0 ureribi udteljskili plae na Kranjskem. IV. 9. Krajerno-osebni zistem. (Status.) ^dveč bi bilo po izvrstnera govoru gospoda deželnega predsednika (vide nUčit. Tov." št. 14. in 15.) nadrobneje gori imenovani plačilni zistem še utemeljevati. Iz vsega njegovega govora o uredbi učiteljskih plač odseva temeljito poznanje naših nesrečnih plačilnih razmer, ki so tako usodepolne tudi za pedagogiško-didaktiški razvoj naše šole. Velja le krajevno-osebni zistern natančneje razložiti. Po tem zisternu iraajo vse učne osebe jednake službene.starosti jednako p 1 ačo, naj si bodo tu a 1 i tam. Le za kraje, kjer so življenske in druge razraere nadnormalne, ustanovljene so posebne lokalne doklade, katere doticni gotovo rabijo. Take doklade so tudi iz pedagogiško-didaktičnih razlogov potrebne; brez njih bi ostale marsikatere šole v takih krajih brez učitelja. Krajevno-osebni zistem je pa tudi najidealnejši status, ker ustreza naši poglavitni terjatvi: plačanaj se ravna po službenih letih. Še besedo o službah 1. in 2. vrste. Le-te srao proizvodili iz temeljne določbe o naših plačah, iz § 55. državnega ljudsko-šolskega zakona ter dokazali tudi potrebo, da obstajajo. Kdo bi pa priŠel v službo 2. vrste? Pred vsem mlad začetnik, kateremu je treba šole in prakse, da je popolen. Prav je torej, da dobi taisti manjšo plačo. V 2. plačilni vrsti bi tudi lahko ostal vse svoje žive dni. To pa ne bi bilo prav. Kadar je kdo v svoji stroki dozorel, sodi na drugo mesto. Da si tedaj poboljša svoje stanje, prosil bo za službo 1. vrste: na jednorazrednico ali kam drugani. Na ta način si pridobimo primerno razdelitev učnih oseb na mesta, karaor sodijo po svoji zmožnosti in skoraj menira da bodo izginili novinci iz jednorazrednih šol. Velika veoina uciteljic bode pa ostala v 2. plač. razredu. To tudi ni nikaka krivica. Gotovo bodo službe 2. vrste vsaj tako plačane, kakor so dosedaj gospodične koleginje, če ne bolje. Deželi mora biti gotovo na tem, da ima zadostno število učnih oseb. No, učiteljic je pa sedaj menda vendar — zadostno število, med tem ko se zadnjih 10 let opaža pomanjkanje moških, ki utegne usodepolno postati! Ze ta praktiški ozir, če se nece že financijelnega in postavnega upoštevati, govori za to. Ločijo naj so torej po že danih načelih vsa učna mesta v 2. plačilni vrsti; vsaka izmed nj-ih naj pa ima svoj status, v katerem se po preteku vsakih 5 let pomakne v višji plaoi lni razred. 10. Načrt, po katerem naj bi se uredile učiteljske plaee na Kranjskem. Vsled tega naorta bi bili razveljavljeni nastopni §§: 19, 21, 23., 40. dež. šol. postave z dne 29. mal. travna 1873. 1., dalje §§ 2., 3., 4. (izjernši ali 3) 5. postave z dne 29. listopada 1890. 1. in § 41. postave z dne 30. mal. travna 1886. 1. A. Splošne določbe. I. Plače ucnih oseb se ravnajo po službenih letih. II. Za kraje, kjer so življenske in druge potrebe nadnormalne, se pripoznajo učnira osebam krajevne doklade, ki se racimajo v pokojnino po onem znesku, kakoršnega uživa dotičnik ob času svojega upokojenja. III. Vsled določil § 55. drž. šolske postave z dne 14. vel. travna 1869. 1. drž. zak. št. 62 razdele se vsa ucna mesta v 2 plačilni vrsti. Vsaka plačilna vrsta tvori zase poseben status, v katerem se dotične učne osebe od 1. dne naslednjega meseca, v katerem so prebili izpit učne vsposobljenosti, vsakih 5 let nepretrganega in z dobrim uspehom združenega delovanja na kakšni javni ljudski šoli šestkrat pomaknejo v višji plačilni razred. IV. Plačilne stopnje 1. vrste so: 500, 600, 700, 800, 900, 950, 1000 gld. Plačilne stopnje 2. vrste so: 500, 550, 600, 650, 700, 750, 800 gld. V. Lokalna doklada znaša za službe 1. vrste: v 1. krajevnem razredu 300 gld. v 2. 200, v 3. 100 in v 4. 50 gld. Za službe 2. vrste: v 1. krajevnem razredu 150 gld., v 2. 100 in v 3. 50 gld. VI. Opravilna doklada za šolske voditelje znaša: 1.) na jednorazrednieah po 51etnem zadovoljivem službovanju na isti šoli 50 gld. Ako je na jednorazrednici število šolo obiskujočih otrok v treh zaporednih letih nad 100, je nakazati ucitelju takoj opravilno doklado 50 gld. Le ta so pod istimi pogoji po Sletnem zadovoljivem službovanji na isti šoli poviša na 100 gld. Ako je kje jednorazrednica, ki bi štela v treh zaporednih letih nad 160 učencev, dobiva učitelj takoj 100 gld. opravilne doklade. 2.) na dvo- in trirazrednicah 100 gld. 3.) na štirirazrednicah 150 gld. 4.) na pet- in večrazrednih šolah 200 gld. VII. Vsak šolski voditelj ima pravico do naturalnega stanovanja, obstoječega iz 3, najrnanj pa 2 sob z najmanjšo skupno ploskovino 60 m2, dalje iz kuhinje, jedilne shrambe, kleti, podstrešja in drvarnice. Stanovanje raora biti zdravo in v dobrern stanu ter slikano. Njegovi sestojni deli morajo biti zvezani in ne v raznih delih dotione hiše raztreseni. Ob pomanjkanju naturalnega stanovanja plačevati ima šolska občina šolskemu voditelju lokalno doklado dotičnega kraja za stanarino. VIII. Tudi drugim učnim osebam se principijelno pripozna naturalno stanovanje in sicer uonim osebam 1. vrste kolikor raoč tako, kakor šolskim voditeljem, učnim osebam 2. vrste pa soba s kabinetom, ali vsaj jedna soba z najraanjšo ploskovino 30 m2 in drvarnico. Kjer nimajo te učne osebe naturalnega stanovanja, dobe stanarinski prispevek in sicer V ucne osebe 1. vrste ucne osebe 2. vrste I. II. III. IV. krajevnem razredu na leto goldinarjev avstr. velj. 150 75 100 50 50 25 25 25 19* Polovico tega doneska naj plačuje deželni šolski zaklad, polovico pa dotična šolska občina. IX. Provizorični učitelji (učiteljice) dobivajo letno remuneraoijo 350 gld., lokalno doklado in stanovanje oziroma stanarinski prispevek učnih oseb 2. vrste v dotičnem kraju. Provizorični učitelji brez spričevala učne vsposobljenosti se smejo nastaviti le na večrazredne ljudske šole. Dohodke jim je nakazati za nazaj in sicer od dneva, s katerim so nastopili službo. X. Predstoječa določila veljajo povsem tudi za osobje na meščanskih šolah, katerim se daje razun teh 200 gld. letne doklade, ki se v pokojnino računi. Opravilna doklada ravnateljev na meščanski šoli znaša 200 gld. na leto. XI. Iz 3°/o interkalarija se zisternizujejo mesta okrajnih nadomestnih učiteljev. Ako še nimajo spričevala učne vsposobljenosti, se sraejo le na vecrazrednicah vporabljevati. Njih službeno mesto doloci deželni šolski svet po zaslišanju okrajnih šolskih svetov. XII. Kadar poucujejo učitelji (uciteljice) Ijudskih in meščanskih šol vsled naloga okrajne šolske oblasti kak nezapovedan učni predraet, jim gre 20 gld. letne remuneracije za vsako tedensko učno uro. XIII. Uciteljice ženskih ročnih del, ki niso razredne učiteljice in kl imajo spričevalo učne vsposobljenosti za poucevanje ženskih ročnih del, dobe na leto 20 in po lOletnem zadovoljivem službovanju 25 gld. remuneracije za vsako učno uro. Učiteljicam brez spričevala gre pa letna remuneracija 10 oziroma 15 gld. od vsake tedenske uone ure. XIV. Zasilni učitelji dobivajo nagrado in sicer za vsako učno uro 20 in po lOletnem zadovoljivem službovanju 25 gld. na leto. XV. Pomožne in zasilne učne osebe nimajo nikake pravice do penzije. B. Nadrobne določbe. XVI. Službe 1. vrste so: 1.) Vsa naduciteljska mesta, 2.) vsa uciteljska mesta na deških šolah, ali razredih v krajih, kjer so srednje šole, 3.) vsa učiteljska mesta na jednorazrednicah, 4.) še po jedno učno mesto na mešanih 3- in 4razrednih in še po 2 mesti na mešanih petrazrednih Ijudskih šolah. Ako bi bilo na kaki po spolu mešani ljudski šoli več kakor 5 učnih mest, morata biti 2/3 vseh njih službe 1. vrste. XVII. Ostale službe so 2. vrste. XVIII. Službe, navedene pod XVI. 4.) se smejo stalno namestiti le z moškimi učnimi osebarai. Za podelitev ostalih služb je pa merodajen § 15. deželne postave z dne 29. mal. travna 1873. leta dež. zak. št. 21. XIX. V svrho določitve lokalnih doklad in stanarine, oziroraa stanarinskega prispevka se uvrste: 1.) Deželno stolno mesto Ljubljana v 1. krajevni razred; 2.) v 2. krajevni razred kraji, kjer so večje uradnije, letovišča ali zdravišča s posebno draginjo; 3.) v 3. krajevni razred kraji, kjer so manjše uradnije, ali ki so letovišča ali zdravišča; 4.) v 4. krajevni razred vse ostale kraje. C. Prehodne določbe. XX. Po predstoječih določilih sestaviti se imata 2 statusa, pri katerih je računiti vsa službena leta od prvega nastopa službe po pridobitvi zrel. spričevala. Po teh je uvrstiti: V plao. razred 1000 gld. ozir. 800 gld. učne osebe, ki služijo že 35 let n 750 , - „ „ „ n 30 „ n '^0 » m n " » » -^ » „ 650 . „ - „ - - 20 „ » 500 „ „ „ „ „ „15,, » 550 „ „ » n n n 10 „ „ 500 „ vse učne osebe, ki imajo spricevalo učne vsposobljenosti, pa še ne služijo vsega skupaj 10 let. V višji plačilni razred pa stopi učna oseba, kadar bi imela po sedaj veljavnih določbah dobiti naslednjo starostno doklado. Ako bi kje kaka ucna oseba imela po novih določbah dobiti manj kakor sedaj, dovoli se ji do poravnave osebna doklada. Štefan Primožič. n n V n •n •n V n n Y) » n » r> n n 950 900 800 700 600 500