Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177
PODUREDNIŠTVO:
34135 Trst, Vdcolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 17.000
Letna inozemstvo	»	25.000
Letna inozemstvo, USA dol.	30
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
Leto XXXIII. - Štev. 26 (1659)	Gorica	-	četrtek,	25.	junija	1981	-	Trst	Posamezna	številka	Lir	400
Še o tridnevni razpravi v deželni zbornici IFolivni neuspeh
demokristjanov in komunistov
Naš list je pred dvema tednoma objavil tiskovno poročilo deželnega vodstva SSk o zaključkih razprave, ki je bila v deželnem svetu v zvezi z zakonskim predlogom svetovalca dr. Štoke za celovito zaščito Slovencev v Italiji.
Odmev, ki ga je ta razprava imela tako v krajevnem kot deželnem tisku, pa tudi v raznih javnih občilih (radio Trst A, TV Koper itd.), nas sili v ponovno razmišljanje o tej razpravi.
SLOVENSKA SKUPNOST ZASLUZI VSE PRIZNANJE
Najprej moramo dati priznanje Slovenski skupnosti, da ji je uspelo, da je v deželni zbornici izsilila omenjeno diskusijo, in to se je zgodilo prvikrat v sedemnajstih letih obstoja naše dežele. Žal ni deželna zbornica imela za umestno, da bi razglabljala o posameznih členih (vseh je 24) zakonskega vsedržavnega predloga SSk, ki ga je na podlagi člena 26 deželnega statuta vložil deželni poslanec dr. Štoka.
Da se ni razpravljalo o posameznih členih je iskati krivdo v vladnih strankah, ki so se temu zoperstavile. Prav tako so bila nemogoča izvajanja načelnika svetovalske skupine DC Turella, ki je zagovarjal stališče raznolikosti problematike Slovencev, ki žive v Trstu in Gorici, ter Slovencev, ki žive v Slov. Benečiji in Kanalski dolini.
Mi se s takim tolmačenjem nikakor ne moremo strinjati, saj je Slovenska Benečija v takem stanju, kot je prav zaradi tega, ker ni bila nikdar narodno zaščitena, ker ni imela nikdar slovenskih šol, ampak bila vseskozi v zadnjih desetletjih potujče-vana v šoli, v cerkvi, v javnem življenju.
Jasno je, da je težko takšno situacijo spremeniti kar čez noč, je pa tudi res, da morajo primerni zakoni tej naši slovenski beneški skupnosti ustvarjati nov način življenja. Ostati na ravni narečja in navadne folklore ter ožje kulture bi pomenilo biti Za postopno, a nevzdržno potujčevanje Benečije. To je bilo zelo jasno razvidno iz vsega govora, oziroma v dveh enournih govorih, ki jih je imel v treh dneh naš zastopnik v deželnem svetu.
NEKAJ TRPKIH DEJSTEV
Ce smo ostali grenkih ust zavoljo dejstva, da niso hotele vladne stranke (DC, PSI, PRI) stvarno v proučitev posameznih členov Štokovega zakona, je pa po drugi strani res, da se je razprava zaključila s Pozitivno noto, saj je bil celotni zakonski Predlog SSk poslan kot priporočilo v rimski parlament, kar bo senatorju Fontana-riju, ki je isti zakonski predlog vložil v senatu, nedvomno v veliko pomoč.
Zal ni resolucija s tem v zvezi in katere Podpisniki so bili Štoka, Pittoni, Turello in Vespasiano, dobila tudi glasov skupine PCI, ki je sklenila, da se o tako pomembnem vprašanju za Slovence v Italiji vzdr ži, sicer iz formalističnih razlogov. MSI in LpT pa sta glasovali proti omenjeni reso-luciji. Naj bo kakorkoli že, dejstvo je, da je zakonski predlog SSk romal v rimski Parlament, kar marsikomu ni bilo očitno všeč.
Drugo dejstvo, ki ga moramo zabeležiti, Je zadržanje furlanskih svetovalcev, posebej Furlanskega gibanja, DP in PDUP, ki Prav tako niso hoteli podpreti Štokove resolucije, medtem ko je naš deželni svetovalec tako v govorih kot pri glasovanjih vedno podprl furlanske predloge in težnje v zvezi z njihovo problematiko.
Tretje omembe vredno dejstvo je prav tako osvojitev s strani deželne zbornice resolucije SSk in komunistične skupine, da se objavi v posebni knjigi vse govore, po Sege in akte, ki so si sledili v tridnevni
razpravi.
GOVOR DR. ŠTOKE
Ce se je torej vsa zadeva kolikor toliko p°zitivno zaključila in da ni izzvenelo tridnevno razpravljanje v deželni zbornici v Prazno in brezpotrebno besedičenje, je prav zasluga SSk, kar je slednja podčrtala v Posebnem tiskovnem poročilu.
Tudi ni bilo tako enostavno prepričati ^'Članski deželni svet o nujnosti, da se o Problemih Slovencev razpravlja na taki
ravni in z osvojitvijo pozitivne sklepne resolucije. Gotovo je k temu prispeval naš deželni svetovalec z dvema daljšima govoroma, v katerih je do podrobnosti razčlenjeval naše današnje probleme in aktualna vprašanja, ki zadevajo narodnostni, socialni in ekonomski vidik našega življa.
V	svojem govoru je predvsem poudaril, da je od rojstva republike preteklo že 35 let, o izvršilnih normah 6. člena ustave pa ni še za nas ne duha ne sluha. Spomnil se je potem vseh naših žrtev: ob bazoviških junakov do Lojzeta Bratuža, Simona Kosa in Pinka Tomažiča do padlih v narodnoosvobodilni vojni. Podrobneje je razčlenil vsebino 24 členov zakonskega osnutka SSk in zaključil s pozivom deželnemu svetu, da stvar resno in globoko premisli.
ZAKLJUČNA MISEL
Rekli smo že, da ni razprava v deželni zbornici mogla povsem potešiti naših pričakovanj. Toda v analih naše zamejske zgodovine bo tridnevna razprava o zakonu Slovenske skupnosti za celovito zaščito Slovencev v Italiji ostala kot važen mejnik na poti do dokončne ureditve naše problematike. Na nas samih je odgovornost, da z vsemi močmi in v čim večji enotnosti izpeljemo desetletni napor do cilja, kateremu je ime celovita zaščita Slovencev v tržaški, goriški in videmski pokrajini.
V	torek 16. junija je najstarejši član pokrajinskega sveta Slovenske skupnosti za Goriško, ki je izšel iz zadnjega pokrajinskega kongresa slovenske stranke, Bogomir Špacapan sklical člane na posvet. Glavna točka dnevnega reda je bila izvolitev novega pokrajinskega tajništva, ki naj vodi stranko naslednji dve leti.
Po opravljenih formalnostih je predsedujoči takoj prešel k volitvam. Za predsednika je bil potrjen Gradimir Gradnik, kateremu bo stal ob strani podpredsednik Branko Cernic. Za političnega tajnika je bil ponovno izbran Marjan Terpin. Novost tega tajništva pa je v tem, da bo tajniku pomagal z velikimi pooblastili tako političnega kakor organizacijskega značaja namestnik Emil Valentinčič, to tudi v želji čim večje zavezanosti in širine pri vodenju te slovenske stranke v Italiji. Tajništvo sestavljajo še dr. Karlo Brešan (organizacija), dr. Mirko Špacapan (mladina), dr. Damjan Paulin (javne uprave), dr. Andrej Bratuž (tisk), in Marija Ferletič (sindikalne zadeve).
Na seji je izstopala velika zavzetost delegatov iz vseh vasi in zaselkov goriške pokrajine, kar je silno pozitivno in ohrabrujoče za nadaljnje politično delo. Tudi sama sestava tajništva dokazuje, da je SSk dosegla tisto raven, ki smo si jo leta 1975, ko smo stranko reorganizirali, želeli doseči. Se pravi, da sestavljajo tajništvo predstavniki iz vseh naših krajev od Doberdoba prek Sovodenj, Štandreža, Gorice, Števerjana do Krmina, kar daje naši politiki novo razsežnost. Opustili smo nevarne težnje centralizacije v mestu, kar je dajalo v preteklosti naši politiki bolj značaj elitne, zaprte in kavarniške skupnosti.
Menimo, da bo doprinos novih članov v pokrajinskem svetu in pokrajinskem tajništvu omogočil še aktivnejšo prisotnost slovenske politike v širši goriški politični stvarnosti. Slovenska skupnost je namreč postala dobro organizirana stranka naših delavcev, kmetov, obrtnikov, trgovcev in izobražencev, ki se ne zapira vase, pač pa išče dan na dan stika s slovensko stvarnostjo, kar je brez dvoma pogoj za nadaljnjo uveljavitev ideje samostojne slovenske politike v zamejstvu.
Prav je, da seznanimo javnost tudi s sestavo pokrajinskega sveta SSk, kakor je bil izvoljen na zadnjem pokrajinskem svetu meseca maja:
Gorica: dr. Mirko Špacapan, dr. Karlo Brešan, dr. Andrej Bratuž, dr. Mirko
Upravne volitve preteklo nedeljo so pokazale, da volivci obračajo hrbet DC; isto so doživeli komunisti, zlasti na jugu države. Nasprotno pa so socialisti povsod zelo porasli, z njimi pa tudi druge manjše laične stranke, kot socialdemokrati, republikanci in liberalci. Po teh volitvah so se ustvarili trije skoraj enako močni bloki: DC s 30 %, PCI z 32 % in sredinsko levičarske stranke PSI, PSDI, PRI in PLI z
28,5	%. Vse kaže, da se hitro bliža čas, ko bo tudi Italija kot sedaj Francija lahko zamenjala vodstvo države.
Volilo se je na Siciliji za novo deželno upravo, v večjih mestih kot Rim, Genova, Bari, Ascoli Pičeno in Foggia pa za nove občinske uprave. K temu je treba dodati še nekatere občinske volitve na podeželju. Z ozirom na občinske volitve leta 1976 je volilna udeležba padla za 10 odstotkov in je znašala komaj 80,1 %. Le letošnje glasovanje ob referendumih zaznamuje še manjši odstotek: 79,6.
Na Siciliji je DC z ozirom na leto 1976 sicer rahlo napredovala (za 0,6 %), nazadovala pa v primeri s parlamentarnimi volitvami leta 1979 (za 2,4 %). Vsekakor pa ostaja še vedno daleč najmočnejša stranka z 38 sedeži. Komunisti so nazado-
Šturm, Bogomir Špacapan, Franc Podver-šič, Niko Klanjšček, Viktor Prašnik, Marjan Černič, Andrej Košič.
Pevma: Emil Valentinčič, Jožko Košič, Silvan Bensa, Silvan Radinja.
Štandrež: Božo Tabaj, Marko Brajnik, dr. Damjan Paulin.
Krmin: Vanda Gradnik, Roman Keber, Stanko Prinčič, Gradimir Gradnik, Kenda Franc.
Števerjan: Hadrijan Koršič, Stanislav Klanjšček, Simon Komjanc, Marjan Terpin.
Doberdob: Mario Soban, Peter Ferletič, Evgen Ferfolja, Marija Ferletič, dr. Maks Gergolet.
Sovodnje: Jožko Maraž, Branko Černič, Benjamin Černič, Remo Devetak.
Mladinska sekcija: Milan Jarc, dr. Milenka Rustja.
Član goriškega pokrajinskega sveta je tudi deželni svetovalec dr. Drago Štoka.
V zadnjem času je deželna zbornica Furlani j e-Julijske Benečije razpravljala o številnih pomembnih zakonih, med katerimi je omeniti zakon o državljanskem branilcu, ki je bil izglasovan v zbornici z začetku aprila letos.
O zakonu govorimo sicer z nekolikšno zamudo, vendar je temu pripisati zgolj okoliščino zadržanja osrednje rimske vlade. Ko naša dežela izglasuje namreč zakon, ima rimska vlada 30 dni časa, da se zakonu upre in ga vrne deželni zbornici za ponovno proučitev.
Pri omenjenem zakonu je bila bojazen zavrnitve s strani rimske vlade precej utemeljena, saj je zakon govoril o pravici slovenske narodne skupnosti, da se v uradu državljanskega branilca (difensore civi-co) državljani slovenskega jezika izražajo, oziroma pišejo v svojem jeziku.
To je bil popravek, ki ga je osnutku zakonskega predloga deželnega odbora dal v deželni zbornici svetovalec SSk dr. Drago Štoka, in za katerega so glasovale vladne in opozicijske stranke, razen MSI in LpT. S tem v zvezi je treba izreči priznanje deželnemu odborniku Tripaniju, ki se je zavzel za omenjeni popravek dr. Štoke.
V okviru deželnega sveta bo torej delo-
vali za 6 % in izgubili 4 sedeže. Zato pa so socialisti porasli za 4 mesta in v odstotkih za 4. Od ostalih laičnih strank so porasli tako republikanci kot liberalci in si osvojili po en sedež več. Misovci pa so izgubili 3 sedeže.
Veliki poraženci na občinskih volitvah v Rimu so brez dvoma demokristjani. Z ozirom na leto 1976 so padli za 3,5 %, na leto 1979 pa za 4,6%. Pri zadnjih volitvah so prejeli komaj 29,6 96. Komunisti so porasli z ozirom na leto 1976 za 0,4 %, socialisti za
2.6 %, PSDI za 0,9 %, liberalci za 1,3 %. Republikanci so ostali enako močni.
Strahoten poraz so komunisti doživeli v Bariju: izgubili so 5 sedežev (8,9%). Nasprotno pa so se socialisti dvignili od
12.6 % na 23,3%, torej kar za 10,7 %. Tudi PSDI je neverjetno napredovala: od 6% na 11,4 %. DC je pa ostala še vedno relativno najmočnejša stranka z 21 sedeži (—3). Izgubila je 4,6% glasov.
V Ascoli Picenu sta nazadovali tako DC kot PCI: prva za 5,2%, druga za 0,8%. Socialisti so narasli za 2,2%, socialdemokrati za 1,7 %, liberalci za 0,9 %.
V Foggi so doživeli komunisti pekoč poraz. Od 22,9 % so zdrknili na 15,4%, torej nazadovali so za 7,5%. Dobro pa so se v tem mestu odrezali demokristjani. Od 41,1 % so porasli na 47,8 % (+ 6,7). Seveda so porasli tudi socialisti: za 5 %, PSDI za 0,8, PLI za 0,6.
V Genovi, ki je že do sedaj imela levičarsko upravo, so komunisti nazadovali od 41,5% na 39,6 %. Še bolj so šli nazaj demokristjani: od 28,5 % na 22,5 %, medtem ko so socialisti tudi v tem mestu narasli od 12,6% za 4 odstotke. Tudi PSDI se je okrepila. Porasla je za 5,4%.
V naši deželi so bile občinske volitve v dveh furlanskih občinah. V Como di Ro-sazzo bo ostala socialistična stranka še naprej na oblasti z 12 svetovalci, DC pa s tremi v opoziciji. V občini Fomi di Sotto pa je prišlo do zamenjave. Do sedaj so jo vodili demokristjani in socialdemokrati, to pot pa je zmagala združena lista komunistov in socialistov, ki bo imela 12 svetovalcev, manjšino s tremi svetovalci pa bo imela lista socialdemokratov in neodvisnih. DC je pristala na tretjem mestu in v občinskem svetu ne bo zastopana.
Rezultat je torej zgovoren: poraja se nova leva sredina, medtem ko tako komunisti kot demokristjani izgubljajo na moči. Verjetno bo ta rezultat olajšal republikancu Spadoliniju sestavo nove vlade. DC je oslabljena, komunisti še bolj, na obzorju pa se pojavlja nova zvezda: socialistični voditelj Craxi.
val urad državljanskega branilca (difensore civico), na katerega se bo lahko obrnil vsak državljan naše dežele, ki bo hotel imeti točne informacije o položaju svoje prošnje, oziroma vloge.
Slovenci se bomo seveda na ta urad obračali v svojem jeziku, saj nam po zaslugi Slovenske skupnosti v deželnem svetu deželni zakon to omogoča, kljub čudnim interpretacijam, ki so prišle iz rimskih krogov, ki skušajo dokazovati, da naj bi ta zakon veljal samo za tržaško in go-riško pokrajino. Resnica pa je zelo enostavna: deželni zakon velja za celotno deželo, in ne samo za posamezne pokrajine, od Trbiža do Trsta, kot je v svojem govoru poudaril svetovalec SSk, in na katerega izvajanja niti predsednik deželne vlade Comelli ni imel kaj pripomniti.
■	Varnostni svet OZN je soglasno obsodil izraelski letalski napad na jedrski reaktor pri Bagdadu. Izrael naj bi tudi poravnal škodo, ki je nastala pri tem napadu. Zanimivo je pri tem ravnanje iraške vlade, ki se je odpovedala sankcijam zoper Izrael, kar je zahteval sovjetski blok in blok neuvrščenih držav, med njimi Jugoslavija.
Su. oče spet u bolnišnici
Zaradi nekajdnevne povišane temperature so v soboto 20. junija sv. očeta spet prepeljali v bolnišnico Gemelli. Opaziti je bilo tudi znake splošne utrujenosti. Zdravniki so ugotovili, da ima papež rahlo vnetje pljučne mrene.
Volitve v Franciji
Francoski predsednik Mitterand je po drugem krogu parlamentarnih volitev preteklo nedeljo postal nesporni voditelj Francije. Njegova socialistična stranka je dosegla absolutno večino: 287 od 491 poslanskih mest. Komunisti pa so izgubili 42 poslancev in jih bodo imeli odslej 44. Vendar se je Mitterand, ker so ga podprli na volitvah, odločil nagraditi jih z nekaj manj pomembnimi ministrstvi v novi vladi. Prejeli so štiri.
Dosedanja večina golistov in giscardov-cev se je razblinila. Prvi imajo 83 (—67), drugi 65 (—57) mest. Tudi desnica je nazadovala. Namesto prejšnjeh 12 jih bo imela le 8.
Slavje misijonark ljubezni v Rimu
Na praznik Kristusovega vnebohoda so imele sestre m. Terezije, ali kot se same imenujejo, Misijonarke ljubezni dvojno slavje.
V skromni cerkvi sredi napol barakarskega naselja v rimskem predmestju je 8 kandidatk napravilo začasne zaobljube čistosti, uboštva in pokorščine. Med njimi sta bili dve Hrvatici, Italijanka, Nemka, Francozinja in Kitajka.
V cerkvi sv. Gregorija v središču mesta pa je 16 sester napravilo večne zaobljube. Čisto spredaj je bila drobna, sključena postava m. Terezije. Bosa, kakor ostale, skromna kot ostale, odsotna za vse bliskanje fotografskih aparatov, potopljena v molitev. Samo njene ustnice so se neslišno premikale, medtem ko so njeni prsti počasi prebirali velike jagode za pasom visečega ji rožnega venca.
Kritična izjava mehiških škofov
Mehiški škofje so zaskrbljeni zaradi političnih in socialnih razmer, ki vladajo v državi. Oblast, ki je v rokah vedno iste stranke, je prerasla v zlorabe in korupcijo. Demokracija obstaja v Mehiki le na papirju. Nižji sloji, vključno srednji sloj, postajajo vedno bolj revni. Zlasti poljski delavci in Indijanci so postali množica izkoriščanih, na rob družbe potisnjenih ljudi.
■	Potem ko je Vatikan 6. junija objavil uradno sporočilo, da je sv. oče Janez Pavel II. imenoval Dominika Tanga za rednega škofa v kitajskem mestu Kantonu, je nepričakovano prišlo do zaostritve. Najprej je Združenje patriotičnih duhovnikov dalo izjavo, da je tako imenovanje nedopustno vmešavanje v neodvisnost domoljubne kitajske Cerkve, nato pa je uradna agencija Xinhua objavila izjavo nekega vladnega predstavnika, ki je odločitev Vatikana obsodil kot nezakonito in vmešavanje v kitajske notranje zadeve. Vatikanski krogi do sedaj teh napadov niso komentirali. B Iranski parlament je pretekli teden sprejel zakon, ki določa postopek za sojenje predsedniku države zaradi »politične nesposobnosti«, če dve tretjini prisotnih parlamentarcev izreče predsedniku nezaupnico, temu sledi odstavitev. In tako se je tudi zgodilo predsedniku Banisadru, ki je padel v nemilost tako pri verskem voditelju Homeiniju kot pri večinski stranki islamske republike, na katero se Homeini opira. Sklep, da je Banisadr »politično nesposoben«, je odobrilo 177 poslancev, eden je bil proti in eden se je vzdržal, 11 pa se glasovanja ni udeležilo. Takoj nato je bil zoper Banisadra izdan zaporni nalog, vendar se ne ve, kje se Banisadr trenutno nahaja. Vsekakor žalosten zaključek politične poti za 47-letnega moža, ki je v Parizu delil s Homeinijem izgnanstvo, postal ob 75 % prejetih glasov januarja 1980 predsednik države in vrhovni poveljnik vojske, po prišel kasneje zaradi svoje zmernosti v opreko z mohamedanskimi skrajneži, ki jih vodi predsednik vrhovnega sodišča, siva eminenca režima Sajed Behešti.
Izvoljeno pokrajinsko tajništvo
Slovenske skupnosti na Goriškem
Zakon o državljanskem branilcu
rim no Trn
JUNIJA 1941
Izseki iz razgovora msgr. dr. Frane Franica, splitsko-makarskega nadškofa in metropolita, ki ga je imel za revijo »Crkva u svijetu« v januarju 1981.
Msgr. Franic se je rodil 29. dec. 1912 v Kaštel Kambelovcu (Split). V duhovnika je bil posvečen 25. dec. 1936. Leta 1941 je doktoriral na Gregoriani v Rimu. Škofovsko posvečenje je prejel 1950. Od 1969 je nadškof in metropolit »Splitske cerkvene pokrajine«. (Na Mirenskem Gradu je 1972 predaval na katehetskem tečaju na temo »Marksistična miselnost in mladina v današnjem času«).
DVE ŽIVLJENJSKI POTI
Svojo škofovsko službo razdeljuje na tri razdobja. Za obdobje od 1950-60 med drugim pravi: »Marksizem in krščanstvo sta dve življenjski poti, ki bi se lahko pobotali ali vsaj življenjsko srečali, vendar samo pod pogojem, da bi marksizem v teoriji in praksi (!) odstopil od svojskega ateizma. To se bo po mojem predvidevanju dogodilo postopoma v dolgem zgodovinskem razdobju, nekaj sličnega, kot se je dogodilo s krščanskim sunkom v grško-rimsko kulturo. Ta proces je trajal 300 I$t. Če trdimo, da je komunizem nastal leta 1848 s Komunističnim manifestom, potem lahko sklepamo, da je polovica tega razdobja že mimo. Tako sem mislil in bom. Komunizem ni neka filozofija, kot so druge, ampak je to težka življenjska pot, po kateri gre vse človeštvo, pa tudi krščanstvo, da se na tej poti prečisti in da od socializma, zlasti še od samoupravnega socializma, ki ima humanejšo obliko marksizma kot drugi, vzame tisto, ki je kolikor toliko trajne vrednosti. To je zlasti osvoboditev človeka od začetnega suženjskega kapitala in nasploh od materialnih in predhodnih dobrin. Tako postane človek, tudi kristjan, gospodar zemlje, kot mu je odredil Bog ob začetku stvarjenja.«
TEŽKI SPOMINI PETDESETIH LET
Leta 1953 objavi službeno cerkveno stališče, s katerim prepoveduje svojim duhovnikom vstop v kakršno koli režimsko društvo. Tedaj postane žrtev psihičnih in tudi fizičnih napadov. Najtežji spomin ga veže na trenutek, ko civilna oblast zaradi »sovražnega delovanja« zapre obe njegovi semenišči. »Čutil sem se osebno odgovoren za ta neljub dogodek, čeprav v procesu nisem bil obtožen kot škof, temveč so bili obsojeni dva bogoslovca in dva duhovnika. Takrat sem prejel — to navajam za zgodovinsko ilustracijo — pismo od kardinala Stepinca, s katerim me vzpodbuja na tej težki poti.«
»V razdobju od 1972 do danes je za mojo škofovsko službo značilna svojstvena sinteza. Dialog med kristjani in marksisti je enostavno prekinjen in to z njihove strani, čeprav smo mi ostali vedno pripravljeni za nadaljevanje tega dialoga. Medtem jim je bilo sugerirano ”z vrha”, da je takšen razgovor odveč, ker ne more rešiti osnovnega problema ali je Bog ali ga ni!«
CERKEV NE MORE BITI ORGANIZIRANA PO NAČELIH SAMOUPRAVNEGA SOCIALIZMA
«Res je, da se je Cerkev v teku zgodovine prilagajala vsem državnim ureditvam, celo sužnjeposestniški dobi... Vendar Cer-
Osrednji odborr Sveta slovenskih 'organizacij (SSO) je na svoji zadnji seji razpravljal o splošnem položaju v okviru Slovenske skupnosti v Italiji ter je odobril dokončni program gostovanja ameriškega pevskega zbora »Korotan« iz Clevelanda.
V	zvezi z zahtevami slovenske manjšine za pridobitev narodnostnih pravic je osrednji odbor SSO z zadovoljstvom ugotovil, da je tridnevna razprava v okviru deželnega sveta o zakonskem osnutku, ki ga je predložila SSk, v zadostni meri opozorila italijansko javnost na slovensko problematiko. Čeprav je treba obsoditi dejstvo, da deželni svet ni odobril razprave zakonskega osnutka po členih, pomeni odobritev osnutka v celoti in njegovo posredovanje rimskemu parlamentu v obliki priporočila nedvoumno obveznost tudi krajevnih predstavniških organov za pozitivno reševanje slovenske problematike.
Osrednji odbor SSO je nadalje razpravljal o vprašanju slovenskih šolskih okrajev ter o zakonu za pravico do študija, predvsem v zvezi z dijaki, ki prihajajo na Goriško iz Benečije. SSO je mnenja, da je treba izkoristiti vsako priložnost za potrditev prisotnosti Slovencev v videmski pokrajini, kar pomeni, da je koristno, če
kev ni vnesla v svojo strukturo niti suženjstva niti fevdalistične ali kapitalistične ureditve. Tako tudi ne more vnesti v svoj ustroj samoupravnega socializma. Tako niti Cerkev niti njeno pastoralno delo ne more temeljiti na načelih samoupravnega socializma, niti vstopiti v samoupravni socializem kot njegov del, njegova veja, ker ta naš (jugoslovanski) samoupravni socializem bitno sloni na marksizmu, ki ima
v	sebi ali vključuje ateizem!«
»Če se organiziramo po načelih samoupravnega socializma, zaidemo v njihovo hišo in znotraj preoblikujemo ta socializem. Tako bi se posluževali lažne diplomacije, medtem ko nam Kristus lepo pove, da naj delamo iskreno in odprto in da naj ne vstopamo v tujo hišo pod pretvezo, temveč naj jasno povemo: Mir tej hiši! Kjer nas sprejmejo v Kristusovem imenu, ostanemo, kjer ne, otresemo prah z naših nog. Ni hujšega kot je to, da se Kristusov učenec poslužuje laži in spletkarjenja pri oznanjevanju evangelija.«
»Cerkev se je in se bo prilagajala vsem oblikam državne ureditve, kot se mati prilagaja otroku, toda ne tako, da bi sama postala otrok, ampak da bi otrok postal pameten in odrastel. Ona z otrokom čeblja, ne da bi potrdila njegovo čebljanje, temveč da se mu prilagodi in ga nauči pravilno govoriti. Nekateri pa nastopajo kot bi se bali križa pri oznanjevanju evangelija, čeprav se hvalijo s svojim he-roizmom. Tako se preveč prilagajajo svetu.«
ZAKAJ PRI NAS NI KATOLIŠKIH LAIKOV?
»Katoliški laiki so pri nas potisnjeni v ”aut”, tj. izven igre. Pred vojno so ti laiki bili zelo angažirani v cerkvenem življenju. Njihova današnja pasivnost izhaja iz strahu, ponekod pa od neoklerikalizma in neo-konstantinizma, ki se neopazno razvija tudi v naši Cerkvi.«
Ker so mnogi naši prijatelji izrazili željo, da bi tudi letos pripravili ekumensko potovanje, ki ima že 18-Ietno tradicijo, smo se odločili, da jih zadovoljimo, čeprav smo to zadevo skoraj že črtali iz našega letošnjega delovnega programa. In ker je splošna želja, da se ponovno vrnemo v Dalmacijo in obiščemo rojstni kraj novega blaženega in vzornika duhovnega ekumenizma Leopolda Mandiča, smo vzeli to možnost ponovno v pretres in jo danes predlagamo našim ekumenskim prijateljem in častilcem tega blaženega.
Glavni cilj potovanja je torej mesto Herceg Novi, kjer je Mandič zagledal luč sveta in se odločil za poklic, ki ga je pripeljal do svetosti. Tu si bomo ogledali lahko tudi posledice nedavnega potresa, ki je tako močno prizadel Črno goro in zlasti mesto Kotor in okolico. Z zadoščenjem bomo videli obnovljeno katoliško cerkev v Herceg Novem, ki je v glavnem sad darov prispevkov naših ljudi s Tržaškega. Obiskali bomo slovenske sestre v Dobroti pri Kotoru, ki so še do pred kratkim živele pod šotori.
Naša pot se bo potem nadaljevala v notranjost, in sicer v osrednjo Bosno, kjer je pred leti nastalo prvo večje svetišče v
videmska pokrajina neposredno finansira štipendije slovenskih dijakov iz Benečije, ki prihajajo na Goriško.
Glavni odbor SSO je vzel v pretres težki gospodarski in kadrovski položaj Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, ki se vleče že dolgo časa in postavlja veliko vprašanje na učinkovitost te naše kulturno reprezentativne ustanove. SSO opozarja tudi na vprašanje repertoarne politike gledališča, ki je še vedno domena preozkega kroga odločujočih, povsem negativno pa ocenjuje najnovejše premike v okviru upravnega sveta gledališča, za katere je pobuda prišla izven statutarnih organov. SSO zavrača logiko vnaprej določenih sklepov in opozarja odgovorne dejavnike na težke odgovornosti, ki si jih prevzemajo ob samovoljnem upravljanju gledališke hiše.
Kot je na začetku omenjeno je SSO odobril program gostovanja slovenskih pevcev zbora Korotan in folklorne skupine Kres iz Clevelanda. Gre za skupino več kot 80 izvajalcev, ki bodo 18. in 19. julija gostovali na Tržaškem in Goriškem. Na Tržaškem bodo nastopili na prazniku Slovenske skupnosti v Nabrežini, naslednji dan pa bodo imeli koncert v Katoliškem domu v Gorici.
(Iz črniške kronike)
22. junija 1941 je nacistična Nemčija brez vojne napovedi napadla Sovjetsko zvezo, svojo dotedanjo zaveznico. Dekan Novak je dogodek takole komentiral:
28. junija 1941: Druga polovica junija je vroča in soparna. V naravi in v evropskem življenju je pa polno električne napetosti in neviht. Zvonovi se oglašajo proti toči; 21. junija je prav hudo potolkla Vrtovin in Gojače. Ponekod je pobrala ves pridelek, ki je letos lepo kazal. Žitna polja so bogato obložena in tudi trta ima zaroda izredno mnogo, le da je za tri tedne zakasnilo zaradi deževne in hladne pomladi. Je tudi vse izredno drago. Vino v kleti ima že ceno 4 lire za liter, češnje so prodajali po 3, 4 in celo 5 lir za kilogram.
Tudi v javnem življenju so nevihte. 22. junija zjutraj je Nemec nenadoma napadel Rusijo, svojo dosedanjo zalagateljico z žitom in petrolejem. Zdaj prodira na rusko ozemlje... Zakaj to? Zdi se, da je Rusija odpovedala dobave. (Danes vemo, da to ni bilo res. Stalin je do zadnje ure redno dobavljal Hitlerju surovine in hrano, kot so se bili domenili. - Op ur.). Treba je torej po žito v Ukrajino! Da bo tudi zanje kaj plena, so napovedale Rusiji vojno še Romunija, Italija, Ogrska, Slovaška...
Rus je potuho dal Nemcu, da je vojno začel, zdaj jih bo od Nemca dobil po grbi. No, božji mlini meljejo počasi, a prav na fino.
Hudo pa gospodarijo zmagovalci, kamor pridejo. Na Gorenjskem in Štajerskem so skoro vsi duhovniki po ječah ali taboriščih; mnogo slovenskega ljudstva je krat-komalo izseljenega v druge kraje brez vseh sredstev, dekleta odločena z žigom kot Militarmadchen. Kultura 20. stoletja! Zato se ni čuditi Ljubljančanom, da so se (vendar malo preveč) vrgli v naročje manjšemu zlu, namreč naši italijanski politiki, če bereš tamkajšnje časnike, se ti zdi, da
čast bi. Leopolda v kraju Maglaj. Pravijo, da so tudi njegovi predniki prišli v Dalmacijo iz teh krajev. Končno bomo svetišče, p. Leopoldu posvečeno našli tudi Osjeku v Slavoniji, ki so ga pred kratkim zgradili hrvaški kapucini.
Poleg teh točk, ki predstavljajo jedro našega potovanja, si bomo ogledali še ce-
lo	vrsto zanimivosti, ki bodo služile za okvir, da bo slika lepša in popolnejša. Dve noči se bomo zadržali v samem biseru Dalmacije, v Dubrovniku. V notranjosti si bomo ogledali Mostar, glavno mesto Hercegovine. Dovolj časa bomo imeli, da si ponovno ogledamo Sarajevo, v katerega se že stoletja stekajo žile različnih veroizpovedi in kultur. Na poti v Osjek bomo občudovali najlepši spomenik škofa Josipa Juraja Štrosmajerja, veličastno stolnico v Djakovem, ki že po svoji arhitekturi in slikah simbolično združuje Vzhod in Zahod. V Osjeku se bomo srečali tudi z večjim številom slovenskih sester, ki so v glavnem nameščene po bolnišnicah.
Na povratku se bomo peljali ob madžarski meji vse do Varaždina in nato mimo Ptuja na Ptujsko goro, kjer bomo zaključili naše letošnje študijsko potovanje, ki nas bo gotovo duhovno obogatilo.
Potovanje bo trajalo osem dni: od 21. do 28. avgusta. Predvidena cena bo znašala
360.000	lir na osebo. Potovali bomo z avtobusom, od Reke do Dubrovnika pa s trajektom, kar bo tudi svojevrstno doživetje zlasti za one, ki še niso videli dalmatinske obale. Vpisovanje neposredno pri odbornicah in odbornikih ACM ter na sedežu ACM v Domu p. Leopolda pri Domju.
»Božjih načrtov ne moremo razumeti, saj so vzvišeni nad človeški razum, vemo pa, da jih vedno navdihuje božje usmiljenje.« Tako se je izrazil papež Janez Pavel II. na binkoštni praznik. Isto bi lahko rekli za pok. Svetka Grgiča iz Padrič, ki ga je Stvarnik še mladega poklical k sebi pred 20 leti na god sv. Alojzija. 20 let! Res hitro beži čas, a Svetko nam je še vedno blizu s svojim kratkim in vzornim življenjem.
Svetko Grgič se je rodil na Padričah 31. oktobra 1939. Zelo mlad se je navdušil za skavtsko organizacijo in v tem zanosu ustanovil v Bazovici številno skavtsko družino. 6. januarja 1956 se je skupno z 12 fanti zaobljubil, da bo zvest Bogu in domovini, da bo pomagal svojemu bližnjemu in da bo pokoren skavtskim zakonom. Od vsega začetka je bil vzoren četovodja bazoviški skupini.
bereš pravoverne laške liste, ki se tiskajo tu v kraljevini. Mnogo je dvojezično tiskanega. Na to nismo mi (Primorci) skozi 20 let nikdar pristali. Kar so prej ignorirali, če ne preklinjali, zdaj blagoslavljajo. Slike, kako slovensko ljudstvo dviga roko v rimski pozdrav ob oficielnih obiskih naših oblasti, so kar na dnevnem redu v teh časnikih. To je nam tu (na Primorskem) čisto nerazumljivo in razlagati si moremo te pojave le tako, da jih izvajajo iz groznega strahu Slovencev pred Nemci.
Ti ubogi naš narod, kdaj bo prišla ura, ko ti bodo vladarji pravični?
Nova knjiga dr. Egidija Vršaja
»Kjer obstajajo blagovni promet, trgovinske izmenjave in prepletanja skupnih delovnih prizadevanj, je naravno mesto za prijateljstvo, solidarnost in simpatijo.« S tem mottom na prvi notranji strani prihaja na knjižni trg novo, četrto delo znanega tržaškega časnikarja in gospodarskega strokovnjaka dr. Egidija Vršaja, »La Jugoslavia economica dopo Tito« (Gospodarska podoba Jugoslavije po Titu).
Elegantna knjiga, ki je izšla v založbi tržaške revije Mladika, podaja na 223 straneh vse bistveno, kar hočeta oziroma morata vedeti gospodarski operater in izobraženec o jugoslovanskem gospodarstvu in še zlasti o mehanizmih, ki urejajo ekonomske odnose med Jugoslavijo in zahodnim svetom, pri čemer sta kot partnerja z glavnim poudarkom obravnavana Italija in Evropska gospodarska skupnost. Skoraj mimogrede in v vsem dostopnem jeziku — kar je sploh odlika te knjige — pa je za splošno kulturo bralca dodanih še nekaj bistvenih podatkov o jugoslovanskem družbenopolitičnem sistemu. Bralec ima tako na voljo strokovno informacijo do najmanjših operativnih podrobnosti, hkrati pa tudi pregled nad celotnim sistemom jugoslovanske domače ureditve.
nostjo. V tem zadnjem delu je tudi vse bistveno o glavnih aspektih italijonsko-ju-goslovanskega sodelovanja, ki še posebej zanimajo našo deželo, od Osimskih sporazumov pa do širšega srednjeevropskega povezovanja v okviru skupnosti Alpe-Adrija.
Vsak od treh delov knjige prehaja postopno v podrobnosti, ki postajajo že pra-
vi	priročnik za operaterja, hkrati pa se nikoli ne prekine tisti študijski pristop, ki bo pritegnil tudi manj zainteresiranega izobraženca. Vse je podano jasno in razumljivo, kar se nam zdi vredno še enkrat poudariti.
Dr. Egidij Vršaj je s to svojo najnovejšo knjigo naredil nedvomno veliko uslugo vsem, ki želijo imeti pri svojih poslovnih stikih z Jugoslavijo jasno sliko o celotni gospodarski podobi te države in o vseh podrobnostih, ki urejajo njene odnose s tujimi partnerji. Na trgu ni dosti knjig, ki bi to kompleksno gradivo prikazale na tako pregleden način, da ga z lahkoto dojema tudi nestrokovnjak.
Katoliška manjšina na Norveškem
Na Norveškem je katoličanov 14.000, tj. 0,3 % vsega prebivalstva, jih je pa petkrat več kot pred 50 leti. K porastu katoličanov so pripomogli razni vojni begunci, ki jih je Norveška po zadnji vojni sprejela. Med
Svetko je bil tih, marljiv fant, za katerega je bil skavtizem ideal življenja. Z vsem srcem se je mu je posvetil, dokler ga ni smrt odtrgala lastni in skavtski družini po komaj enomesečnem vojaškem življenju v daljni Caserti 21. junija 1961. Ozadje te smrti je še sedaj nepojasnjeno. Dejstvo pa je, da so domača vas, domača fara in skavti izgubili z njim svojo gonilno moč. Po njegovi smrti je namreč bazoviška četa začela hirati in ne dolgo za tem popolnoma prenehala s svojim delovanjem.
Ko se klanjamo Svetkovemu spominu, ga vneto prosimo, naj bi pri Bogu prosil, da se zbudi v mladih ljudeh naših vasi zopet zanimanje za skavtsko življenje.
KATOLIŠKI GLAS lisi za kritične bralce
■ Na skoraj v celoti obnovljenem razstavišču v Montebellu je bil v sredo 17. junija odprt 33. tržaški mednarodni velesejem, na katerem nastopa okrog tisoč razstav-ljalcev iz kakih 30 držav. Sejem je v imenu osrednje vlade odprl podtajnik na zakladnem ministrstvu Carlo Fracanzani. Ob zaključku slovesnosti sta zastopnika Jugoslavije in Avstrije prejela posebni diplomi v znak priznanja za njuno neprekinjeno sodelovanje na vseh 33 tržaških sejmih po v<?jni.
■ V Turinu se je zaključil proces proti pripadnikom turinskega voda rdečih bri-. gad »Mara Cagol«. Na zatožni klopi je bilo 73 brigadistov, od katerih je bilo 11 oproščenih. Najvišjo kazen sta prejeli dve ženski: Nadia Ponti 17 let in pol, Angela Vai pa 16 in pol. »Skesani« brigadist Patrizio Peci, ki je sodeloval v procesu s sodnimi oblastmi, je bil obsojen samo na 4 leta, en mesec in 15 dni kot to določa zakon Cossiga.
■ Rdeči brigadisti so pretekli petek 19. junija izvedli v Rimu kar več atentatov. V eni od akcij so ubili podkvestorja v mestni četrti Primavalle Sebastiana Vincija, njegovega šoferja pa hudo ranili. V drugi akciji so lažje ranili uradnega zagovornika »skesanega« terorista Pecija odvetnika Antonia De Vita. V tretji akciji so streljali na uradnika G. Franconerija in ga ranili,
v	četrti pa so napadli policijsko patruljo, ki je postavila cestno zaporo. Rdeče brigade so se oglasile tudi v Neaplju s tipkanim sporočilom, da so končale proces proti ugrabljenemu deželnemu odborniku Ciru Cirillu. Za njegovo osvoboditev zahtevajo spremembo politike do nezaposlenih in do dodeljevanja stanovanj.
■ Jugoslovanski zunanji minister Josip Vrhovec je obiskal Vel. Britanijo. Njegov gostitelj je bil britanski zunanji minister lord Carrington. Sprejela ga je tudi predsednica britanske vlade Thatcherjeva. V pogovoru je bila podčrtana potreba po bolj uravnovešeni blagovni zamenjavi.
■ Ob svojem obisku v Pekingu je severnoameriški zunanji minister Haig v Reaganovem imenu povabil v ZDA kitajskega ministrskega predsednika Džaa Dzianga. Džao je vabilo »z veseljem« sprejel. Istočasno pa je kitajska vlada uradno povabila Reagana, naj obišče Kitajsko. Haig je predsedniku kitajske vlade tudi izročil Reaganovo pismo, vendar o vsebini niso povedali ničesar.
Iz Slovenije
Mašniško posvečenje v Logu
Koprski škof dr. Jenko bo v nedeljo 28. junija ob 17. uri v cerkvi v Logu pri Vipa-
vi	posvetil dva novomašnika: Slavkota Obada iz Novakov in salezijanca Franca Lisjaka iz Dornberka. Mašniško posvečenje v Mariboru bo v nedeljo ob 16. uri, v Ljubljani pa na praznik sv. Petra in Pavla ob 9. uri.
Vseslovensko romanje bolnikov in invalidov na Brezje
Mladinski list »Ognjišče« že 13 let organizira tovrstno romanje za naše preizkušene brate. Že ob 8. uri je bila cerkev na Brezjah do zadnjega kotička polna. Zdravi in bolni pa so se zbirali vse do 10. ure in natrpali tudi ves prostor pred cerkvijo ter med drevesi. Petnajst tisočglavi množici je maševal mariborski škof Franc Kramberger. Njegove besede upanja in vzpodbude so segle v srca zdravih in bolnih. Vernega vzdušja ni oviral niti dež, ki je počasi namakal vso to zbrano množico.
Za red, informacije in delitev okrepčil je poskrbelo 180 mladih. Med njimi so bili tudi slovenski goriški skavti, ki so se na Brezje pripeljali z avtobusom. Po maši se je razvila procesija duhovnikov, invalidov in ostalih mimo Marijine podobe v cerkvi.
Veliko bolnikov je ostalo tudi pri popoldanskem blagoslovu. Takrat je nastopil tudi ansambel »Nova misel« s koncertom. Bolniki so z navdušenjem pozdravili mlade zamejce. Nam pa je ostal v spominu optimizem, pogum in vera tolikih slovenskih bolnikov in invalidov. - on
Pravoslavni škof izgnal svojega duhovnika
Ruski pravoslavni metropolit Ivan iz Pskova v Sovjetski zvezi je ukazal redovnemu duhovniku Rafaelu Ogorodnikovemu, da zapusti njegovo škofijo. Ta duhovnik da mu je naredil nevšečnosti, ker je šel na sodišče prosit za dovoljenje, da nese sv. obhajilo svojemu bratu Aleksandru, ki je bil obsojen zato, ker je brez uradnega dovoljenja odprl novo semenišče.
Seja Sueta slovenskih organizacij
Letošnje ekumensko potovanje
Knjiga je razdeljena v tri dele. Prvi podrobno pojasnjuje jugoslovanski samoupravni sistem, drugi obravnava sistem gospodarskih odnosov s tujino, tretji pa
našteva gospodarske pogodbe Jugoslavije z Italijo in z Evropsko gospodarsko skup-
njimi je tudi 3.000 Vietnamcev.
Ob 20-letnici smrti Svetka Grgiča
Deset let literarnih srečanj v Brezah na Koroškem
Letos so se v dneh od 28. do 31. maja v Brezah (Fresach) na Koroškem spet zbra-
li	pisatelji iz mnogih evropskih držav. Tokrat so se v prijazni gorski vasici, ki je Postala simbol ljubeznivih povezovalnih Prireditev, srečali že desetič. Na letošnjem jubilejnem srečanju, ki je potekalo nadvse delavno, a tudi nekoliko slovesno, so se Pogovarjali o stanju literarnih stvari v današnjem trenutku.
V	prejšnjih stoletjih so samote koroških Sora nudile gostoljubnost in varstvo množim preganjanim protestantom. Podoba je, da nudijo gostoljubje in varstvo tudi protestantom duha, ki v naročju koroških gozdov in višav živahno in kritično razmišlja-
lo	o položaju kulture v svetu.
Danes so Breze kulturni pojem v širšem srednjeevropskem prostoru. V Švici, Italiji, ZR Nemčiji, na Poljskem, Madžarskem ali v Romuniji se kulturni ustvarjalci zavestno soočajo s tistim, kar je z leti v Brezah nastalo: z ustvarjalnim in kritičnim dialogom pisateljev iz najrazličnejših Vetrov in sistemov in najraznovrstnejših Usmeritev in prepričanj. Pravzaprav bi si lahko bili sovražniki. V Brezah so postali Prijatelji.
Vsi, ki so prihajali danes ali včeraj v Breze, so tudi kaj hitro, ne da bi bili na to posebno opozorjeni, začutili koroško dvojezičnost. Čeprav so bili slovenski koroški pisatelji v Brezah ponavadi le na kratko in v majhnem številu, vedo vodilni kulturni krogi v Romuniji, na Poljskem, v Nemški demokratični republiki ali v Švi-ci za probleme, ki zaposlujejo vsakega globinsko čutečega koroškega človeka katere koli narodnosti.
NEKAJ ZANIMIVIH REFERATOV
Na letošnjem jubilejnem srečanju se je 2vrstilo nekaj zanimivih referatov. V uvodnem predavanju je miinchenska literarna kritičarka Elisabeth Endres skušala odgovoriti na vprašanja, ki jih postavlja soočanje s tako imenovano meščansko kritiko, ^e literarna kritika morda prava prevzetnost in objestnost — ali pa vendarle tudi Usluga avtorju in literaturi? V živahni razpravi so zbrani pisatelji ta problem skušali Osvetliti iz najrazličnejših strani. Nekateri so odklonili tako imenovano »edinozveli-čavno literarno kritiko samozvanih literarnih papežev«.
Še več pozornosti je povzročil referat Mladega salzburškega pisatelja W alt er j a ^Utlerja o literaturi v času elektronike, čeprav so referentova izvajanja o zasenčenju literature zaradi vzpona elektronske tehnike in poplitvenega informiranja javnosti z njeno pomočjo izzvenela dokaj pesimistično, so bili mnogi vseeno prepričani, da ni nujno, da nastopi najhujše: nam-reč doba popolnega poneumljenja in slepote zaradi poplave plehke trivialne šare niašinerije televizijskih in radijskih oddajnih hiš. Mnogi so bili namreč prepričani, da se bo dalo in moralo pesniti ne k s peresom ali pa pisalnim strojem, tem-tudi s pomočjo televizije, radia in drugih sodobnih javnih občil.
Poljska prevajalca in pisatelja Ernest bycZ('k in Marek Nowak sta nakazala ze-'o obširne in zanimive probleme literarnega prevajanja, s katerimi sta se med družna soočila ob prevajanju del znanega av-strijskega pisatelja Thomasa Bernharda v Poljščino. Prevajalca sta zagovarjala nad-'se skrbno izvedeno prevajalsko delo, ki ^ora poleg primernega prevajalskega pokuha upoštevati tudi psihološko, sociološko in zasebno ozadje, ki je pogodilo na-Manok prevajanega dela. V zanimivi disku-s‘ii, ki je sledila, je med drugim sodeloval ludi slovenski pesnik Jože Šmit iz Ljublja-r'c. ki je tudi sam prevajalec.
Ludwig Biberger je predstavil nemško fegensburško pisateljsko združenje, znani Mlajši južnotirolski pisatelj Gerhard Muster pa kulturne probleme v ožinah jj^anjšinske stvarnosti v Bocnu in Meranu. °iaknil se je številnih težav, s katerimi sooča nemško govoreča manjšina na l'žnem Tirolskem. Istočasno se je zavzel dialog z italijanskim večinskim naro-
Vi.
SLOVENSKA PRISOTNOST
predavanje je spodbudilo mnoge nav-
pisatelje k različnim duhovnim pobu-arri in izvajanjem. Najzanimivejša je za-^°tovo bila pobuda navzočega tržaškega pi-Satelja Borisa Pahorja v prid različnim .v,'°Pskim jezikovnim skupnostim. Pahoi-tVo Pobudo je podprlo 44 navzočih pisa-®ljev, rned njimi vsi južnotirolski avtorji, , °8i avtorji ZR Nemčije, romunski av-^°rii in mnogi Slovenci, ki so bili tokrat
0	številno prisotni.
2	ožje Slovenije so namreč poleg taj-a slovenskega Pen-kluba Bogdana Po-
gačnika, ki je tudi sam pripravil kratek referat o pomenu vzajemnosti med narodi na tako delikatnem stičišču ogromnih slovanskih in germanskih narodnih potencialov, prišli še Jaro Dolar, Branko Hofman, France Filipič, Jože Šmit, Anja Uršič in Pavla Rovan, s slovenskega Koroškega Valentin Polanšek in avtorica otroških povesti Marica Kulnik, z Dunaja pa Milena Merlak in Lev Detela.
SKUPNA IZJAVA
Zaradi dokaj velike slovenske prisotnosti na letošnjem mednarodnem pisateljskem srečanju v Brezah je sprejeta pobuda, oziroma izjava, dokaj važna. Ze pred srečanjem v Brezah so jo zasnovali in širši javnosti priporočili vodilni italijanski intelektualci, med njimi svetovno znani pesnik in Nobelov nagrajenec Eugenio Montale, mednarodno znani režiser Giorgio Strehler in pisatelj ter dobitnik lanskoletne avstrijske Evropske nagrade za literaturo Fulvio Tomizza.
V izjavi je med drugim poudarjeno, da pristna književnost in globoka kulturna odkritja rasejo večinoma iz rodne zemlje in črpajo svoje izvirno izrazno sredstvo v jeziku, s katerim nas materinska beseda poveže z bogastvorni starih izročil. V izjavi pozivajo kulturni delavci vlade vseh držav, v katerih živijo od večine drugačne etnične ali jezikovne skupnosti, da le-te vsem omogočijo poln razvoj njihovih kulturnih identitet, kar bi ustvarilo primerno humano duhovno ozračje in odločno prispevalo k uresničitvi nove povezovalne Evrope.
Omenjeno izjavo so med drugim podpisali Slovenci Boris Pahor, France Filipič, Jaro Dolar, Pavla Rovan, Anja Uršič, Marica Kulnik, Milena Merlak in Lev Detela, številni Avstrijci, mnogi , avtorji iz ZR Nemčije, kot npr. vodja odseka za radijske igre pri bavarskem radiu dr. Dieter Hasselblatt in kulturni časnikar Klaus Col-berg, znana romunska pesnica in prevajalka Maria Banus, Južna Tirolca Joseph Zo-derer in Gerhard Mumelter in drugi.
VELIK POMEN TAKIH PISATELJSKIH SREČANJ
Letošnje srečanje v Brezah je bilo torej tudi za predstavnike manjšinskih narodov zelo zanimivo. Da je tako lepo uspelo, je predvsem zasluga Koroške pisateljske zveze in njenega predsednika prof. VValtherja Nowotnyja. Letos so se jubilejnega srečanja udeležili pisatelji iz Jugoslavije, Italije, Romunije, Francije, Poljske, Madžarske, Švice ZR Nemčije, Nemške DR, Južne Afrike in Avstrije.
Mednarodna pisateljska srečanja v Brezah na Koroškem so v zadnjih letih pridobila na ugledu. Imajo svojevrsten prizvok. So namreč nekaj posebnega. Kar jih loči od drugih podobnih prireditev, je sproščena, neuradna in nebirokratska atmosfera. To je tem srečanjem vtisnil njihov glavni pobudnik, predstavnik Koroške pisateljske zveze Walther Nowotny.
V Brezah je nastal poseben literarni obred, nekakšno prijetno improviziranje, ki pa je vseeno več kot kopičenje raznovrstnih referatov in diskusijskih posegov. Nekoliko lapidaren, obotavljajoč se humor predsednika Nowotnyja, raznolikost pisateljev in kulturnih delavcev z vseh evropskih vetrov in ideoloških področij, vrženost v duhovno pustolovščino v neki odročni koroški gorski vasi, ki tako zelo spominja na odtujitvena področja velikega mojstra sodobne literature Franza Kafke, ustvarjajo poseben literarni obred, ki je značilen le za Breze in ga ne srečamo nikjer drugje.
V desetih letih je v Brezah nastala še žal nenatisnjena antologijska dokumentacija sodobne literarne misli doma in po svetu. Številni tuji pisatelji so odkrili svojevrstno lepoto koroške dežele in njenih ljudi.
Največja dragocenost Brez pa je verjetno tisto, kar bi imenoval duhovni podtok.
V	mislih imam zelo intenzivna neuradna srečanja s številnimi pisatelji v večernih urah pri omizju gostilne Themessl. Duhovna energija, ki se sprošča v pogovorih s predstavnikom Lužiških Srbov ali pa Poljakov, Romunov ali Slovencev, ni le prijateljska izmenjava misli, temveč tudi korektura lastne literarne usmerjenosti in dopolnilo za bodočnost.
Tako tudi ne začudi, da se večina udeležencev tega pisateljskega srečanja, ki so v veliki meri že stari gosti te mednarodne prireditve, veseli na naslednje srečanje v letu dni. Ce namreč sreča in celotna duhovna konstelacija ostaneta tej prireditvi, ki jo zavzeto podpira tudi koroški deželni glavar Leopold VVagner, še vnaprej naklonjeni.	Lev	Detela
Dve evharistični procesiji na Tržaškem
Na praznik sv. Rešnjega Telesa sem se u-deležil dveh procesij: dopoldne v Trebčah, popoldne pa v Trstu. V vaški procesiji je bilo okrog 200 vernikov, v veliki mestni procesiji pa po mnenju časnikarjev ob sklepu na trgu sv. Justa okrog 25.000 in več. Na Krasu sva bila dva duhovnika s štirimi strežniki, v Trstu pa nad 100 duhovnikov in dvakrat toliko strežnikov.
To je hitra zunanja podoba dveh evharističnih procesij, ki sta zelo različni po številu udeležencev kakor tudi po obliki. Tu naj kratko omenimo, da so Trebče postale župnija po zadnji vojni, Trst pa ima tako veliko evharistično manifestacijo in tradicijo še iz časa Avstrije, ko so uradno prihajali v mesto na ta praznik slovenski verniki iz okoliških župnij. Kljub zunanjim razlikam sta obe letošnji procesiji, množična v Trstu in vaška v Trebčah, v svojem bistvu zelo enaki: v obeh krajih so verniki v okviru svojih moči in dobre volje izkazali sv. Rešnjemu Telesu veliko javno češčenje, zadoščenje in hvaležnost.
V	drugem delu tržaške procesije takoj za redovnicami je bila tudi slovenska skupina, v začetku bolj skromna, naprej pa vedno večja, ker so s pločnikov pristopali vedno novi rojaki. Naša molitev se je krepila in po ulicah starega mesta je krepko odmevala naša pesem. Prav tako je bilo v množici italijanskih vernikov, ki so se zgrnili v procesijo čez vso širino ulice takoj za našo skupino. Med temi verniki so vodili s pomočjo prenosnih zvočnikov skupno molitev in petje mladi fantje in dekleta, po trije in trije skupaj na raznih mestih. Pred leti so imeli to nalogo bogoslovci in duhovniki, sedaj pa opravljajo to važno službo mladi laiki. Zelo velik uspeh Katoliške akcije, ki je v Trstu vedno živa.
Nekaj podobnega, razumljivo v manjši meri, je bilo tudi v vaški procesiji na Krasu. Tu so med mašo in v evharističnem sprevodu prepevale doraščajoče deklice pod vodstvom starejše skavtinje. Tudi prisotnost treh redovnih sester med šolsko mladino je dobro vplivala na vse. Tako otroci vidijo svojo katehistinjo ne samo pri verouku, ampak tudi na javnem kraju. Zaključek v Trebčah je bil edinstven. Ko smo se vrnili v cerkev, se je postavila vaška godba pred cerkvena vrata in tako spremljala skupno petje v cerkvi. Nobene orgle v naših cerkvah ne bi dosegle takšnega učinka! Je pa tudi res, da je skupno petje v tej župniji izredno dobro, množično, podobno tistemu v Prekmurju in v Slovenskih goricah.
Za zaključek je omembe vredno, da so letos v Trebčah telovsko procesijo dogovorno nekoliko skrajšali; namesto štirih oltarjev s štirimi evangeliji so imeli samo dva. Prav tako se že sliši, da bo prihodnje leto spremenjena tudi dolga pot tržaške mestne procesije; to bo dobro za starejše vernike, za katere je strma ulica sv. Mihaela prenaporna. Vsaka sprememba, če je premišljena, je dobrodošla, da le bistveno ostane: javna zahvala in javna čast po vaških in mestnih ulicah našemu Od-
rešeniku.
Tudi v drugih naših župnijah v Bregu in na Krasu so bile telovske procesije. Po stari navadi pa imajo to procesijo na Kontovelu v osmini praznika, to je letos v nedeljo 28. junija. - F. Š.
Še o razlaščanju na Kolonkovcu
Vsem Slovencem v zamejstvu je dobro znano, da je edino Slovenska skupnost šla do dna v vprašanju razlastitev na Kolonkovcu. S tem v zvezi je izbojevala precejšnjo zmago, saj se vse stvari le počasneje vrtijo v korist »zadrugarjem«, kot so si ti želeli in načrtovali tovariši okrog Komunistične partije Italije. Predstavniki SSk s tajnikom dr. Harejem so bili na samem kraju razlastitve in so vso zadevo spremljali v javnem življenju: od tržaškega občinskega sveta (svetovalec Lokar) do deželnega sveta, kjer je ustrezno interpelacijo vložil dr. Štoka.
Dežela se je prek odgovora odbornika Biasuttija sicer izmikala, da ni v njeni pristojnosti zadeva razlaščanja na Kolonkovcu (ta spada v pristojnost tržaške občine) in da zato ne more kaj posebnega ukreniti. Biasutti je poudaril, da se je dežela zoperstavila tržaškemu občinskemu regulacijskemu načrtu, ki je predvideval porast prebivalstva do 600.000 oseb in dosegla, da je občina pristala na 300.000 prebivalcev v bližnji bodočnosti, kar vsekakor odgovarja sedanji demografski razširitvi Trsta.
Deželni svetovalec dr. Štoka je ponovno pozval deželno vlado, naj od blizu spremlja razlastitve na Kolonkovcu in naj prepreči vsakršno namero, da se kakorkoli oškoduje ta kraj, v katerem živi slovenska narodna skupnost, ki je tako politično kot kulturno in sploh narodnostno zelo živa in zavedna.
Učni uspehi na višjih sr. šolah
Klasični licej »F. Prešeren«: 4. r. gimn.:
6	izdelalo, 5 jih ima popravne izpite, ena dijakinja ni izdelala; 5. razred: 10 izdelalo, ena dijakinja ima popravni izpit; 1. licej: 9 dijakov izdelalo, 5 jih ima popravne izpite; 2. licej: vsi izdelali; 3. licej: oba dijaka pripuščena k zrelostnemu izpitu.
Učiteljišče »A. M. Slomšek«: 1. razred: 13 izdelalo, 10 dijakinj ima popravne izpite, 5 zavrnjenih; 2. razred: 11 izdelalo, 6 dijakinj ima popravne izpite, ena zavrnjena; 3. razred: vsi izdelali; 4. razred: vsi bili pripuščeni k zrelostnemu izpitu.
Sola za vzgojiteljice: 1. razred: 3 izdelale, 4 imajo popravne izpite, 5 zavrnjenih, ena neocenjena; 2. razred: 7 izdelalo, 7 ima popravne izpite; 3. razred: 6 dijakinj pripuščenih k zrelostnemu izpitu, ena neocenjena.
Znanstveni licej »F. Prešeren«: l/a: 13 izdelalo, 6 jih ima popravne izpite, 2 nista izdelali; 1/b: 14 izdelalo, 6 jih ima popravne izpite; 2/a: 17 izdelalo, 4 imajo popravne izpite; 2/b: 17 izdelalo, 5 jih ima popravne izpite; 3/a: 14 izdelalo, 5 jih ima popravne izpite; 3/b: 12 izdelalo, 7 jih ima popravne izpite; 4/a: 11 jih je izdelalo,
4	imajo popravne izpite, eden ni izdelal; 4/b: 12 izdelalo, 2 padla; 5/a in 5/b: vsi so bili pripuščeni k zrelostnemu izpitu.
Tržaško romanje na Ptujsko goro
Gospa, ki se želi udeležiti tržaškega romanja na Ptujsko goro, ki bo v četrtek 27. in v petek 28. avgusta, sprašuje, kaj bomo videli v tistih dneh. V tistih dneh bomo videli našo prelepo Štajersko in Prekmurje. Prvi dan bomo v Ptuju, na Ptujski gori in v Murski Soboti.
Ptuj je s svojimi zgodovinskimi in kulturnimi spomeniki, s svojim gradom in z obsežnimi muzejskimi zbirkami pravi biser Slovenije. Sredi mesta se dviga ob pro-štijski gotski cerkvi mestni stolp z baročno streho. Na:d vsem pa se dviga renesančni grad, v katerem je urejen kulturnozgodovinski oddelek pokrajinskega muzeja.
Glavni cilj našega romanja pa je Ptujska gora, ki je oddaljena od Ptuja 12 km. Na njej stoji romarska cerkev iz 15. stol., ki se ozira po Dravskem in Ptujskem polju ter na široko odprti svet tja do Pohorja in čez Slovenske gorice proti Panoniji. To romarsko cerkev uvrščajo v sam vrh slovenske spomeniške posesti in med tiste izbrane spomenike, ki bi jih lahko prešteli na prste ene roke.
Največji zaklad te romarske cerkve je relief Marije s plaščem, izklesan iz celega kamna. Pod prostornim plaščem se stiska 81 oseb, ki predstavljajo najbrž pomembne osebnosti tedanje dobe: cesarje, kardinale, škofe, duhovnike, grofe in preproste ljudi.
Poleg tega reliefa pa hrani ta cerkev še mnoge druge dragocenosti, kot so celjski baldahinski oltar, ki je dve sto let vztrajal zunaj ob zakristiji in so ga spet prenesli v cerkev leta 1955, drugi oltarji, krstni kamen, lestenci, prižnica, spovednici, kot, freske itd.
Ptujska gora je bila vseskozi, razen za časa protestantov, slovita božjepotna cerkev. Na Ptujsko goro prihajajo številni romarji skupinsko in posamič od maja do novembra.
Ptujska gora postaja marijansko središče mariborske škofije. Tam je bila Slomškova proslava in sklep Leta vere. Posamezne župnije hodijo tja tudi na kratko duhovno obnovo.
Ptujsko goro imenujejo stare listine »goro milosti«. To ime še danes potrjujejo številna uslišanja. Mati božja še vedno vodi svoje otroke k Bogu. Vse misli in želje romarjev so osredotočene na milostno podobo v glavnem oltarju.
Po kosilu si bomo ogledali še Mursko Soboto. Proti večeru pa se bomo peljali v Maribor in tam prenočili.
Drugi dan našega romanja bomo v Mariboru. Po jutranji maši in pridigi, ki jo bo imel mariborski škof, si bomo ogledali znamenitosti Maribora, katere bomo opisali v prihodnji številki Katoliškega glasa.
Dijaki nižke srednje šole »Fran Levstik« s Proseka ponovijo v Marijinem domu v Rojanu v soboto 27. junija ob 19. uri igro Frana Milčinskega
»MOGOČNI PRSTAN«
Vabljeni!
Sv. Križ pri Trstu
Praznovanje sv. Petra in Pavla v sveto-kriški župniji bo v nedeljo 28. junija. Ob 17. uri bo tradicionalna procesija, ki jo bo vodil g. škof Bellomi. Po procesiji bo maša, med katero bo prejelo sveto birmo 27 otrok.
Tudi letos so vabljeni na praznovanje verniki iz sosednjih župnij, da bomo skupaj in javno izpovedali svojo vero v Jezusovo navzočnost v sv. Rešnjem Telesu in vsaj nekoliko zadostili za bogokletja, ki se žal slišijo po naših vaseh.
Z GORIŠKEGA
Štandrež
Nastop gojencev glasbene šole. Naša glasbena šola je tudi v preteklem letu redno delovala v župnijskem prosvetnem domu. Obiskovalo jo je nad 30 gojencev, ki so se pod vodstvom treh profesorjev uspešno učili glasbeno teorijo in vadili v igranju na klavir, kitaro in harmoniko. Dosegli so dober napredek in uspeh, kar je bilo razvidno na javnem nastopu v četrtek 18. junija v župnijski prosvetni dvorani Anton Gregorčič. Vsi gojenci so nastopili in zadovoljivo podali prijetne melodije na različna glasbila. Nekateri so, zlasti na klavir, odlično zaigrali precej zahtevne skladbe. Na harmoniko in na kitaro so tudi skupinsko zaigrali in tako poživili in popestrili glasbeni večer. Vaščani so pokazali svoje zanimanje že s tem, da so dvorano napolnili in mlade izvajalce nagradili s svojim priznanjem.
Glasbeni večer je odprl naš mladinski zbor, ki je ubrano zapel štiri vesele pesmi. Ob koncu večera so napovedovalci povabili na oder učiteljice in učitelje glasbe in petja ter jim v imenu vseh gojencev in mladih pevcev poklonili v znak hvaležnosti cvetlične šopke. Napovedovalci, ki so najavljali glasbene točke, so se za slovo vsem zahvalili in sporočili, da se bo glasbeni pouk nadaljeval v našem prosvetnem domu tudi v prihodnjem šolskem letu za vso mladino, ki ima veselje in dar za glasbo.
Doberdob
Javni nastop glasbene šole. Pred sklepom pouka so učenci hoteli pokazati na-javnem nastopu, kaj so se pod vodstvom prof. Lojzke Peršičeve in Hilarija Lavrenčiča v tem letu naučili.
V	soboto 6. junija zvečer so nas zato povabili v župnijsko dvorano v Doberdob, kjer so nastopili skoraj vsi učenci, od najmlajših ki so šele s tem letom začeli, pa do tistih, ki vztrajajo že vseh osem let, kar šola obstaja. Skavta Mavricij Peric in Lucija Lavrenčič sta nam predstavljala učence in skladbe in vse povezovala v lepo celoto. Večina učencev se posveča klavirju, dva pa harmoniki. Pri pouku teorije se nekateri najmlajši ukvarjajo še z Orff inštrumenti: ti so s tovrstno glasbo poživili večer.
Vsi, ki so pred številnim občinstvom staršev in prijateljev nastopili, so se lepo odrezali in so zato zaslužili aplavz, s katerim so jih poslušalci nagradili. Vendar lahko rečemo, da so nekateri med njimi že pravi mojstri. Zato so vsi prisotni spontano dali duška svoji hvaležnosti do gdč. Lojzke in Hilarija, ki so z dolgotrajnim ploskanjem spremljali učence, ki so na koncu obema poklonili darila in cvetje.
Prvo sv. obhajilo. V nedeljo 14. junija je bila naša farna cerkev spet polna: obhajali smo slovesnost prvega sv. obhajila. Ze vse šolsko leto so se učenci 3. razreda vneto pripravljali na ta svoj najlepši dan ne samo z učenjem, pač pa zlasti s tem, da so se pridno udeleževali sv. maše vsako nedeljo, pogostoma tudi med tednom, zlasti med šmarnicami. Matere so poskrbele, da je bila cerkev primemo očiščena in okrašena, mladinski zbor je s svojim petjem lepoto praznika povzdignil. Prvo-obhajancev je bilo 17. Po slovesnosti v cerkvi in slikanju so prejeli malico v dvorani, kjer so bili z njimi vsi sorodniki in mnogi prijatelji in znanci.
Naj za kroniko beležimo, da smo imeli zvečer pri drugi maši še krstno slavje. Izrednost pa je v tem, da je to prvi krst v naši župniji v tem letu. Prejela ga je Ana Devetta s Poljan. V hiši so imeli kar dvojni praznik, saj je zjutraj njen bratec Robert prejel prvo sv. obhajilo. Zal se tudi pri nas število rojstev stalno krči; čez nekaj let bo prvo sv, obhajilo praznik le za nekaj otrok.
Immji
SKPD »F. B. SEDEJ« JN ANSAMBEL »LOJZE HLEDE«
prirejata
XI. ZAMEJSKI FESTIVAL DOMAČE GLASBE
Nastopilo bo 25 ansamblov iz našega zamejstva in Slovenije.
V soboto 4. julija se začne tekmovanje ob 21. uri, v nedeljo 5. julija pa nastopi 13 najboljših ansamblov ob 17. uri. Prireditev bo ob lepem vremenu v Formentinijevem parku v Šte-verjanu, v primeru slabega vremena pa v Sedejevem domu.
Praznik sv. R. Telesa v Gorici
Ker je v Italiji praznovanje sv. Rešnjega Telesa preneseno na nedeljo, so se 21. junija skoro povsod znova vršile tradicionalne procesije z Najsvetejšim z večjo ali manjšo udeležbo. Izkazalo se je, da ljudje ta praznik še vedno čutijo in da je bilo nespametno, ko so pred leti hoteli procesije ukiniti, češ da pomenijo triumfalizem.
Tudi ni prav, da se morajo te procesije umakniti raznim volitvam, kot se je to zgodilo lani pri nas in letos tudi po raznih mestih in deželah. Vlada naj upošteva naše krščanske tradicije in naj volitve razpiše na kako drugo nedeljo in ne ravno na nedeljo sv. Rešnjega Telesa. Toliko upoštevanja kot državljani smemo zahtevati.
Tudi v Gorici smo se vrnili k tradicionalni procesiji. Zvečer ob 18.30 je bilo slovesno somaševanje mestnih župnikov z g. nadškofom v stolnici. Med mašo je bilo ljudsko petje in petje stolnega cerkvenega zbora. Kratko berilo v slovenščini je prebrala ga. Ljubka Šorli.
Ker je med mašo nehalo rositi, se je razvila procesija po mestnih ulicah do Travnika. Udeležba je bila kar lepa, le mestne ulice in hiše ob njih niso bile nič okrašene kot so bile včasih. Slovenski verniki so bili na čelu procesije takoj za križem in so med procesijo pogumno prepevali. Lep vtis so naredile narodne noše in skavti ter skavtinje v krojih. Tudi verniki od Sv. Roka so tvorili posebno skupino v narodnih nošah. Potem so bili v procesiji še prvoobhajanci, godba na pihala iz Ogleja, duhovščina z nadškofom, ki je nosil Najsvetejše. In seveda veliko vernikov za baldahinom z zastopniki oblasti.
Na Travniku pred cerkvijo sv. Ignacija je stal oltar, odkoder je g. nadškof spregovoril v italijanščini in tudi v slovenščini. Morda ni bilo posrečeno, da so pred blagoslovom z Naj svetejšim zapeli »Čredo« v latinščini; bolj na mestu bi bil Tantum ergo, ki bi ga gotovo peli vsi. Slovesnost se je zaključila z lurško pesmijo v obeh jezikih.
Seja Škofijskega pastoralnega sveta
V	petek 19. junija je zasedal Škofijski pastoralni svet. Seja se je začela ob 19.30 in se zavlekla preko 23. ure. Predsedoval je g. nadškof P. Cocolin. Glavna točka zasedanja je bil pregled poteka zadnjega referenduma. Pregled sta podala Franco Beltrame in don Renzo Boscarol. Prvi je grafično primerjal izide referenduma za razporoko leta 1974 ter izide referenduma za splav. Pregled se je tikal tako celotne države kot posebej goriške nadškofije. Izkazalo se je, da so tisti predeli v Italiji, ki so leta 1974 imeli visoke količnike zoper razporoko, zelo padli pri zadnjem referendumu in se skoro povsod približali državnemu povprečju; tisti predeli pa, ki so takrat imeli razmeroma nizke količnike, so se tudi sedaj obdržali na svojih pozicijah.
Isti pojav velja tudi za goriško škofijo: v občinah, kjer je bilo dosti glasov zoper razporoko leta 1974, je število za omejitev splava padlo na škofijsko povprečje; kjer je bilo število zoper razporoko razmeroma nizko, je ostalo približno enako tudi sedaj glede splava.
Nauk: število prepričanih kristjanov pada; tisti, ki so prepričani, pa ostajajo zvesti.
Po pregledu številk je don Boscarol razvil svoj referat, v katerem je postavil tudi nekatere zahteve po referendumu. Te zahteve se tičejo predvsem obnovljene kate-heze mladih, nato družin in končno tudi ustanovitve nekaterih struktur, ki naj pomagajo tako družinam kot posameznikom, ko se znajdejo v življenjskih težavah (družinske posvetovalnice, center za neporočene matere).
Ob teh in drugih predlogih se je razvila široka debata, tako da je zmanjkalo časa za poglobitev drugih točk dnevnega reda. Le g. nadškof je osvetlil namene prihodnjega škofijskega srečanja (convegno ec-clesiale), ki je na programu kot zaključek škofijske vizitacije.
Ob Evropi smo se srečali
V	četrtek 18. junija je bilo v Avditoriju v Gorici napovedano srečanje o Evropi narodov in kultur. Srečanje so pripravili Centro Studium, zadruga »L. Faidutli«, Zveza slov. katol. prosvete in Radio popo-lare/Ljudski radio pod pokroviteljstvom goriške občine. Srečanje je vodil Janko Toplikar, uvodno besedo je imel župan dr. Scarano, glavni govornik pa je bil dr.
Rinaldini iz Forlija. Moral bi nastopiti dr. Franco Ricci, toda zadnji trenutek ga je moral nadomestiti dr. Rinaldini.
Govornik je orisal predmet letošnjemu srečanju, ki bo pod enakim geslom v Riminiju v drugi polovici avgusta, kot smo že poročali, namreč Evropa narodov in kultur. Prikazal je dejansko stanje naše Evrope, ki jo sestavljajo sicer različni narodi s svojimi kulturami, vsi pa izhajajo iz skupne kulturne osnove, ki jo je v srednjem veku izoblikovalo krščanstvo.
Predavanje dr. Rinaldinija je dopolnil zastopnik ZSKP, ki je omenil delo sv. bratov Cirila in Metoda ter njuno originalno zamisel, kako pridružiti Slovane v skupnost evropskih narodov na podlagi lastnega jezika, slovstva in liturgije. Omenil je tudi posebnost naše dežele, kjer se srečujejo tri glavne skupine evropskih narodov s svojimi jeziki in kulturami in pa dva važnejša momenta, ko so te tri kulture trčile med seboj: protestantska reforma in narodni preporod od 1848 dalje.
Ob vhodu v dvorano je bila razstava knjig, kjer so udeleženci lahko videli tudi Dalmatinovo Biblijo, prvi slovenski prevod sv. pisma iz leta 1584.
Občni zbor SKGZ v Gorici
Slovenska kulturno gospodarska zveza je imela v nedeljo 21. junija svoj 13. občni zbor v goriškem Avditoriju. Udeležilo se ga je 150 delegatov in 25 članic zveze ter številni politični predstavniki. Navzoč je bil tudi goriški župan Scarano. Na občnem zboru so ponovno postavili zahtevo po odobritvi globalnega zaščitnega zakona za vse Slovence, ki živijo v Italiji in razpravljali o smernicah za bodoče delo. Izvoljen je bil nov glavni odbor, ki ga sestavlja 107 članov in 25 delegatov posameznih včlanjenih organizacij.
Sovodnje Odprtje prenovljenega Kulturnega doma.
Pred devetimi leti je bil v Sovodnjah odprt Kulturni dom, ki pa je kmalu postal premajhen, tako se je razmahnila prosvetno-kulturna dejavnost v vasi. Misliti je bilo treba na njegovo razširitev. V soboto 20. junija zvečer je bila svečanost odprtja prenovljenega Doma. Simbolični trak je pie-rezal bivši župan Jožef češčut, nove prostore pa blagoslovil domači župnik Marjan Komjanc. O gradnji Doma in pomenu društva je spregovoril predsednik Emil Tomšič, Jelka Tomšič pa je podala zgodovino Sovodenj in krajevnega prosvetnega delovanja. Zadovoljstvo ob odprtju je izrazilo tudi več predstavnikov manjšinskih organizacij ter gostov iz Slovenije. Vso slovesnost je s svojim petjem popestril Sovodenj ski nonet.
Občinska seja. Bila je v petek 19. junija. Svetovalci so odobrili načrte, ki zadevajo razširitev ceste Rubije-Vrh. Tudi so potrdili, naj se izdela okvirni načrt za greznico, ki naj obsega vso občino. Načrt bo izdelal izvedenec Roberto Persinna in bo stal občinsko upravo preko 4 milijone lir.
Svetovalci so tudi odobrili znesek nad 13 milijonov lir za odkup zemljišča v Sovodnjah, ki bo služil za socialni center. Sprejet je bil sklep, da se izplača zemljo, ki je bila odvzeta lastnikom pri razširitvi in ureditvi ceste Rubije-Peč. Nadalje je svet odobril natečaj za mesto občinskega tehnika oz. geometra. Pogoj: obvladati mora slovenščino. V okrajno komisijo za obdavčitve je svet imenoval Jožefa Pipana, Antona Tomšiča, Dominika Grilja in Jurija Pahorja.
Sledila je debata o drugem obdobju del pri telovadnici. Zaradi nekih novih priključkov, ki jih prejšnji načrt ni vseboval, bo stala telovadnica 600 milijonov lir. Letos januarja je znašal proračun še 520 milijonov, v zadnjih mesecih pa je porasel kar za 80 milijonov! Župan je od sveta prejel nalogo, da izvede postopek za posojilo ter dražbo za oddajo del v drugem zakupu, kar znaša 430 milijonov lir. Arhitekt Cej, ki je s temi deli poverjen, je obširno razložil nove priključke v načrt. Podjetje, ki bo ta dela prevzelo, jih bo moralo izvesti v šestih mesecih. Po tem roku bo moralo za vsak dan plačati 100.000 lir globe.
Svet je imenoval za poljskega čuvaja Darka Devetaka iz Rupe. Poleg te službe bo skrbel za čistočo okolja ter javljal blodeče živali. Imel bo pravico legitimirati kršilce predpisov ter jih javiti na pristojna mesta.
V	točki »razno« je župan poročal o prejemu pisma, ki ga je poslala uprava dr-
žavnih železnic. V njem je rečeno, da bo odpravljen železniški prehod pri sovodenj-skem pokopališču in nadomeščen s podvozom. Ta bo 5 m visok, 4 m širok s pločnikom 1,5 m. Občinska uprava pa predlaga druge mere: 4,5 višine, 6 m širine in 1 m pločnika.
Zupan je poročal tudi o nekem zemljišču, ki se nahaja pri goriškem letališču in je po občinskem regulacijskem načrtu podvržen lotizaciji. Lastniki tega zemljišča so prosili gradbeno komisijo za potrebno dovoljenje za postavitev skladišč, kar po mnenju občinskega odbora ni mogoče, ker prosilci niso lastniki celotnega zemljišča. Potreben bo razlastitveni postopek, ki pa navadno traja precej dolgo, kar seveda prosilcem ne bo prišlo prav, saj bodo ovirani v svojih načrtih. Svetovalci SSk so se ponudili, da bodo stopili v stik z lastnikom zemlje, ki bi jo bilo treba razlastiti, da bi se tako zadeva pospešila. Ce lastnik ne bi pristal na sporazumno rešitev, bo občinska uprava začela razlastitveni postopek.
Podgora
Tudi v Podgori smo imeli lepo uspelo procesijo sv. Rešnjega Telesa, ki je šla do šole in nazaj. Spremljalo jo je ubrano in pritajeno pritrkavanje zvonov, prvoobhajanci pa so pred baldahinom trosili cvetje. Vse je potekalo kot je dolgoletna navada v Podgori ter ob mogočnem petju ojačenega cerkvenega zbora.
Opoldne pa so se cerkveni pevci, katerim so se pridružili tudi člani glasbene skupine Nova misel, zbrali na prijaznem Lev-puščkovem domu na skupno kosilo, ki se je v veselem razpoloženju in ob domači pesmi s spremljavo kitar in harmonike zavleklo do večera. Najlepša zahvala vsem, (imen ne bomo posebej navajali), ki so omogočili to srečanje.
Tolažba je kakor krepilo, toda nihče ne jemlje krepil od jutra do večera. (Henry Newman)
■
> Šolski uspehi <
Izidi na slovenskih sred. šolah
Nižja srednja šola »I■ Trinko«: razred l/a: 17 izdelalo, 6 dijakov zavrnjenih; 1/b: 20 izdelalo, 2 dijakinji zavrnjeni; li/c: 21 izdelalo, 3 dijaki zavrnjeni; l/d: 20 izdelalo, 4 zavrnjeni; l/e: 17 izdelalo, 6 dijakov zavrnjenih; 1/f: 15 dijakov izdelalo, 7 dijakov zavrnjenih; 2/a: 21 izdelalo, 2 zavrnjena; 2/b: vsi izdelali; 2/c: 22 izdelalo, 1 zavrnjen; 2/d: 22 izdelalo, 3 zavrnjeni, 2/e: 18 izdelalo, 6 zavrnjenih. Sto dijakov tretjih razredov je bilo prepuščenih k zrelostnemu izpitu, dva pa bosta morala razred ponavljati.
Trgovska šola »I. Cankar«: 1. razred: 7 izdelalo, 12 dijakov ima popravne izpite,
5 je bilo zavrnjenih; 2/a: 5 izdelalo, 8 ima popravne izpite; 3. razred: 15 dijakov je bilo pripuščenih k zrelostnemu izpitu, eden bo razred ponavljal; 4. razred: 5 izdelalo,
3	imajo popravne izpite; 5. razred: vseh
7	dijakov je pripuščenih k zrelostnemu izpitu.
Trgovski zavod »Ž. Zois«: 11 dijakov izdelalo, 4 dijaki imajo popravne izpite, 2 nista izdelala.
Gimnazija-licej »P- Trubar«: 4. razred:
6 izdelalo, 5 ima popravne izpite; 5. razred: 10 izdelalo; 1. licej: 4 izdelali, 2 imata popravne izpite; 2. licej: 7 izdelalo, 3 imajo popravne izpite; 3. licej: vseh 9 dijakov pripuščenih k zrelostnem uizpitu.
Učiteljišče »S. Gregorčič«: 1. razred: 7 izdelalo, 2 imata popravni izpit; 2. razred.
11	izdelalo, 1 dijak ima popravni izpit, 3. razred: 7 izdelalo, 4 imajo popravni izpit,
1	dijakinja ni izdelala; 4. razred: vseh 23 dijakov je bilo pripuščenih k zrelostnemu izpitu.
Tečaj za vrtnarice: 2. razred: vse izdelale; 3. razred: vseh 7 dijakinj je bilo pripuščenih k zaključnemu izpitu.
Na razpolago je še pet mest
Ker je v teh dneh iz različnih razlogov odpovedalo pet prijavljenih oseb svojo uodeležbo za romanje na Sicilijo in v Pom-peje, sporočamo, da se lahko še prijavi pet oseb, ki bi imele namen udeležiti se tega romanja. Vso ceno, ki je 455.000 Ur, je treba vplačati takoj Pri vpisu.
OBVESTILA
V	Rižarni bo v nedeljo 28. junija sveta maša za vse, ki so bili tam mučeni in umorjeni med zadnjo svetovno vojno. Sv. maša bo ob 17. uri. Daroval jo bo škofov vikar dr. Lojze Škerl. Lepo vabljeni!
Shod slov. tržaških strežnikov bo v ponedeljek 29. junija v cerkvi na Pesku in v Dragi. Ob 9. uri bo maša s skupnim sv. obhajilom. Sledilo bo v Dragi tekmovanje iz nauka o božjem češčenju in zlasti iz nauka in sodelovanja pri sv. maši. Po tekmovanju bo kosilo, ki ga bodo pripravili duhovniki in strežniki skupaj, razne igre na odprtem, nagrajevanje in zaključek.
Birme na Tržaškem. V nedeljo 28. junija bo birma v Bazovici med mašo ob 10.30.
V	Sv. Križu bo isti dan birma po procesiji ob 17. uri. Na Kontovelu pa bo birma v nedeljo 12. julija.
Lahki stalni mašni spevi so zbrani v zvezku na 16 straneh; založil in izdal Ignacij Frelih. Partitura obsega sedem melodij na besedilo Gospod usmili se, dalje pet melodij Svet... Blagoslovljen in sedem na besedilo Jagnje božje. iNote so na voljo v knjigarni Fortunato v Trstu in v Katoliški knjigarni v Gorici. Cena 1.000 lir.
DAROVI
Za Katoliški glas: Antonija in Josip Kogoj, Pariz 55.000 lir.
Za cerkev sv. Ivana v Gorici: hčerka in nečakinja v spomin na očeta in nonota Vida Rojica 20.000 lir.
Ob Dnevu staršev v Gorici: prispevek staršev za stroške 170.000; za skavte in Katoliški dom 280.500; prostovoljni prispevki
23.000	lir.
Za Zavod sv. Družine: Rozalija Klanjšček 20.000; N. N., Vrh 20.000 lir.
Za mladinski zbor Kekec: M. L. 10.000 lir.
Pavla Klanjšček, Pevma: za slovenske misijonarje in novo cerkev po 20.000, za lačne otroke in Alojzijevišče po 5.000 lir.
Za »Marijanišče« na Opčinah: Pina Brecelj, Opčine 10.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: N. N. 15.000; Mila Milič v spomin na vnuka Andreja 20.000; Ljudmila Grgič v spomin na moža Franca 7.000; N. N. 10.000; N. N. ob krstu pravnuka 10.000; družina Krizetič ob krstu sinčka Mirka 50.000; teta Marija v spomin ponesrečenemu Andreju Lenassi 10.000; razni 10.000; N. N. za cvetje ob prazniku sv. R. Telesa 20.000 lir.
Za cerkev na Banah: N. iN. 10.000 lir.
Za orgle v Bazovici: sorodniki ob pogrebu Edija Gojča 50.000; Albina Ribarič 10.000; ob prvem obhajilu Maila Ozbič z družino 10.000; Dragica Pogorjanova ob smrti mame 20.000; Marija Ražem 20.000; nečakinje Tone Laljkove 50.000; Ferfoglia 7.000; družina Obersnel 20.000; Anica iz Banov 10.000; lekarnar Milani 11.000; Anton Mirošič 10.000; Anton Kalc-Šajsnikov 50.000; Lipanje ob smrti očeta Franceta 20.000; Marija Šemčeva 7.000; družina Marc ob smrti očeta Antona 50.000 lir.
Za dom p. Leopolda pri Domju: N. N., Trst 10.000; Viktorija Krmec, Dolina 20.000 lir.
Za novo cerkev: Marija Senica, Ricma-nje 10.000; N. N., Domjo 15.000 lir.
Za misijon p. Kosa: N. N., Opčine 10.000.
Vsem plemenitim dobrotnikom Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Spored od 28. junija do 4. julija 1981
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.30 Oddaja o Benečiji.
11.00 Mladinski oder: »Glavne osebe na potepu«. 11.30 Nabožna glasba. 12.00 Narodnostni trenutek. 14.10 »Mesečnik«, variete igralcev SSG. 15.00 Šport in glasba.
Ponedeljek: 8.10 Kozmetika in dobro počutje. 10.10 Koncert. 12.00 Kulturni dogodki. 12.40 Slovenska imena naših krajev. 13.20 Primorska poje. 14.10 Otroški kotiček: Tik-tak. 14.30 Le Fanu: »Stric Silas...« 15.00 Glasbeni ping pong. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Organist H. Bergant v rojanski cerkvi. 18.00 Kulturno pismo.
Torek: 8.10 Marijine božje poti v naši deželi. 10.10 Komorna glasba. 12.00 Četrtkova srečanja. 12.30 Melodije od vsepovsod. 14.10 Odraslim prepovedano! 16.00 Mladi pisci. 16.15 Romantični trenutek.
16.30 Rezervirano za... 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Nove plošče. 18.00 Františak Langer: Št. 72.
Sreda: 8.10 Svetovni dogodki v začetku stoletja. 10.10 Koncert. 11.35 Zimzelene melodije. 12.00 Pod Matajurjan. 12.30 Melodije od vsepovsod. 13.20 Naši zbori. 14.10 Iz zakladnice slovenske mladinske literature.
14.30 Le Fanu: »Stric Silas...« 15.00 Nove plošče. 16.00 Slovenska literatura v Italiji.
17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mladi izvajalci; Primorska poje.
Četrtek: 8.10 Slovenska društva v Trstu in okolici. 10.10 Simfonična glasba. 12.00 Poslušajmo film. 12.40 Melodije od vsepovsod. 14.10 Mladi pred mikrofonom. 14.45 Problemi slovenskega jezika. 15.00 Glasbeni revival. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Deset abonmajskih sezon tržaške GM.
Petek: 8.10 Mednarodno leto invalidov.
10.10 Operna glasba. 11.35 Zimzelene melodije. 12.00 Na goriškem valu. 12.30 Melodije od vsepovsod. 13.20 Zborovska glasba.
14.10 Otroški kotiček: Kje je napaka? 14.30 Le Fanu: »Stric Silas...« 15.00 Doba kan-tavtorjev. 16.00 »Mesečnik«, variete igralcev SSG. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Javni nastopi gojencev šole GM. 18.00 Kulturni dogodki. 18.40 Slovenska imena naših krajev.
Sobota: 8.10 Sto let telovadbe. 10.10 Organist H. Bergant in rojanski cerkveni pevski zbor. 12.00 Oddaja o Reziji. 14.10 Tomi na obisku. 14.30 Gremo v kino. 14.40 Glasba od A do Ž. 16.00 »Up naj vam bo zvest prijatelj, maestro!« 16.30 Poslušali boste.
17.00 Kulturna kronika. 17.10 Slovenski zbori. 17.30 Na goriškem valu. 18.00 Jože Se-ražin: »Zaklad v Vahti«. 18.45 Vera in naš čas.
Zahvala
Ker mi osebno ni mogoče, zato se preko Katoliškega glasa prav lepo zahvaljujem vsem staršem mladinskega zbora »Kekec« za prijazno misel.	Ivan	Bolčina
Umrl je 19. junija
OSKAR FRANZOT
občinski tajnik v pokoju
Naznanjamo žalostno vest vsem, ki so ga poznali. Priporočamo ga v molitev.
Žena Ludovika in sin Dario
Gorica, 24. junija 1981
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 300 lir, osmrtnice 250 lir, k temu dodati 15 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
KMEČKA BANKA
Ustanovljena leta 1909
GORICA	Korzo	Verdi,	51
Telefon: 84206 - 84207 - 85383 Telefon menjalnice; 83909 Telex 460412 AGRBAN
VSE BANČNE USLUGE MENJALNICA
RAZPOLAGAMO Z VARNOSTNIMI SKRINJICAMI