DAVORIN RAVLJEN vati. Spet je bila pomlad v deželi. Pre- j, lepega dne zleze kača iz luknje, — ne ŠE ENKRAT TRI daleč spodaj je gospodar Boštjan opravljal delo v vinogradu. Ko si obri-še pot in pogleda proti domači hiši, _ uzre kačo, ki se lepo udobno greje na 1. O kaci in kmetu, lci nista mogla soncu pred luknjo postati prijatelja _ KaČ3( aU g. pri§la na dan? Bo Kmet Boštjan je imel hišo v rebri, diva spet dobra znanca in prijatelja, v skalni rebri. Sonce je močno prigre- kakor sva bila prejšnja leta. Kar se je valo in kaj rado se je zgodilo, da se zgodilo, tega ni več mogoče popraviti, je na pomlad priplazila iz luknje kača, kajne, kača? da se nasonči in ogreje. Pa je imel Ali kača ne odvrne, marveč se ro- kmet Boštjan otroka komaj štiri leta čno splazi v luknjo. Ko spet pokuka iz starega in srčno ga je ljubil. Štiriletni luknje, reče kmetu: fantič ni bil kar tako mehkužen kakor — Lepo bi bilo, kakor praviš, meščanski otroci. Korajžen je bil, su- Boštjan! Ali veruj mi, kmetič: dokler kal se je okrog domačije kakor mlad jaz gledam svoj rep, ti pa svojega sin- petelin, lučal kamenje po hribu in vpil čka grob, dotlej ne more biti pravega in prepeval, da so ga čuli daleč v do- prijateljstva med nama! lino. Toplega pomladnega dne ugleda 2. O psičku Gladežu in prašičku Boštjanček kačo, ki se je pravkar pri- Debeluhu vlekla iz luknje. Gleda jo, kako se raz- potegne in se spet zvije v klobčič, da Psiček Gladež se je tako rekoč noč se prijetno ogreje. Še nikoli je ni nih- *n dan potepal okrog hiše. V splošnem če preganjal od tod pa se je kača ne- mu ni bil° kaJ reči- Pridno je lajal, kam udomačila in se tudi to pot ne kadar so se bližali tatovi. Že nekate- zmeni za fantiča Boštjančka. Nepre- ™ Je pregnal v teh slabih časih. A tu- mišljeni fantič pa vzame sekiro. Od di sam je bil venomer laeen pa lačen. zadaj se priplazi, zamahne — in ji od- Stikal je okrog, vsako kost ovohal, v seka rep ... Jojme, kača sikne, se po- vsako koritce potaknil svoj gobec. žene Boštjančku pod noge in ga use- Nekoč preskoči ograjo svinjske gori- ka nad sklepom. Boštjanček med vi- ce in se znajde v staji smešnega okro- kom in krikom ves prepaden v hišo, gleSa prašička Debeluha. kača pa naglo nazaj v luknjo. — Dober dan, prašiček! — Žalostno je povedati, ampak resni- — Boljšega tebi, psiček! čno se je zgodilo, da sinčku Boštjan- — No, no, no! Ti pa moreš kaj zdi- čku nista pomagala ne oče, ne padar. hovati, debelušček nerodni... Poglej, Prebridko ihteč je kmet Boštjan zako- tvoje korito je polno turščice in otro- pal edinca pri cerkvi na hribu — tako bov — blagor tebi, lenuh in debeluh! je imel njegov grobek skoraj vedno — Oh, oh, oh! — žalosten hohnja pred očmi. Kače dolgo ni bilo na son- prašiček, tožeče nadaljuje psiček: čni dan, ali pa je samo prikukala iz — Vsak dan je polno tvoje korito, luknje. Če je z bistrimi očmi le od da- vsega imaš na pretek, da dojedati ne leč ugledala gospodarja Boštjana, je moreš. In brez vsake koristi lenariš v brž šinila nazaj na varno. tej staji. Zreš in dremlješ. Za nič dru- Minilo je leto, minili sta dve. Cas gega nisi, kakor za samo škodo ... Me- leči rane, žalost se poleže. Pa je tudi ne poglej! Siromaček gladni varujem kmet Boštjan po malem jenjal žalo- domačijo in glavo in posest našega go- 225 spodarja. Pa nimam lastnega korita. ogradi, zraven njega pa lenari in raz- Sam se potepam okrog hiše, da najdem mišljuje njegov sin. Pa pridirja iz va- trhlo kost in jo oglodam. Vso ljubo si pes potepin in hiti sivcu oslu do- noč obletavam domačijo in lajam v povedovati: mesec in se otepam plohe in burje, — Tak hitro, sivec! Na svatbo mo- dežja in snega — pa ne užijem nobene raš! Tebe hočejo. hvale in nobene mastne hrane. Sivec sivi odmaje z glavo. V tem — Oh, oh, oh — vnovič zahohnja Pa se že vsili s SV°J° besedo oslič: prašiček, potem pa žalostno reče: - — Le počemu klicejo tebe, oče! To Ne jadikuj, predragi psiček. Ničesar bl rad vedel> zakaj prav tebe. Mene mi ne zavidaj. Daj, da jaz zavidam te- naJ, bi P°zvaIi: ml,ad sem-, Poskočen, be. Le pomisli, le natančneje pomisli, zaflesal bi "* vesel° zari§al- da bi use zakaj mene ta hiša tako pita in krmi. ™}° v sosednjo vas. Pa gredo tebe Še letošnjo zimo boš to predobro ve- khcat starca! del tudi ti, ko boš lokal mojo srčno . " ?' le kaj. se UJ.edas- s!n! Got(?VO , . je treba tovonti vodo pa drva za ku- ho in peko, — seveda, pa so se spo- _ _ . ., mnili name, na starega osla. 3. Osel qre na svadbo D ,. . . . . , . .... 57 rodjetni sinko je tedaj umolkml, Bilo je v Dalmaciji, pred pustom sivi očka sivec pa je odkopital doli v nekoč. Sivček osliček stoji v kameniti vas na svatbo.