoče svobodno misel, a druge terja, da mu prodajo glavo in pamet.
Združbe so po Laškem širile misel o zjedinjeni Italiji. Mazzini je v svojem črtežu na prvo mesto postavil društva. Svobodno združevanje so zahtevali v imenu — svobode. In kar je dobro pomniti, taka drnštva so se snovala na nezakoniti prevratni podstavi. Zavladal je liberalizem. S peto je stopil katoličanom na tilnik. V spone „fxtquatur" in „placet" je ukoval nosilce cerkvene oblasti. Razgnal je redovnike. Pestil je može, ki niso hoteli niti mogli priseči, da je bila vojska zoper papeža pravična. Potisnili so katoličane v kot. Ko se je zdelo, da katoliške zavesti ni več, zapeli 60 'Sirom Italije himen o svobodi. Ta spev je vzbudil v katoličanih novo misel, misel: dejmo, združujmo se še mi I Svobodno združevanje je panir novega vladstva, izvestno tudi nam ne bodo kratili te svobode !
In katoličani so se začeli združevati. Evo, kar vstane isti liberalizem ter posije redarje zoper nje. Liberalizem, ki je toliko bobnal ob svobodo, pošlje katoličanom redarja v cerkev. Redar naj sodi, ali je zbor obreden ali političen, redar naj izžene katoličane iz cerkve, češ: politiki so I Tak je liberalizem!
Čudno bi bilo, ko ne bi liberalizem, kakor vse-kdar tako tudi sedaj ne pokazal farizejske hinav-ščine. In zares 1 Vladna glasila so začela trobiti v svet, da „okrožnica ni proti katoličanom,
L I S
'ТГ i
Spomini na Kredarico.
F. S. Finžgar.
(Dalje.)
Toda jaz sem imel smolensko smolo. Ob meni je spal korenjaški mož precejšnje peze in dobršnega obsega čez pas. Zdi se mi, da je ta mene ubogo malo poznal. Mislil je bojda, da sem sila imeniten človek. In ker je bržkone kje bral, da se taka plemenita in bogata mast usniva in uspiva z godbo, zato mi je pričel gosti na uho in vleči dreto, da je bil moj ušesni bobenček, ki je vajen večne, mrtvaške nočne tihote, zares v nevarnosti, da poči. Nekaj sem godrnjal in svaril, ali vse zastonj. Mož je imel fiksno idejo. Zato sem ležal kot trudna klada čuječ do dveh. Potem sera pa vstal in šel nazaj v obednico, kjer sem sprožil brata in Pekovca. Udarili smo jo nad konjak in črno kavo. To me je pa tako naudušilo, da sem se skobalil na pegaza ter prejezdil par ruskih — pardon I — ritmiških vrst. Nosil me je ta perotni konjič prav drage volje. Res da sva dirjala „mit verhiingten Ziigeln", ali meni je bilo to všeč. Zakaj od^ar se je ta rogač nasrebal Rinže, odpovedale so mu peroti in vesel sem, da mi pelje počasi škripajočo leseno galejo. Morda sem tega tudi sam vzrok. Precej prve dni, ko sem prišel
ampak le proti klerikalcem, proti njim, ki očito pobijajo enoto in svobode Italije; proti zlorabi cerkvi je: cerkve so odločene bogočastju, a ne strankarskim klubom". Tako „Opinione".
„Smešno je, pravi na to po pravici „Osserva-tore Romano", kako govore o Časti, ki gre svetiščem, propovedniki, ki nikdar ne prestopijo cerkvenega praga; kako gore za vero in bogočastje možje, ki se toliko menijo za vero, kakor za prve čevlje!"
„Poglejte tudi licemerstvo ! pravi drug list. Katoliško gibanje je menda nasprotno veri, a priporoča je glavar te vere, priporočajo je vsi škofje ! Ali naj katoličani Rudinija gredo vprašat, kaj se spodobi v cerkvi in kaj je veri v hasek ?"
Nazadnje seveda mora priti liberalizmu na pomoč fraza o — klerikalizmu. Samo zoper klerikalizem, a ue zoper katoličane je bojda naperjen boj!
„Zoper klerikalizem ? piše milansk „Osservatore Cattolico"', ne, gospoda ! Antagonizem jemed liberalizmom in katolicizmom, zakaj klerikalizem je v viših ustih lefraza, po resnici pa klerikalizem ni drugega kakor katolicizem, v kolikor se nujno ostvarja in javlja v družabnem življenju!"
In zares! Ce je katolicizem životvorna ideja, javiti se mora v družabnem življenju. Ce je svetovno naziranje, uplivati mora na vse življenje. Kdor torej zatira katoliško gibanje, ta hoče zatreti idejo samo 1
Tako svobodo daje liberalizem !
Celo radikalna „Nuova Sardegna" pravi: „Ta naredba Rudinijeva ui vredna moža. Tak mož, pa meša vse vprek klerikalce, socijaliste in anarhiste! Res je, socijalisti oplakujejo kakor klerikalci in anarhisti sedanjo bedo, a končni smoter imajo ves drugi
Tudi je res, da se klerikalci živo gibljejo, posebno v zgornji Italiji, in da klerikalna organizacija silovito napreduje. Toda meni li vlada, da bodo redarji udušili katoliško gibanje ? To je velika politična zmota. Leon XIII., ki ima mnogo duha, bi lehko poslal Rudiniju vizitko, zakaj Rudini je s svojo okrožnico le pospešil klerikalizem. Živela svoboda za vse! dejal je Imbriani v Sijeni 20. septembra, preden se je nezavesten zgrudil Garibaldiju pred noge. Zadnji klic moža, ki za njegovo življenje trepečejo srca vseh Italijanov, ta klic bi bil moral udržati Rudinija, da ne bi bil izdal take okrožnice zoper klerikalne združbe!"
Tako piše radikalen list. Radikalizem spoznava, če gre svoboda vsem, da gre tudi katoličanom. Le liberalizem, vedno nedosleden, samo v egoizmu ne, ta liberalizem hoče, da bi mu bili vsi — tlačani!
Primorske razmere.
(Govor poslanca Vekoslava S p i n o i o a pri vseslovenskem in istersko-hrvatskem sbodu v Ljubljani dne 14. sept. 1897*)
Slavni zbor! Kakor je v programu omenjeno in je gospod predsednik omenil, imam, kakor gospod odvetnik dr. Franko iz Gorice, tudi jaz govoriti o odnošajih, v katerih živita narod slovenski in hrvatski na Primorskem.
Govoriti o teh odnošajih je težko in pretežko. Ravno sto let je preteklo, odkar je vsa današnja Istra prišla pod Avstrijo. Mi Hrvati in Slovenci moremo ee veseliti tega iz jedinega vzroka, da smo zajedno z drugimi Slovenci in Hrvati prišli pod jedno kronano glavo; in tega se v resnici radu-jemo. Drugega vzroka, veseliti se onemu nimamo,
* Ta govor priobčujemo nekoliko kasno zavoljo tega, ker je gospod stenograf bil bolan na ožeh, in ker je z njim imel nekoliko več opravila z ozirom na to, da je govor bil govorjen hrvatski.
na to nemško oazo, položil sem mu nemške detelje ter ga zajahal po kolesnicah: „Klagelieder am Rinže-flusse", ki nekoliko diše po tistem svetobolu, katerega so stokrat prekleli modrijani ter nasuli nanj veliko mogilo brez nagrobnega spominika. Da še mene ne pogazi ta mora, zato sem tiho in pravim stojično mrzlo: Nil admirari!
V tem, ko sem pisal pesmici, zavrel mi je Pe-kovec prežganko in takoj po zajutrku grem — dan zvonit. Ko se oglasi mili zvonCek, vzbudi se vse po koči. Vsakega je ganil ta klic, ta presunljivi zvočni glas, ki je plaval v liho, rano jutro preko sivega, mrtvega skalovja ter prvič od vekov tudi v tej pustinji, tudi temu večnemu snegu klical angeljski pozdrav: „Ave Maria!" Kolikokratov smo peli dijaki „Zvonikarjevo", kolikokratov peli in ponavljali!
Kolikokratov sem že slišal zvoniti dani doma, slišal od mnogo cerkva pritrkavanje težkih, ubranih zvonov, ki so doneli kot eolska harpa, kolikokratov slišal to zvoiienje tudi na planino — toda čutil sem samo danes — čutil kot nikoli, čutil ob tem malenkostnem zvoniku globoko in ljubeznjivo prelepi „Ave Maria".
Drugi so sedaj tudi krmežljavo in zaspano lezli v obednico. Štirje smo se pa dvignili takoj in šli na vrh Triglava še v temi. Dospeli smo na vrh pred solnčnim vzhodom. Ker ni bilo vetra, tudi ni bilo mrzlo, kakor je navadno v toliki višavi. Ker še
ni vzšlo solnce, splazili smo se v Aljažev stolp ter čepeli notri in gledali na vse Štiri vetrove skozi male linice. Kar se začne na vzhodu nekoliko rudečiti nebo. Tedaj pa mi iz stolpa na prosto, da vidimo vzhajajoče solnce. Komaj smo bili vsi zunaj, tedaj priplava daleč daleč na vzhodnem obzorju skokoma solnčna obla ter se dvigne do polovice na horizont. Tedaj smo skoraj lahko sledili solnčnim pramenom, ki so se bliskoma razlijali po vsem okrožnem obzorju. Vsak trenotek so se menjavali, vsak trenotek se prelivali v drugačno mavrično barvo, trepetali v drugačnem sijaju na dimčkastih meglicah, igrali se drugače na večno snežnih poljanah visokih Tur, in drugače se spreminjali na globoko modrem, jasnem nebu. Se jeden hipec — zadnji dvig in solnce je v celem blišču in sijaju na obz rju. Tedaj se vonjeja njegovi žarki z vso iskrenostjo in bogastvom, z zlatom in baržunom ter porude in pozlatč vse, karkoli so zadeli.
Krog in krog zagori mlada, jutranja zarja, za-rudi ta božiča, kot zarudi mlado nevestino lice, ko priukajo svatje z ženinom na vas, da jo odvedo na novi dom. Čeprav sem bil nešteto jutrov na gorah, in poprej trikrat na Triglavu — vendar kaj takega nisem videl.
Zakaj ta prizor, ko smo stali vrhu Triglava in gledali pod sabo speče doline, speča mesta in vasi, katere je še zibal tihi Morfej ter pokrival s tankimi
kajti nem Hrvatom in Slovencem istrskim godilo se je pod avstrijskimi oblastmi in godi se ie dandanes muogo več gorja, kakor prej pod vlado beneške republike. Žalostno je, da moram to izreči, pa vender dobro je, da se to izreče na tem sbodu javno in da svet to zna. Za dokaz navajam samo to, da so se nam za časa republike v Benetkah in v Rimu tiskale slovanske knjige za službo božjo in da so se nam za beneške republike vzdrževale cel6 v poreškem okraju šole, v katerih so se vzgojevali svečeniki za slovansko službo božjo, ki so potem v slovanskem jeziku istrskim Slovencem in Hrvatom oznanjevali sveto vero in peli slavo Bogu v višinah in mir ljudem na zemlji.
A sedaj pod avstrijskimi vladami? Ne samo, da se nam ne tiskajo več slovanske bogoslužne knjige, da se nam ne vzgajajo v slovanskem jezika slovanski svečeniki, ampak smatra se nekako za zločin, kar je pod republiko obstajalo stoletja, in preganjajo se kot nekaki zločinci oni, ki to zagovarjajo.
Težko je govoriti, gospoda moja, o teh odnošajih v Primorskem; ker govorimo o njih že desetletja v deželnih zborih, v državnem zboru, na raznih skupščinah, v občinskih zastopih, pritožujemo se, a ne čuje se naš glas; ali ako se čuje, ne preganja se tiste, ki so učinili krivico, nego one, na katerih se izvršuje krivica.
Gospoda! Pod raznimi ustavovernimi vladami to znate vsi — ko so bili naši poslanci v opoziciji, godilo se je nam Slovencem in Hrvatom zlo. Celih 14 let, potem za grofa Taaffeja, ko so poslanci slovenskega in hrvatskega naroda bili v vladinej večini, ni postalo nič boljše za primorske Hrvate in Slovence. Vedno in vedno živeli so zastopniki slovenskega in hrvatskega naroda v nadi, da hoče vlada izpolniti svoja obečanja in izvesti ravnopravnost, ali do izpolnjenja te nade, do izpolnjenja vladinih obljub ni prišlo; in tudi zato, gospoda, tovariši, pazimo na to, kar hočemo sedaj storiti, pazimo, da se ne damo zapeljati s sirenskimi glasovi ni Badenija, ni nikogar drugega. (Burno odobravanje.)
Celih 14 let je grof Taaffe — moram tako reči — za nos vodil hrvatski in slovenski narod. Za časa koalicije, to znate vsi, ni se nam godilo bolje, ako prav moram priznati, da so ravno za časa iste, v pojedin ih slučajih, naše pritožbe imele kakšen vspeh, da se nam je tu in tam bacnilo kako zrnce pravice. Za sedanje vlade pa, za vlade, katera se zove Badenijeva, za te vlade pa se nam godi zlo in zlo. Tako hudo, kakor sedaj, se nam ni godilo še nikdar. Naše zlo je neznosno, je nepopisno. Mi, ki živimo med narodom slovenskim in hrvatskim v Istri, v Trstu, pa tudi v Goric', mi to čutimo v vsaki svoji žilici, ali popisati vsega tega gorja bi Vam ne mogel, ko bi govoril ves današnji in jutrišnji dan, še manj pa v tej pol uri, ki mi je na razpolaganje. Težko je, gospoda moja, govoriti o teh odnošajih, tudi zato, ker se ne sme vse govoriti. Vendar hočem jih nekoliko očrtati, a Vi sodite in storite si Vašo sodbo.
meglenimi zavesami, ko je vladala krog in krog nervozna tihota, ko je na zatonu vzplamtevala danica in zopet ugašala, kot svetilka, kateri zmanjkuje reje, ko je še jedenkrat zbravši zadnje moči zažarela, kot bi z vso silo hotela še videti to božje solnce, to prekrasno dete, pred katerim mora bežati in toniti že toliko vekov, ko je luna prebledela, začarana solnčne lepote — ta prizor, pravim, je bil tako veličasten, tako mogočen, pa tako skrivnosten in ljubezniv, da smo stali in molčali kot okameneni ter gledali nepremično in neutrudno, a se nismo mogli nagledati. Kdor ima količkaj smisla za naravno lepoto, komur tli v srcu le majhna lučica vere, on ob takem prizoru bolje umeva ono Pavlovo trditev:
Ideo inexeusabiles sunt--Kdor iz teh del, iz
te lepote ne spozna lepote Stvarnikove, ta se ne bo mogel jedenkrat zagovarjati — inexeusabilis est! Ce bi ne bilo nič drugega vrhu Triglava, kot samo ta prizor, če bi ne videli druge krasne panorame gori, gričev in dolin, jezer, rek in morja, če bi vsega tega ne bilo, vreden je ta prizor, da se človek znoji zanj dva dni plezajoč na Triglav in vračajoč se nazai. Zal, da ne traja ta krasni prizor dalje. Zakaj solnce kmalu izgubi svojo temnožolto barvo, postaje vedno svetlejše, da ga ni moč gledati. Mavričen pas se poizgublja, zarja gine in kmalu je pred nami megleni svit jutranjega solnca.	(Dalje sledi.)
Gospdda moja! Koncem 19. stoletja, v veku civilizacije, živeči v srednjeevropski državi, Hrvati in Slovenci primorski nimamo še v mnogih in mnogih krajih niti ljudskih šoli
Vzlic temeljnim državnim in šolskim zakonom, vzlic občepriznanim didaktičnim načelom morajo se poganjati tržaški Slovenci že 14 let za slovensko ljudsko šolo v mestu Trstu za kakih 1300 slovenskih otrok, a ne dobijo je. Magistrat tržaški in šolska oblastva rogajo ee samo slovenskim roditeljem z vsem evojim odnosnim postopanjem. (Velika razdra-ženoet in hrupno pritrjevanje.) Gospdda moja, spominjam se, in Vi vsi to veste, da je takrat, Lo se je mesto ljubljansko branilo ustanoviti nemško ljudsko šolo v Ljubljani, in sicer nepotrebno šolo, da je takrat minister telegrafično naložil mestni občini ljubljanski, da mora takoj otvoriti to šolo; a mi raja, Slovenci v Trstu zastonj leta in leta prosimo za šolo za omenjeno število slovenskih otrok, ne da bi se nas hotelo uslišati.
V Istri, gospoda moja, imamo 17.000 hrvatskih in slovenskih otrok, ki nimajo niti slovenske niti hrvatske Sole, ki nimajo sploh nikake šole. V mnogih krajih pa služijo učilnice samo v ta namen, da se poitalijanči hrvatska deca.
Več kakor 24 let prosijo isterski Hrvati, in njim so se pridružili tudi isterski Slovenci, da naj bi se jim napravila v Pazinu gimnazija s hrvatskim učnim jezikom. Prvi se je za to začel boriti navzoči starina dr. Dinko Vitezič. (Burno klicanje: Zivio Vitezić 1) Zagovarjala se je ta zahteva v Beču v državnem zboru, v deželnem zboru; prosilo, da se izvrši, v občinskih zastopih, kolikor jih je v Istri slovanskih, ali za vse to ima vlada zatvorjena ušesa, in še dandanes nima 140.000 Hrvatov in 44.000 Sloveneev v Istri nikake, niti jedne hrvatske srednje šole. A ne le isterski Slovenci in Hrvati je nimajo, niti za celo Primorje, kjer prebiva blizu 400.000 Slovencev in Hrvatov, nije niti jedne slovanske srednje šole 1 (Klici: „Žalostno 1")
Da nimamo višjih šol, to sami znate, gospoda moja. Sicer obstoji v drugi državni polovici, v Zagrebu, vseučilišče Franja Josipa I., na kojem bi se zamogli uzgajati hrvatski in slovenski mladeniči, ali za pohajanje tega vseučilišča postavljajo se vsako-jake zapreke.
Naša šolska uprava meri glavno na to, da naši sinovi slovenski in hrvatski ali ostanejo v tmini neznanja, ali pa, da se odgajajo janičarji, izrodi, izda-jice svojega roda. (Velikanska razburjenost.)
In kako je, gospoda moja, pri uradih ? Pri političnih, finančnih, poštnih in telegrafskih uradih je večinoma tako, kakor da bi bila Primorska nemško-italijanska pokrajina. To spričujejo napisi na raznih državnih poslopjih v Trstu, kakor n. pr. na kolodvoru tudi državne železnice. Tam ne vidite slovenskega ali hrvatskega napisa nego samo nemško-ita-lijanske napise. Isto tako je tudi na novem poštnem in telegrafskem poslopju, akoravno je v tem poslopju ravnateljstvo ne le za Primorsko, nego tudi za Kranjsko, torej za preko S00.000 slovanskih sta-novnikov 1
Nikjer ne vidite nikakega znaka, da tu uradu-jejo za prebivalstvo, ki je v tako ogromni večini slovansko. In celo v slovenski okolici tržaški odprla se je v najnovejšem času pošta, koja ima samo nemške in italijanske, nikjer pa slovenskih napisov, dočim poštarica zasmehuje neše ljudi, zahtevajoče svoje pravice. To vse boli, gospoda, to peče; pretežko je uže govoriti .... čas je, ko treba delati.
(Burno odobravanje.)
In kako postopajo politične in druge upravne oblasti? Večinoma dopisujejo nemški ali italijanski tudi slovenskim in hrvatskim strankam in občinam. Nekim občinam dopisujejo tudi hrvatski ali slovenski — ne prašajte kako — a samo, kadar so v to prisiljene. Ali tistim občinam, ki jih silijo v to, tistim občinam se osvetijo oblastva, gledajo, da zopet pridejo v zastopstva taki ljudje, ki hočejo, da se jim italijanski dopisuje. Tako se je zgodilo v Lovranu, tako v Veprincu ; in za to imamo dokaz tudi v Po-mjanski občini. Dokler je zastopstvo italijansko, navadno sme delati, kar hoče, sme zapravljati novce, kakor se mu zljubi, in oblastva se za to malo ali nič zmenijo ; ako pa slovenski ali hrvatski zastop samo kako malenkost pregreši, uže gledajo, da mu sitnosti delajo — kakor njim jih delajo sploh — ali da ga uničijo.
Prosim, da se smem tukaj spomniti slučaja, ki se je dogodil v najnovejšem času v Pomjanu. V slovenski občini pomjanski bilo je razpuščeno slo-
vensko zastopstvo, še predno je začelo poslovati, in začasna uprava se je izročila penzioniranemu uradnika, ki slovenski niti ne zna. Pridelila sta se mu dva moža, katerih jeden pripada slovenski, drugi italijanski stranki, dočim je za občinskega tajnika bil vzet največji rogovilež za italijansko stranko, ki drugače živi ob cesarskem kraljevem krahu. Такб se dela na Primorskem za Badenijeve vlade I
(Velikanska razburjenost.) (Konee sledi.)
Politični pregled.
V L j ubljani, 12. oktobra.
V državnem »boru se danes najbrže dovrši razprava o vladni predlogi glede državne podpore krajem, ki so bili prizadeti vsled vremenskih nezgod. Nato se morda tudi že prične razprava o nujnih predlogih nemških kričačev, v katerih zahtevajo, nsj se posade ministri, ki so sodelovali pri jezikovnih naredbah, na zatožno klop. Poleg tega pa predloži vlada v današnji seji načrte glede uvedbe transportnega in davka na prodajo sladkorja ter kar-telnega zakona. Vsekako se danes zbornica ne bo mnogo pečala z zatožnico ministerstva in se toraj prav za prav prične ta debata še le v jutranji seji, kateri bo najbrže že predsedoval predsednik dr. Kathrein. Kaj poreko sedaj židovsko-liberalna glasila, ki so bobnala v svet, da se je dr. Kathrein le radi tega umaknil na Angleško, da mu ne bo treba voditi zbornice povodom debate o zatožnici ministerstva? Zgodilo se je ravno narobe, kajti ravno k pričetku te, na strani nemških kričačev tako željno pričakovane debate se povrne predsednik na Dunaj ter s tem pokaže, da ima še toliko poguma, kolikor ga je potrebno napram takim neotesanim rogo-viležem.
Ministerski svet se je vršil, kakor je bilo napovedano, minulo nedeljo popoludne pod predsedstvom cesarjevim. Pred tem so se sošli avstrijski in ogerska ministra Banfifj ter Lukacs h kratkemu posvetu. Ministerskemu svetu so prisostvovali skupni ministri grof Goluhowski, pl. Kallay in pl. Krieg-hammer, ministerska predsednika grcf Badeni in baron Banffy ter finančna ministra Bilinski in Lukacs. Posvetovanje je trajalo skoro dve uri ter se je konečno rešil proračun za leto 1898. Kakor smo že naglašali, ee je vojni proračun povišal kakor po navadi, zopet za štiri in pol milijona; poleg tega se bode pa od delegacij zahteval naknadni kredit za ekspedicijo na Kreti in v pokiitje večjih stroškov za hrano vojakom, ki so nastali vsled splošne draginje. Zatrjuje se, da ta svota ne bo neznatna. Dan, na kateri se snideta delegaciji, se v nedeljo še ni določil, ker se je naglašalo, da morata parlamenta po-preje rešiti predloge o nagodbenem provizoriju. Sestanek delegacij je tedaj odvisen od tega, kako se reši prva glavna skupna zadeva, ker bi za slučaj, ko bi se ne odobril predlagani provizorij, delega-cijsko posvetovanje bilo brez vsakega pomena.
O zjedinjenju katoliške ljudske stranke s krščanskimi socijalisti ee je jelo v zadnjem času zelo pogostokrat razpravljati, toda dosedaj le v krogu krščanskih socijalistov. Minule dni je izšla brošura, ki se peča s tem vprašanjem in navdušuje somišljenike katoliške ljudske stranke za tako zvezo, ali bolje za popolno spojitev obeh strank v jedno, morda krščansko-socijalno stranko. Iz pojasnil v tej brošurici je razvidno, da izhaja iz krogov okoli „Reichspošte" in s tem je za nas in sploh za vse ostale Slovane dovolj povedano. Gotovo je sicer, da bi ta zveza v marsičem, posebno pa v verskem Gziru več koristila, kakor škodovala, toda iz narodnega stališča se pa pač noben pravičen parlamentarec, in bodisi tudi Nemec, ne more ogrevati za tako zjedinjenje. Krščansko-socijalna stranka, posebno pa njeno glasilo „Reichspost" je v zadnjem času le prepogosto zašla na kriva pota v narodnem vprašanju in bi se bilo toraj po vsej pravici bati, da bi v slučaju zjedinjenja izgubili člani katoliške ljudske stranke še to trohico naklonjenosti napram Slovanom, kolikor jo kažejo do sedaj. Krščanski eo-cijalisti dunajski naj spremene popreje svojo taktiko v narodnostnem vprašanju, potem je morda še le mogoče misliti na kaj jednacega, seveda ko bi proti temu ne bilo še kakih drugih pomislekov.
Italijanska /ramasonska klika je staknila poslednje dui zopet drugo kost, na kateri gloje z namenom, da žali in izzivlja katoliško prebivalstvo. Vsi „prijatelji" katoliške cerkve z Rudinijem na čela se jeze nad „nečuvenim" korakom ministra za javna dela Prinettija, ki se je predrznil, v neki za-
devi obiskati kardinala nadškofa milanskega, jednega največjih nasprotnikov sedauje italijanske vlade. Kakor je razvidno it Rudinijevega glasila „Italie", ne manjka mnogo, da ravno vsled tega ne navstane v njegovem kabinetu kriza, le to ju neki škoda, da sedaj ne zboruje parlament, brez katerega Budini baje ne mara storiti tega koraka. Nemogoče pa ni, da bo na tej kosti glodala svojedobno še parlamentarna večina in da se prej ali alej izvajajo posledice. In vse to radi tako neznatne malenkosti.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 12. oktobra.
(„V zemlji domači da trnplo leži".) Dostojno in veličastno, vredno velikega moža, kakor je bil pokojni Eopitar na polju znanosti, vršil se je danes pogreb Kopitarjevih telesnih ostankov. Na kolodvora so prevzviš. gosp. knezoškof blagoslovili krsto, na to je mestni župnik št. Peterski gosp. Malenšek vodil pogreb. Og. bogoslovci so oskrbeli lepo cerkveno petje. Žalne slovesnosti so se vdeležili načel niki raznih oblastev, zastopniki slovenskih društev, in sploh cvet slovenskega razumništva. Nekaj lepih pesmij je zapel prekrasno po svoji navadi pevski zbor „Glasbene Matice".
(Še enkrat Šukljejev izstop is krščansko - slovanske zveze I) Nismo mislili o tem plemenitem činu poslanca dolenjskih mest več pisati, ker smo mnenja, da je najbolje, če se o tako žalostnih pojavih politične značajnosti mej Slovenci kolikor mogoče molči I Toda „Slov. Narod" ni samo zmatral kot umestno, poročati o tem izstopu, marveč porabil je to priliko tudi za par udarcev na „klerikalno" stranko. To „Narodovo" postopanje — oči-vidno inspirirano po g.^Šukljeju samem — odvezuje nas vseh ozirov in zato hočemo o stvari brez-o z i r n o govoriti. „Narod" S u k 1 j e j u prav daj el Prav je imel Suklje, da je izstopil iz kluba, ker se je dala prednost novincu dr. Krek u! — „Narod" je tistega mnenja, kakor g. Šuklje sam, da je v tistem hipu, ko je Suklje postavil svojo kandidaturo za budgetni odsek, bila dolžnost klaba, to kandidaturo sprejeti in zbornici Sukljeja nominirati. Toraj le od Sukljejeve suverenne volje bodi odvisno, kam da ga kandiduje klub, kateremu pripada! Ce pa klub noče hlapčevati g. Suklje ju, potem ima prav, če otrese prah od svojih obuval in gre po svojih potih I To je rodoljubna Šuklje-jeva in „Narodova" politika in to treba pribiti na steno za ves slovenski svet! Pri celi zadevi se je pa doslej še premalo markirala neka okolnost, ki kaže Sukljejevo prepotentnost še v bolj antipatični luči. Spomladi let. leta se je poslanec dr. K r e k od kluba, i. s. zlasti tudi s Sukjejevim glasom, nominiral za budgetni odsek, kamor je bil v resnici tudi izvoljen. V normalnih razmerah bi bilo soditi, da ta volitev velja za vseh 6 let. Tako bi bilo tudi v tem slučaju, če ne bi bil Badeni junija meseca zasedanje zaključil, namesto da bi je bil, kakor se je obče pričakovalo, odgodil. Tako je prišlo, da se morajo sedaj vsi odseki z nova voliti. Vsaka stranka je zmatrala in zmatra to kot golo f orni al i tet o in samo ob sebi je umevno, da se od vseh strank kandidujejo v budgetni odsek ravno iste osebe, ki so že tauorekoč v posesti teh mandatov, razun, če dotični mandatar sam želi odstopiti. h Slovencev bila sta v budgetnem odseku dr. Gregorčič in dr. Krek in vsakdo je sodil, da prideta ta dva gospoda zopet vanj. Saj bi bilo eliminiranje jednega ali drugega osebno razžaljenje, kajti odrekla bi se mu s tem osebna sposobnost, če bi se mu odvzel mandat, ki se mu je pred kratkim od kluba samega podelil bil. Toda ti oziri niso kar nič motili g. Šukljeja. Cez noč prišla je njegova kandidatura in zahteval je, naj se eliminira ali Gregorčič ali Krek in on, Suklje, postavi na njegovo mesto. Ze čisto navaden takt — o katerem se seveda „Narodu" nikdar še niti sanjalo ni
—	zahteval je, da se Sukljejeva zahteva odkloni. In to je storila slovenska in istersko-hrvatska delegacija, broječa 18 glasov, s 14 glasovi zoper 4, cel klub pa z 21 glasovi zoper 7 ! Štiri oziroma 7 glasov
—	to je bil sad tridenske vztrajne in strastne agitacije Šukljejeve v našem klubu! Izid pa tudi ni mogel drugačen bili, kajti, če bi bil klub ugodil Šukljejevi zahtevi, učinil bi bil breztaktnost, ki bi se ne bila dala opravičiti. Gospoda Gregorčič in Krek sta ravno tako usposobljena za budgetni odsek, kakor g. Suklje in uživata vrhu tega kot poštena, odkrita in tnačajna politika z a n p a n j e kluba, da
bodeta svoj upljiv v budgetnem odseku porabila vedno v zmislu klubovega programa: in to je odločilen stvarni razh g (ako abstrahiramo od formalnega) za klubov ukrep. Iietopu Sukljeja se pripisuje velika važnost — zlasti iz krogov izvan kluba. V klubu samem pa prevladuje mnenje, da je za kljub bolje, da Šukljeja ni več v njem. G. Suklje v klubu ni delal drugo, nego zastopal z vso svojo zgovornostjo in nadarjenostjo vladne interese. Naš klub pa vladnih agentov nikakor ne potrebuje. Toda več prihodnjič I
(„Narodove" race.) Profili teden je „Slovenski Narod" z dvema debelima racama razburil, oziroma tudi razveselil svoje verno občinstvo. Prinesel je dva telegrama z Dunaja, ki zaslužita, da se priobčita tudi našim čitateljem. V jednem teh telegramov alarmira slovenski svet z novico, da je poslanec dr. Gregorec imel strašanek škandal v zbornici s Schonererijanskim poslancem Iro. Gregorec je po tem poročilu Iro-ta zmerjal s psovke „feiger Hader-lump" itd. V resnici se je pa ta cela afera vršila mej antisemitom Gregorig-om in Iro-tom. Naš gospod dr. Gregorec pa je pri celi zadevi ravno toliko prizadet, kakor — lanski sneg! — To novico je narod drugi dan popravil, a druga je pa še vedno ostala — raca. — Drugi telegram je brez dvoma močno razveselil naše ljubljanske hišne posestnike! Posredovanjem poslanca Kušarja se je posrečilo preprositi trdosrčnega finančnega ministra Bilinskega, da je dovolil, da imajo 3odstotna posojila prednost pred brezobrestno dižavno ponapred-ščino. To je bila vsebina brzojavke in kateri Ljubljančan ве bi je ne veselil iz srca, zlasti če ima poleg drugih skrbi še hišo ali celo več hiš!I Toda žalibog „Es vviir' zu schon gewesen, es hat nicht sollen sein". Lepa vest ni resnična! Poslanec Kušar se je sicer res pošteno trudil, pri finančnem ministru navedeno prednost doseči, toda dosegel je žalibog ni. Stvar je nastopna. Poslanca dr. Susteršič in Kušar sta v navedeni zadevi stopila bila k finančnemu ministru, mu razložila bedo ljubljanskih hišnih posestnikov in obrtnikov ter prosila za izdatno pomoč. Minister je rekel, da bode videl, kaj se da storiti. Pred kratkim je B i 1 i n s k i navedena poslanca obvestil, „da kranjska deželna „vlada ni opravičena, odstopiti prednosti za 3od-„stotno posojilo pred državnim predujemom v last-„nem delokrogu, marveč mora v slučajih, ki „so posebnega ozira vredni, take prošnje predložiti „finančnemu ministerstvu v odločitev. Tedaj se „je morebiti veliko prošenj od deželne vlade odbilo. Od sedmih slučajev, ki „so se predložili finančnemu ministerstvu, se je šest „popolnoma in jeden deloma rešil v smislu petita." Tako finančno ministerstvo! Iz srca pa moramo obžalovati, da so se po „Narodovi" brzojavki mej ljubljanskimi hišnimi posestniki vzbudile nade, ki, kakor se vidi, niso opravičene. Svetujemo „Narodu", da postane nekoliko bolj zbirčen gledć svojih poročevalcev ! Sicer pa se bode parlamentarna akcija za ljubljanske hišne posestnike in obrtnike nadaljevala z vso odločnostjo.
(Marks in Marko.) Mi smo v poročilu o Kopitarjevem slavlju omenili, da ni prav, pisati pokopališče sv. Marka, ampak sv. Marks a. „ Narod" pravi, da smo se s tem urezali, ker da je Marks srednjeveška oblika za Marko. Vendar moramo ostati pri svoji trditvi, da je pravilno pisati pokopališče sv. Marksa, ker je to pokopališče Dunajčanom jedino znano pod imenom S t. Marxer Friedhof in ne St. Markus Friedhof. Ako je ljudstvo ohranilo v rabi srednjeveško obliko tega imena, ne vidimo prav nobenega vzroka, da bi je mi v pisavi ali v prevodu svojevoljno spreminjali.
(Zastopnika „slovansko - krščanske narodne zveze pri ministerskem predsedniku.) Praška „Politik" poroča v zadnji številki, da sta se podala poslanca Barwinski in grof Alfred Ooronini v soboto k ministerskemu predsedniku grofu Badeniju, da se dogovorita z njim o zahtevah Slovanov, zastopanih v tej zvezi. Predno sta ta dva zvezina člana storila ta korak, sta si izposlovala dovoljenje klubovih načelnikov ostalih strank desnice.
(Jubilej j Eakor smo poizvedeli, praznuje d»nes tvrdka Siemens &Halske, ki gradi v Ljubljani mestno elektrarno, 501etnico svojega obstanka. V tej stroki je to prvi slučaj. Z malim pričetkom pred 50 leti povspela se je ta tvrdka na polji elektrike do danes do svetovne slave. Zaradi jubileja so danes vse tovarne in uradi, toraj tudi tukajšnji inštalacijski oddelek, zaprti.
Društva.
(Slovensko planinsko društvo) naznanja, da je nekdo v koči na Kredarici pozabil eno kukalo, en nož in Reepousoria Breviarii. Dotičuik obrne naj ee d« preč. gosp. župnika Jakoba Aljaža v Dovjem. — Meseca avgusta pa je pozabil nek dijak nacčnike pri Gešperinu vgo Mihovcu, gostilničarju v Srednji vasi v Bohinju. Te naočnike sedaj hrani osrednji odbor Slov. plan. društva v Ljubljani v društveni sobi Narodnega doma, kjer jih dotičnik lahko dobi.
Telegrami.
Kopitarjeva slavnost.
Gradeo, II. oktobra. Neumrjočemu učenjaku mir v domači zemlji! Njegovemu spominu večna čast in slava! Triglavci.
Zagreb, 12. oktobra. Hrvatski peda-goško-književni sbor u Zagrebu kliče slav-nomu rodoljubu i književniku Kopitaru: Slava!	Upravni odbor.
Zagreb, 12. oktobra. K slavi prenosa ostanaka Jerneja Kopitara pridružuje se i hrvatsko sveučilište.	Rektor Dočkal.
Belgrad, 11. oktobra Učenici Vukovi zahvalni učitelju učitelja svoga kliču „Slava! Kopitaru". Predsed. akad. Milieevič.
Dnnaj, 12. oktobra. Poslanska zbornica nadaljuje danes razpravo o vladni predlogi glede državnih podpor oškodovanim krajem. Vladni zastopnik sekcijski načelnik Roza je naglašal, da je vlada dobro poučena o potrebi uravnave voda, vendar je potreba, da jo pri pomožni akciji podpirajo dežele. Vlada bode takoj pričela to akcijo, ki ni v nikaki zvezi s političnimi vprašanji.
Dnnaj, 12. oktobra. (Poslanska zbornica.) Vlada je predložila načrt o uveljav-ljenju zakona glede prinosa v pokritje stroškov za skupne zadeve, ter načrt, s katerim se do konca leta 1898 podaljšuje carinska in trgovinska zveza z Ogersko in privilegij avstro-ogerske banke. Konečno je predložila vlada v ekspozeju finančnega ministra omenjene načrte zakonov o transportnem davku ter davku od prodaje sladkorja in pa zakon, s katerim se določa, da pripadajo gotove kartelne zveze v bodoče pod državno nadzorstvo.
Dunaj, 12. oktobra. „Fremdenblatt" poroča iz Carigrada: Avstro-Ogerska je odposlala v mešano komisijo za definitivno uravnavo meje mej Grško in Turčijo vojaškega atašeja v Carjemgradu, barona Giessela, v komisijo za finančno kontrolo pa dvornega svetnika v zunanjem ministerstvu, viteza Suzzaro.
Dunaj, 12. oktobra. Poslanik Calice se je vrnil sinoči na svoje mesto v Carjemgradu.
Dunaj, 12. oktobra. Zbornični predsednik dr. Kathrein se povrne danes z Angleškega in predseduje jutrišni seji.
Dunšg, 12. oktobra. Pri dopolnilni volitvi za deželni zbor je bil v okraju Zwettl izvoljen krščanski socijalist Hocker s 1902 od 2552 oddanih glasov, v Poggstallu pa je dobil Vergani 880, nemški nacijonalec Riether pa 758 glasov. Potrebna je ožja volitev.
Praga, 12. oktobra. Pri dopolnilni volitvi za državni zbor v okraju Šmihov-Karol. Dol je bil izvoljen Mladočeh Heller, vrednik dnevnika „Narodni Listy".
Budimpešta, 12. oktobra. V današnji seji poslanske zbornice je predložil ministerski predsednik baron Banffy poročilo kvotnih deputacij o nagodbenem provizoriju z Avstrijo in gledč financijelne nagodbe mej Ogersko ter Hrvatsko in Slavonijo.
Gradeo, 12. oktobra. Deželni glavar grof Wurmbrand je obolel in namerava odložiti deželnozborski mandat.
Foulard-svila 60 kr.
do gld. 3'35 meter, — japonska, kitajska itd. v najnovejših vzorcih in barvah, tudi žrna, bela in barvena Henneberg-svila od 35 kr. do gld. 14 65 meter — gladka, progasta, križaita, vzoreasta, damasti itd. (ok. 240 razn. kakovostii ia 2000 razn. barv, vzorcev itd.) Počtnlne ln oarlne prosto na dom. — Vzorci obratno. — Dvojnati pismeni poito v Švico.
Meteorolofflčno porodilo.
J	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	IŠa Aj a t»
11	9. zvečer	788-0	4-3	sr. svzh.	jasno	
12	7. zjutraj 2. popol. j	736-6 734 6 1	01 78	sl. svzh. sl. vzh.	me^ta oblačno	00
Srednja včerajšnja temperatura 4 6°, za 6'6° pod normalom.
Bortolo Sardotsch, Koper
(tvrdka obstoji od 1. 1828) prodaj a
domača in inozemska olivna olja.
Na zahtevanje pošilja vzorce brezplačno in franko.
Ozir poštenosti,
zmernih cen in točne, redne postrežbe so najboljši dokaz razni samostani, cerkvena predstojništva in zasebniki, kateri pri gornji tvrdki kupujejo vse, kar potrebujejo taceea blaga, od najfinejšega namiznega olja do goriva in olja za mazanje strojev.	674 5
ctfroda se prostor
v Gameljnah b izo glavne ceste, primeren za žago, mlin ali kako tovarno.
Več se poizve pri lastniku v Gameljnah hiš. St. 28.	672 3-2
Udino podpisani usojam si tem potom naznaniti, da sem zapričel v Trstu	684 б—l

i i
i lil i
m ш
posel.
Pri špedicijah bode mi glavni smoter, da jih izvedem točno in ceno.
Skrbel bodem, da naročene komisije izvršim tako, da si pridobim popolno zaupanje. Sprejemam tudi naročbe od samo 5 kgr. in več za vsakovrstno blago.
Tudi se bodem pečal * razprodavanjem zunanjih raznih pridelkov na tržaškem tržišču.
Nadejajo se, da se me sorojaki domislijo, ostajam odličnim spoštovanjem udani
JOSIP ŠTOKA, trgovec in špediter
v Trstu, via Valdirivo št. 17, v Trstu.
Priznano najboljše perilno sredstvo!
Lessive-Fenisov lug.
Patent; J. Pioot, Pariz.
Ohrani perilo, mu daje lepoto; pri pranji ni treba zraven ilikakove žajfe, sode, pepela itd. To lzvratno sredstvo za člatenje ne škoduje ne platnu, no volni, ne svili ali rokam. Provzroča malo truda in je neobhodno potrebno vsakemu gospodinjstvu.
Ta lug osnaži vse na najboljši način!
LsMn ii
zajamčeno brez klora ln neškodljiv prodaja v zavojih
v Ljubljani: Gosp. J. Perdan,	Gosp. J. Fabjan,
„ M. E. Bnpan,	„ J. Klauer,
„ A. Staonl,	„ F. Oroiel,
„ J. Jebačin,	„ V. Sohlffer,
„ A. Sarabon,	„ Fr. Stnploa,
„ Kham ln Murnik,	„ L. Mauser,
gosp. Kavčič ln Iallleg. 682 6-1
NJ1
I
SIEMENS & ML
inžtalacijski oddelek za mestno elektrarno.
Naznanilo.
Zaradi praznovanja
petdesetletnice
tvrdke
SIEMENS & HALSKE
' je dane» inštalacijski oddelek za mestno elektrarno
"S*
zaprt.
685 1-1
Lloyd v Bremi.
491 30-22
Od vis c. kr. ministerstva vsled ukaza dnć 7. maja 1894, št. 5373 dovoljen.
Brodarstvo poštnih brzoparnikov do Novi-Jorka
Iz Breme vsak torek in soboto zvečer. Iz Southamptona dotaknivši se Cherbourga vsako sredo in nedeljo Iz Genove dotaknivši se Neapola via Gibraltar
Brema - Sev. Amerika.
Do Novi-Jorka.
Brema-Južna Amerika.
Do Montevideo.
Do Baltimore.
dva ali trikrat na mesec.
Brema - Vzhodna Azija.
Do Kitajskega.
Brema-Avstralija.
Do
Adelaide, Melbourna, Sydneja.
Do
Buenos-Ayres.
Vožnja po morji čez ocean do Novi-Jorka traja 7 do 8 dnij. Najlepša ln najoeneja priložnost za potovanje.
Glavni zastopnik v Ljubljani :
Do
Japonskega.

Otvoritev prve domače tvrdke z mesenim blagom
čast mi je naznanjati najuljudneje slavnemu občinstvu, da sem otvorila
v novozgrajeni Mayer-jevi hiši, Sv. Petra cesta št. 2, zraven kavarne „Valvazor"
„Prvo domačo tvrdko"
z najrazličnejšimi in najfinejšimi mesnimi izdelki, kot: s pristno kranjskimi, frankfurtskimi, pariškimi in avgsburškimi klobasami, hrenovimi klobasicami, safaladi itd., s suhim mesom in teletino, nadalje z
divjačino in perutnino, na debelo in drobno.
Pripravljam vse te reči sama s pomočjo izkušenih močij in iz zanesljivega domačega blaga. — Pošiljatve po pošti in železnici se bodo vršile točno in natančno.
Ker razpolagam z vsemi potrebnimi sredstvi, mogoče mi bo postreči slavno občinstvo v popolno zadovoljnost.
Z odličnim spoštovanjem se priporoča	МЗ>ГЈј SL KOpćlič
687 3—1
лл л д:д лг. л - Л..; a лглгл л—л д—л—«i—-д—л. ,.л——л.: л.—л-л,- л—л—а.—л,- a . д> м.—л—.а—-i—^—a—-u—л—л.——a—o—.a—л—л—u—л.—дх—				
--1Ш8 та .o a	j m Is -t	b o У? :	5 5rl£j9	ш—
Dnč 12. oktobra.
Skupni dri&vni dolg v notah Sknpui državni dolg v srebru i?sirijska zlata renta 1%
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron ,
Ogerska zlata renta 4 %.......
genska kronska renta K%, 200 kron . .
4	valro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . tnditne delnice, 160 gld. . . . . . ijoufton vis ta...........
5	cmSki drl. bankovci za 100 m. nem. dri. velj.
tO mark............
\t» ,'rankov (napoleondor)......
I alijanski bankovci ........
0. kr. cekini...........
Dnč 11. oktobra.
101 ffld. 95			t?.	4* driavne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	159 gld. 25			kr.
102		15		o% državne srefike 1. 1860. 100 gld. . .	160		—	
123		55		Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....	190		_	
101		95		4 % zadolinice Rudolfove želez, po 200 kron	99		80	
121		75	•	Tišine srečke 4%, 100 gld.......	141		75	
99		60		Dunavske vravnavne srefike b% ... .	128		76	
963		—	„	Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878	109		50	
360	f	30		Posojilo goriškega mesta.......	112		50	
119	ч	70		kranjsko deielno posojilo.....	98		—	
58	*	8 VI,		Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4$	98		60	
11		76		Prijoritetne obveznice državne železnice . ,	226		—	u
9		52	*	, juine ieleznice 3% .	181		—	•
45		10	„	, „ južne železnice 6% .	126		—	»
6	4	66	n	, dolenjskih ieleznic 4<	99	»	60	
Kreditne srečke, 100 gld........198 gld. 25 kr.
4 4, srečke dunav. parobr. druihe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srefike, 10 gld.
Rudolfove srečke, 10 gld.......
Salmove srečke, 40 gld........
St. Genćis srečke, 40 gld.......
Waldsteinove srečke, 20 gld......
Ljubljanske srečke.........22 . 50
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 162 . 50 Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl.st.v. 3400 . — Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ... 409 . — Akcije južne ieleznice, 200 gld. sr. . . . 83 „ 50 Dunajskih lokal, železnic delniška druiba . — » —
Montanska družba avstr. plan.....128 „ 70
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 165 , — Papirnih rubljev 100 ........ 127 . 12
198	gld.
156	„
19	.
25	.
73	.
79	.
57	. 22 162
®,žC Nakup in prodaja r*ak«vrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd.
Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izirebacjs najmanjšega dobitk* Kalantna izvršitev naročil na borzi.
fflenjarnlćna delniška družba
99-иг.ж. Ж II C U
«ciiztili it. !D Dunaj, Rariahiltirstraus 74 B,
66
Pojasnila gga v vseh gospodarskih in Hnanćnfh stvareh,
potem c kursnih vrednostih vseh ipekulasljskifc vrednostaft papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče viiooega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic. W