Kje je dno?
Med temeljnimi usmeritvami naše gospodarske politike v letošnjem letu je tudi zapisano, da bomo še naprej uveljavljali realni tečaj dinarja, 1. aprila pa naj bi uvedli tudi realno pozitivne obrestne mere.
Predvidevanja o tem, kaj naj bi to številčno pome-nilo so precej razBčna, saj so nihanja v ocenah, ko-likšna bo letos stopnja inflacije, sila različna, prav od inflacije pa odvisno, kolikšne bodo obrestne mere in koNko bo zdrsel dinar v primerjavi s konvertibilnimi valutami.
Kratek pogled nazaj nam pokaže, da je dinar v letu 1983 močno izgubil na svoji vrednosti, saj se je na primer ameriški dolar v tem letu podražil za 101 odstotek. Tudi lanr se naši valuti ni godilo kaj dosti bolje, kajti dolar je poskočil še za nadaljnjih 68,5 od-stotka in se povzpel že v vrtoglave višine. Približno enako se je dinarju godilo tudi v primerjavi z drugimi konvertibilnimi valutami, a skok je bil vendarle neko-liko manjši tudi zaradi spremenjenih odnosov med dolarjem in valutami zahodnoevropskih držav in ja-ponskim jenom.
Za koliko bo dinar izgubil svojo vrednost v letu 1985? Če smo malce sarkastični, lahko zapišemo, da se brez kave in ciganke nič ne ve, a kaj ko vede-ževanje pri nas ni prav nič priznana metoda za na-povedovanje raznih gospodarskih gibanj, tako tudi ne gibanja tečaja dinarja. A približno enako je tudi z resnimi ekonomskimi metodami, kajti v preteklosti se je često izkazalo, da so bili izračuni ravno tako ne-točni kot vedeževanje. Povsem jasno je, da bo giba-nje tečaja dinarja odvisno od razmer na mednarod-nem finančnem trgu, še bolj pa seveda od naših no-tranjih gospodarskih razmer. Že prvi ponovoletni dnevi so natn prinesli številne podražitve in povsem jasno je, da je inflacija dobila nov zamah, ki ga bo težko ustaviti. Ekonomski strokovnjaki in kreatorji naše ekonomske politike so resda napovedovali, da bo v prvem letošnjem polletju prišlo do pospešene rasfi cen že zaradi legaliziranja takoimenovanih »sivih« cen, a zdi se, da je ta udar vendarle premo-čan. Ker je ena od temeljnih usmeritev pri vodenju politike tečaja dinarja, da mora vrednost dinarja pasti najmanj za razliko med našo in inflacijo v razvi-tih deželah, lahko v prvih mesecih letos pričakujemo hitro padanje vrednosti dinarja. Če k temu dodamo še dejstvo, da je prav tečaj dinarja eden izmed po-speševalnih dejavnikov večjega izvoza, je ta napo-ved toliko bolj upravičena.
Ob vsem tem pa se vendarle lahko vprašamo: ali padanje vrednosti dinarja nima meje? Odgovor je lahko takle: v sedanjih gospodarskih razmerah pri nas je to praktično sod brez dna. ki pa prinaša vrsto sila neugodnih posledic, ki jih vsak dan občutimo na lastni koži. A dokler se gospodarske razmere ne bodo stabilizirale, kar predvsem pomeni, da dokler ne bomo znižali inflacije na razumno mejo, ni realnih možnosti za drugačno politiko tečaja dinarja. Ob vsem tem pa je paradoksalno, da želimo razmere stabilizirati z realnim tečajem dinarja in realno pozi-tivnimi obrestnimi merami, vse premalo pa se soo čamo z realnostjo posledic teh ukrepov za številne gospodarske subjekte. Šele ko bomo v večjem ob-segu začeli zapirati slabe tovarne, lahko ozdravimo gospodarstvo, seveda pa bo to povzročalo tudi šte-vilne težave — od socialnih naprej. Pa jih mar tako bolno gospodarstvo kot je naše, ne povzroča tudi že sedaj?
F.K.