SKUPŠČINA OBČINE Predlog UUBUANA-ŠIŠKA Izvršni svet RESOLUCIJA O politiki izvajanja družbenega plana občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1986-1990 v letu 1987 Noveraber 1986 Na podlagi dogovora o temeljih družbenega plana občine Ljub-ljana-Siška za obdobje 1986-1990 in ob upoštevanju skupnih usme-ritev in ciljev razvoja SR Slovenije in mesta Ljubljane v letu 1987 ter na podlagi 82. člena Statuta občine Ljubljana-Siška (Uradni list SRS št. 13/86) in 156. člena Zakona o sistemu družbenega planira-nja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS št. 1/80, 33/80 in 2/81) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na... seji zbora združenega dela, na... seji zbora krajevnih skupnosti in na... seji družbeno političnega zbora dne..........1986 sprejela RESOLUCIJO O POLITIKI IZVAJANJA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA ZA OBDOBJE 1986-1990 V LETU 1987 Na podlagi opredelitev družbenega plana občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1986-1990, doseženih rezultatov gospodarjenja in nivoja družbenih dejavnosti, ter na osnovi usmeritev iz zvezne in republiške resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana v letu 1987 sprejemamo v občini Ljubljana-Šiška naslednje temeljne usmeritve in aktivnosti: - dinamično in stabilnejšo gospodarsko rast na osnovi uveljav-ljanja kakovostnih dejavnikov gospodarjenja, - boljšo izkoriščenost razpoložljivih kapacitet, znanja in sred-stev na osnovi raziskovalnih dosežkov, - večje vključevanje v mednarodno menjavo s poudarkom na širjenju asortimenta za izvoz na konvertibilno področje in poveča-nje deviznih prilivov, - zaostrovanje odnosa do organizacij, ki poslujejo z izgubo; razreševanje izgub se mora opraviti predvsem v okviru delovnih organizacij in SOZD in ne sme prihajati do trajne socializacije izgub, - prilagoditev vseh oblik porabe realnim možnostim razpoložlji-vega dohodka tako, da bo tudi izboljšanje življenjskega standarda temeljilo samo na ustrezno povečanem realnem dohodku, - zagotavljanje smotrne rabe prostora in varovanje okolja, - prednostni razvoj vzgoje in izobraževanja, otroškega varstva, osnovnega zdravstvenega varstva in raziskovanja, - krepitev splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite za učinkovitejšo obrambno pripravlknost. V letu 1987 bodo sistemski ukrepi ekonomske politike na zvezni ravni opredelili norme poslovanja in aktivnosti na področjih obra-čunskega sistema, sanacij in stečaja, razširjene reprodukcije, denarnega in monetarnega sistema, sistema davkov in prispevkov ter sistema družbene kontrole cen. Sočasno bo potekalo usklajeva-nje s spremembami delovne zakonodaje. Spremenjeni bodo pogoji za oblikovanje splošne in skupne porabe, kar bo zahtevalo sprotno prilagajanje potrošnje realnim možnostim. Socialna politika mora biti sestavni del razvojnih planov in programov razvoja organizacij združenega dela. Osnovne programe družbenih dejavnosti bomo v Ljubljani izva-jali na osnovi svobodne menjave dela in enotnih prispevnih stopenj iz osebnih dohodkov in iz dohodka. I. Materialni okviri razvoja v letu 1987 so: - rast družbenega proizvoda do 2,5% ob rasti industrijske proiz-vodnje najtnanj 4,5% in kmetijske proizvodnje za 1%, - povečanje zaposlenosti za 1%, predvsem na področju proiz-vodnega dela, izobraževanja in znanstveno-raziskovalnega dela, - povečanje skupnega izvoza za 9% ob povečanju konvertibil-nega izvoza za najmanj 9%, - uvoz s konvertibilnega področja bodo organizacije uravnavale v odvisnosti od višine konvertibilnega izvoza in zunanje likvidnosti države kot celote, - investicije v gospodarstvu bodo usmerjene predvsem v nabavo nove opreme za povečanje izvoza in prestrukturiranje gospodar-stva. - osebna, splošna in skupna poraba se bodo morale gibati po določilih zvezne in republiške resolucijc. II. Naloge in usmeritve na gospodarskem področju 1. Ekonomski odnosi s tujino Organizacije združenega dela bodo povečale skupni izvoz blaga in storitev za 9% glede na doseženi izvoz v letu 1986, izvoz na konvertibilna področja pa za najmanj 9%. S tem bomo dosegli 97% pokrivanje konvertibilnega uvoza z izvozom. Za doseganje teh ciljev tnorajo organizacije s področja gospo-darstva: - izdelati konkretne izvozne in uvozne plane, plane deviznih prilivov in odlivov, konkretne programe vračanja tujih posojil ter sprejeti obveznosti za njihovo izvajanje, - razvijati proizvodno in tehnično-tehnološko sodelovanje, industrijsko kooperacijo, finančno sodelovanje in skupna vlaganja tam, kjer je smotrno in prinaša dolgoročne koristi, - zmanjšati uvozno odvisnost na področju surovin, reprodukcij-skih materialov in tujih storitev, - vključiti drobno gospodarstvo pri izvozno usmerjenih pano-gah in za preprečevanje uvoza v večji meri. Nosiki: Organizacije združenega dela gospodarstva, Gospodarska zbor-nica občin ljubljanskega območja. 2. Energija V interesni energetski skupnosti vseh ljubljanskih občin usklaju-jemo realne potrebe uporabnikov po energetskih storitvah, zago-tavljamo racionalno izkoriščanje energetskih virov, zagotavljamo združevanje dela in sredstev ter odločamo o energetski bilanci, o cenah in standardih ter norraativih. V energetski bilanci oskrbe bodo ohranili svojo dosedanjo vlogo elektrika, plin, nafta, premog in vročevodno ogrevanje. Za zagotavljanje zadostnih količin premoga moramo nadaljevati z zbiranjem sredstev za obnovo in razvoj premogovnikov v SR Sloveniji in izven republiških meja. EGS, Savske elektrarne TOZD Hidroelektrarna Medvode bo rekonstruirala dvigala in agregate ter posodobila naprave v elektrarni. DO Energetika bo izvajala obnovo in adaptacijo omrežja za zamenjavo mestnega z zemeljskim plinom. V Komunalni energetiki Ljubljana bodo zgra-dili napravo za termično pripravo vode ter nadaljevali z vzgrajeva-njem razdelilnikov toplotne energije in termostalskih ventilov v posameznih stanovanjskih enotah, da bodo uporabniki ekonom-sko stimulirani za varčevanje z energijo. Petrol DO Zemeljski plin bo zgradil meterološko servisno enoto in s posodabljanjem in z zamenjavo opreme obdržal tehnološki nivo plinovodnega omrežja, nadaljeval z izgradnjo slovenskega plinovodnega omrežja ter z aktivnostmi za koriščenje alžirskega zemeljskega plina. Vse organizacije združenega dela morajo obvezno v svoje plan-ske dokumente vgraditi plane varčevanja z vsemi vrstami energije ter predvideti ukrepe za varstvo zraka. Savske elektrarne - TOZD Hidroelektrarna Medvode, Petrol DO Zemeljski plin in DO Energetika morajo zagotoviti čimvečjo obratovalno pripravljenost naprav. Varčevanje in racionalno obnašanje pri uporabi energjje mora dobiti svoje mesto pri poslovnih odločitvah in v vsakodnevnem življenju. Nosilci: ; SIS za energetiko, DO Energetika, Savske elektrarne - TOZD Hidroelektrarna Medvode, Petrol - DO Zemeljski plin. 3. Industrija Organizacije s področja industrije bodo v letu 1987 prevzele največji del bremena za rast družbenega proizvoda in večino izvoznih obveznosti. Organizacije načrtujejo najmanj 4,5% rast fizičnega obsega proizvodnje, predvsem z večjim prilagajanjem proizvodnih programov izvoznim usmeritvam, s hitrejšim uvaja-njem sodobnih tehnoloških postopkov, ki so rezultat lastnega znanstveno-raziskovalnega dela, z boljšo delitvijo dela ob tesnejši medsebojni povezanosti, z boljšo oskrbo z reprodukcijskim materi-alom in rezervnimi deli, smotmejšim izkoriščanjem delovnega časa, domačih surovin in obstoječih kapacitet ter z aktiviranjem investicij v teku. Ker je oprema v veliki meri izrabljena, bo za doseganje plani-rane rasti proizvodnje potrebna selektivna obnova in posodablja-nje obstoječih proizvodnih zmogljivosti. Prav tako bo potrebno uvajati večizmensko delo in izvesti modernizacijo in rekonstrukcijo v tistih organizacijah, ki delajo za izvoz in imajo zagotovljene domače surovine in reprodukctjski material ter zagotavljajo najhitrejši neto devizni efekt. Pospešiti moramo dinamično proizvodno rast predvsem tistim industrijskim panogam, ki so izvozno usmerjene in imajo največje potencialne možnosti za razvoj. Za zagotovitev boljše preskrbe z reprodukcijskimi materiali in surovinami bo potrebno v letu 1987 aktivnejše dohodkovno pove-zovanje in združevanje sredstev v reprodukcijskih celotah. Organizacije s področja industrije morajo poiskati možnosti za povezovanje z drobnim gospodarstvom družbenega in zasebnega sektorja, da bi zmanjšale svojo uvozno odvisnost in prenesle v drobno gospodarstvo maloserijsko proizvodnjo. Zaradi uspešnej-šega vključevanja v mednarodno delitev dela in zagotavljanje večje družbene produktivnosti dela in socialne varnosti delavcev bodo pospeševale vse oblike proizvodnega in poslovno-tehničnega sode- . lovanja. V svojih razvojnih programih raorajo na osnovi lastnega znanja in aplikativnih dosežkov znanosti predvideti nadomestitev proizvodov, ki so že na koncu svoje življenjske dobe. Količinsko povečanje proizvodnje ne sme onesnaževati okolja, zato morajo organizacije združenega dela preprečevati emisijo škodljivih snovi z izboljšanjem tehnoloških postopkov in izgradnjo čistilnih naprav. S politiko invcstiranja bomo nadaljevali in pospešili strukturne spremembe v razvoju gospodarstva. Investitorji bodo upoštevali dogovorjene usmeritve glede strukturne namembnosti vlaganja v gospodarstvo. Investicije bodo dobile družbeno verifikacijo glede na višino predračunske vrednosti in glede na pomembnost naložbe z vidika uresničevanja republiških, regijskih ciljev in ciljev posa-meznih organizacij združenega dela. Na področju industrije bo 26 organizacij združenega dela -investitorjev nadaljevalo s 16 že pričetimi investicijami in pričelo s 27 novimi investicijami, katerih skupna predračunska vrednost znaša 59 mia din. Pomembnejše naložbe s predračunsko vrednostjo investicije, ki presega 500 mio din bodo v naslednjih organizacijah: Iskra Center za elektrooptiko, IMP - DO IKO, Titovi zavodi Litostroj, Donit, Iskra Elektrozveze, Iskra Avtoelektrika, Iskra Avtomatika, Lek, Avtomontaža, Gorenje - Tiki, Tekstil, Pivovarna Union, ŽG Mostovna in Iskra Široka potrošnja TOZD Tovarna televizijskih sprejemnikov TV Pržan. Organizacije s področja industrije, prevzemajo obveznost, za . realizacijo investicij, ki jih same načrtujejo. NosUci: ¦ ' . ,' ' ' ' "-;."' :. . V OZD s področja industrije -:¦ 4. Kmetijstvo ' ' ' " Na področju kmetijstva načrtujemo, da bo v letu 1987 tržna proizvodnja porasla za 1% v primerjavi z doseženo v letu 1986. Najpomembnejše količine proizvodov in kultur v tržni proizvod-nji bodo: - 2,100.000 1 mleka v družbenem sektorju in 5,000.000 I pri združenih kmetih - 2.700 korn mlade pitane govedi v družbenem sektorju in 610 kora pri združenih kmetih - 386 t pšenice na zemljiščih Agroemone, 250 t na družbenih zemljiščih Mercator - KZ Medvode in 325 t pri združenih kmetih - 250 t koruze v zrnju in 55 t oljne ogrščice na družbenih zemljiščih Mercator KZ Medvode, na zemljiščih Agroemone pa 95 t oljne ogrščice - združeni kmetje bodo pridelali 25501 krompirja kot semenski merkatilni in industrijski krompir. Nadaljevali bomo z agro in hidromelioracijami. Taka dela bomo izvajali ob potoku Poljšku na površini 653 ha ter v Polhograjskih Dolomitih in nižinskem predelu občine. Zaključili bomo hidrome-lioracije 70 ha zemljišča pod Rašico, ter izvajali pripravljalna dela za melioracijo kmetijskih zemljišč v Podutiku na površini ca 60 ha in za komasacijo na Seniškem polju na površini ca 60 ha. Kmetijska zemljiška skupnost bo v letu 1987 nadaljevala z deli za izdelavo agrokarte. Sklad družbenih kmetijskih zemljišč bomo še naprej večali z odkupom kmctijskih zemljišč in na njih organizirali tržno proiz-vodnjo. Posebej bomo skrbeli za obdelanost kmetijskih zemljišč in za vzdrževanje že izpeljanih mclioracijskih sistemov. Z naložbami v primarno kmetijsko proizvodnjo bomo povečali produktivnost dela, dosegli povečanje hektarskih donosov in mlečnosti. Povečali bomo obdelovalne površine, predvsem njive in intenzivne travnike z zmanjševanjem slabo donosnih pašnikov. Skupnost za pospeševanje kmetijstva bo pospeševala tiste akcije, ki bodo povečevale tržno proizvodnjo mleka, mesa, krom-pirja in pšenice. Rejcem bo regresirala nakup plemenske živine in izgradnjo silosov in sušilnih naprav ter obrestne mere pri kreditih 1« ,' .-,¦.-,,¦:; za kmečki turizem. Še naprej bo posvečala posebno skrb razvoju kmetijstva v Polhograjskih Dolomitih ter bo v mejah finančnih možnosti pospeševala nakup plemenjakov, urejanje kmetijskega prostora, preskrbo hribovskih vasi s pitno vodo in druge naloge iz omenjene študije. Emona, Agroemona - TOZD poljedelstvo-govedoreja in Mer-cator KZ Medvode morata zagotoviti nemoteno oskrbo kmetijskih proizvajalcev in družbenega obrata z zadostnimi količinami repro-materiala, semen, gnojil in zaščitnih sredstev. KZ Medvode bo v letu 1987 nabavila kmetijsko mehanizacijo, sodelovala pri obnovi govedorejskih objektov v zasebnem sektorju in začela z izgradnjo skladišča reprodukcijskega materiala in zaščit-nih sredstev. Upravljalci gozdov bomo gozdove vzdrževali in obnavljali po gozdno gospodarskih načrtih. V po snegolomu in žledu prizadetih gozdnih sestojih, bomo skupaj z lastniki gozdov izvajali sanacijsko sečnjo, uredili vlake, in ostale gozdne komunikacije. S tem bomo zagotovili pogoje za naravno pomlajevanje gozdov. Izkrčene gozdne površine bomo pomlajevali tudi z novo posadi-tvijo. Struktura lesnih sortiraentov bo izrazito neugodna zaradi velikega deleža mladih listavcev slabe kvalitete in slabšega finanč-nega učinka. Z interesnimi skupnostmi bomo poskrbeli za zmanjšanje obre-menitve gozdov z omejevanjem emisij v ozračje, z zmanjševanjem sečnje nad letnim etatom in odstrelom nadštevilne divjadi. Nosilci: Mercator - KZ Medvode, Agroemona Domžale - TOZD Polje-delstvo in govedoreja, Kmetijsko zemljiška skupnost, Skupnost za pospeševanje kmetijstva, Gozdno gospodarstvo Ljubljana, Gozdno gospodarstvo Kamnik, Mercator Ljubljanske mlekarne TOZD Posestva. 5. Promel in zveze .... ,; , .. - Vektor TOZD Izredni prevozi sprejema za naslednje leto nalogo še večje specializacije in širitve programa storitev, kar bo dosegel z dvigom kadrovske in tehnično-tehnološke usposobljeno-sti in s povečanjem kapacitet. Zagotovil bo pogoje za večji direktni izvoz storitev izrednih in splošnih prevozov. Tudi KOMPAS TOZD Hertz Rent-a-car bo v ta namen obnovil svoj vozni park. Konvertibilni prilivi od transportnih storitev bodo v letu 1987 nižji, ker je Integral Tovorni promet TOZD Ljubljana dokončal investicijo v nove prostore v občini Vič-Rudnik in prenesel svoj sedež izven naše občine. V letu 1987 bo izdelana Prometna zasnova mestnega središča in širšega vplivnega območja, ki bo temelj novega prometnega režima mestnega središča. LPP bo obnovil oziroma povečal vozni park s 35. vozili za tnestni promet in 20. vozili za obmestni promet. LPP se bo organiziral tako, da bo zagotavljal bolj učinkovito funkcioniranje javnega potniškega prometa za potrebe Ljubljane. Hkrati bo pospešeno razdelal zasnovo razvoja mestnega prometa in temu prilagodil svojo notranjo organiziranost. LPP bo za priraerno vzdrževanje voznega parka nadaljeval z gradnjo in opremljanjem delavnic za tekoče vzdrievanje voznega parka in gradnjo depoja za vozila MPP v Mostah. LPP ne razpolaga z zadostnimi sredstvi za realizacijo svojega srednjeročnega plana glede enostavne in razširjene reprodukcije. V začetku leta 1987 bomo morali v Ljubljani razrešiti vprašanje sistemskega financiranja enostavne in razširjene reprodukcije na nivoju Ljubljane in občin ljubljanske regije. • ¦¦ ¦¦!'.- i ','! NosUci: Vektor, Kompas TOZD Hertz Rent-a-car, Integral DO LPP in Komunalna skupnost ijubljanskih občin. 6. Trgovina Trgovske delovne organizacije morajo nadaljevati z že začetimi aktivnostmi za hitrejši pretok blaga in zagotavljanje kakovostne in celovite oskrbe trga. S trajnimi dohodkovnirai povezavami morajo s proizvodnimi organizacijami zagoloviti učinkovito delovanje na področju oskrbe in prodaje na domačem in inozemskem trgu. Na področju preskrbe ostaja kot glavna naloga zagotavljanje kvali-tetne osnovne preskrbe. Ob tem morajo trgovske organizacije sodelovati s potrošniškimi sveti. Št naprej bomo zagotavljali mož-nosti zasebnikom, da v soglasju s sveti potrošnikov v posameznih KS razširijo trgovsko ponudbo. Mercator Rožnik TOZD Grmada bo v letu 1987 zagotovil 42 tnio din za pripravljalna dela za izgradnjo trgovine v KS Dolomit-ski odred. Emona TOZD Centromerkur bo poslovne prostore na Vodni-kovi cesti preuredila v sprecializirano prodajalno. DO Merkur bo proučila možnosti za gradnjo marketa v Podu-tiku. Izmed grosističnih organizacij bo Metalka TOZD Skladišča v Vižmarjih zgradila skladiščno-prodajne prostore. DO Zastava avto TOZD Zastava bo končala v letu 1986 začeto izgradnjo prodajno-servisnega objekta v občini Vič-Rudnik. V Meclvodah bo ABC Pomurka Loka TOZD Prodaja na drobno pridobila vso potrebno dokumentacijo in odkupila zemljišče, tako da bo v ietu 1988 pričela z gradnjo blagovnega centra. Nosilci: : Organizacije združenega dela s področja trgovine. , ,. ,L .., 7. Tnrizem in gostinstvo '" ' (i . Turistično ponudbo bomo izvajali na osnovi programa celovite turistične ponudbe Ljubljane. Največji poudarek mora biti pri uresničevanju kvalitete in pestrosti turistične ponudbe ter pri izboljšanju odnosa do gostov. Posebej je treba poudariti potrebo po medsebojnem povezovanju turističnih in gostinskih organizacij združenega dela med seboj ter povezovanju teh organizacij s trgovinskimi, kulturnimi in športnimi organizacijami in društvi, kajti le na ta način pride do celovite turistične ponudbe. Organiza-cije in nosilci samostojnega osebnega dela s področja gostinstva morajo spoštovati odredbo o poslovnem času, preprečiti pa moramo zapiranje gostinskih lokalov ob vpadnih in na turističnih točkah v času letnih dopustov. Turistična društva bodo s svojimi aktivnostmi skrbela za ureje-nost naselij, za boljšo informiranost in za integriranje interesov nosilcev gostinske in turistične dejavnosti. Sredstva iz turistične takse, ki se združujejo na ravni mesta, bodo omogočila društvom poživitev dejavnosti, niso pa namenjena za investicije. Na obstoječih objektih bodo v naslednjem letu gostinske organi-zacije opravljale v glavnem adaptacijska dela, le Kompas bo v motelu Medno z nadgraditvijo pridobil nove prenočitvene kapaci-tete. V letu 1987 bo Srednja šola za gostinstvo in turizem pričela s pripravljalnimi deli za preureditev hotela Bellevue. . > Nosilci: Organizacije združenega dela s področja turizma, gostinstva in trgovine ter turistična društva in Ljubljanska turistična zveza in Obrtno združenje Ljubljana-Šiška-sekcija za gostinstvo. 8. Gradbeništvo Glede na predvideno dinamiko investiranja v letu 1987 in zaradi upadanja deleža gradbenih stroškov v tehnični strukturi investicij bo potrebno problem presežka gradbenih kapacitet še nadalje reševati z zmanjševanjem števila zaposlenih v panogi, z izboljša-njem izobrazbene strukture delavcev ter s preusmerjanjem dela kapacitet v druge dejavnosti. Stanje stagnacije v gradbeništvu bodo posamezne gradbene organizacije še naprej reševale organizacijsko s povezovanjem interesov gradbenih organizacij znotraj delovnih in sestavljenih organizacij in poslovno-tehnično z modernizacijo proizvodnih pro-cesov z uvajanjem novih tehnologij. Organizacije morajo posebno pozornost posvetiti odpravi nera-cionalnosti v poslovanju, izboljšati organiziranost dela, povečati sinhronizacijo del na posameznih objektih in kvaliteto opravljenih del ter spoštovati pogodbene roke. Delovne organizacije s področja gradbene operative v letu 1987 ne predvidevajo večjih investicijskih vlaganj. SGP Gradbinec Kranj TOZD Gradbena operativa Ljubljana bo obnovil opremo in drobno mehanizacijo, SGP Stavbenik Koper TOZD Gradbena operativa pa bo izvršil rekonstrukcijo in prenovo centralnih obra-tov za doseganje boljše produktivnosti in ekonomičnosti poslova-nja celotne temeljne organizacije ter DO Standard operativa za povečanje obsega proizvodnje. Stanovanjska in komunaina skup-nost bosta pod enakimi pogoji vključevali gradbeno operativo s področja Šiške k izvajanju del. Nosilci: ""' Y "' Organizacije združenega dela s področja gradbeništva, Komu-nalna skupnost ljubljanskih občin, Samoupravna stanovanjska skupnost, gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja. 9. Drobno gospodarstvo ¦' '¦ . ¦ j ~ r ' . Na področju drobnega gospodarstva je temeljna usmeritev za leto 1987 povezovanje organizacij združenega dela z enotami drobnega gospodarstva zasebnega in družbenega sektorja na osnovi delitve dela, spceializacije, kooperacije in drugih oblik poslovnega sodelo-vanja, kar bo dalo drobnemu gospodarstvu tudi večje možnosti za vključevanje v izvozne tokove. Pri krepitvi dolgoročnega sodelovanja organizacij združenega dela z enotami drobnega gospodarstva. ki naj bi temeljilo na vzajemnem interesu in dohodkovnih odnosih, je potrebno tudi sodelovanje obrtnega združenja Ljubljana-Šiška. Na področju drobnega gospodarstva načrtujejo investicijska vla-ganja v letu 1987 v gradnjo novih poslovnih prostorov DO Elektro-mehanika, POZD Belplast in Usluga. Zaključili bomo s postopkom oddaje sedmih prostih stavbnih parcel za gradnjo stanovanjsko-delavniških objektov v soseski SS 3/1 Podutik in pričeli z gradnjo. Prosti parceli za izgradnjo obrtnih delavnic v zazidalnem otoku SS 110-Vižmarje nad klancem bomo v sodelovanju z ZIL-TOZD Urejanje enota Šiška ter z Obrtnim združenjem dodelili zainteresiranim obrtnikom. Proste poslovne prostore, s katerimi razpolaga Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljubljana-Siška, bomo preko najemniškega odnosa oddali v uporabo tistim samostojnim obrtni-kom, ki v okviru svoje dejavnosti neposredno zadovoljujejo potrebe občanov. Racionalno uporabo teh prostih poslovnih pro-storov bomo zagotovili s sodelovanjem krajevnih skupnosti, samo-upravne stanovanjske skupnosti in združenja samostojnih obrt-nikov. V skladu s postopno rastjo števila obratovalnic samostojnih obrtnikov pričakujemo tudi povečanje števila pri njih zaposlenih delavcev. Samostojni nosilci osebnega dela morajo prevzeti odgo-vornost za zagotavljanje vzgoje lastnih kadrov s politiko štipendi-ranja, za kar so z odlokom o davkih občanov predvidene tudi davčne olajšave. Z izdajanjem potrdil o deficitarnosti posameznih obrtnih dejav-nosti bomo tudi v letu 1987 omogočili samostojnim obrtnikom najemanje posojil za obratna in osnovna sredstva pod ugodnejšimi pogoji, tj. z nižjo obrestno mero. Po dopolnjenem odloku o davkih občanov bo davčna politika stimulirala naložbe obrtnikov v osnovna sredstva, dala olajšave določenim deficitarnim dejavnostim, obrtnikom ki začenjajo z dejavnostjo ter stimulirala izvoz, vlaganje v energetske objekte. zaposlovanje novih delavcev, starejše in invalidne obrtnike ter obrtnike - borce NOB. ,,>:, -. • Nosilci: Organizacije združenega dela drobnega gospodarstva, Obrtno združenje Ljubljana-Šiška, Gospodarska zbornica občin ljubljan-skega območja, Samoupravna stanovanjska skupnost, ZIL — TOZD Urejanje enota Siška, krajevne skupnosti in Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo. III. Razvoj v prostoru in varstvo okolja 1. Prostorski razvoj V letu 1987 bomo nadaljevali s pridobivanjem prostorske izved-bene dokumentacije in aktivnostmi na področju varstva naravnega in kulturnega okolja, z izvajanjem sanacijskih programov na področju zaščite vodnih virov, onesnaževanja zraka in prekomer-nega hrupa. Aktivnosti na zaščiti vodnih virov, predvsem v prvi in drugi varstveni coni, bodo vodene v okviru programov saraouprav-nih skupnosti tnaterialne proizvodnje. V letu 1986 pričete investicije na področju stanovanjskega gospodarstva bomo nadaljevali v skladu z začrtanimi programi. Prizadevali si bomo zaključiti posamezna območja v celoti z vso padajočo infrastrukturno opremo in spremljajočimi objekti. Posebno pozornost bomo posvetili smiselnemu povezovanju skupnih interesov posameznih nosilcev planiranja, aktivnemu varovanju kvalitetnih kmetijskih zemljišč ter zagotavljanju pogojev za boljši in humanejši način bivanja. Ob realizaciji programov prostorskih izvedbenih dokumentov bomo skupno s Kmetijsko zemljiško skupnostjo zagotavljali nado-mestna kmetijska zemljišča, zlasti za tiste kmete, ki jim je ta dejavnost osnovni vir za preživljanje. Nadaljevali bomo z izdelavo prostorsko izvedbene dokumenata-cije za posamezna območja na osnovi opredelitev v družbenem planu. ..-,., .¦ 1. Izdelali bomo Programske zasnove za naslednja območja:* - ŠP8/1 Rašica .. - ŠO 1/1 Kurilnica . . -.. - ŠP 6/4 Stenežiče . ¦ - ŠS 6/5 Stanežiče . - ŠM 10/1 Sadovnice - ŠS 1/1 Gasilska ul. - Ul. M. Majcna - ŠR 9/1, ŠO 9/1 Medvodc Center _ ;- ¦¦!.-. * Legenda: .,...>•< oznaka obrazložitev Š Šiška ' . . - ŠS Šiška stanovanje ŠF Šiška proizvodne, servisne in skladiščne dejavnosti ŠR Šiška rekreacija ŠM Šiška površine za komunalne dejavnosti ŠI Šiška šolstvo, inštituti, zdravstvo ŠO Šiška osrednje mestne dejavnosti 2. Izdelali bomo posebne strokovne podlage za naslednja območja: - ŠS 1/1 - Stara Šiška - ŠP 1/3-Integral . : ' ','¦—' - ŠS 3/2, 3 - Podutik - ŠP 4/1 - Ob Celovški cesti :'"' . " - ŠS 10/2-Pirniče ' : - ŠS 12/3 - Žeje ' ¦ - ŠP9/2-Preska ' , - ŠS 9/5 (del) - Sora - šola ' - ŠP 9/5 - Aero - ŠP 14/1 - Donit Vodice ' 3. Izdelali bomo prostorske izvedbene načrte (zazidalni načrti in ureditveni načrti) za: ŠP 1/1 Union ŠP 1/3 Integral , . ŠR 2/1 Stadion . ¦'' ŠP 2/1 Litostroj . - ,. . ,:. . r ¦ ,: ŠS 3/4, 5 Podutik .-.-¦¦' ': - ¦ ¦ ' . ..'• ^ ¦ ŠO 3 Podutik ' . -¦ ¦ . . „ ,-• t ŠI 6, ŠO 6, ŠP 6 Šentvid . . , ŠP 4/1 Ob Celovški cesti ŠS 5/1 Poljanje ŠO 7/1 Tacen ŠO 9/1 Medvode Center ŠP 14/1 Donit Vodice ŠS 9/1 Preska (del) ŠP 9/5 - Aero Izdelali bomo študijo o opredlitvi kmetijskih zeraljišč za območje Gameljne-Rašica in Vaše-Goričane z vidika spremembe namembnosti zaradi potreb razvoja občine in realizacije programa naselij, infrastrukturnih objektov in naprav. Sprejeli bomo Prostorske ureditvene pogoje za I. in II. priori-teto naslednjih območij: I. prioriteta: - Š 7 - Tacen-Šmartno - Š 8 - Gameljne-Rašica - Š 2 - Litostroj - Š 9 - Medvode - Š 10 - Pirniče - Š 12-Zbilje . -*'¦¦' II. Prioriteta: - Š 1 - Spodnja Šiška - Š 3 - Podutik - Š - Dravlje - Š 5 - Stanežiče - Š 15 - Golo brdo-Žlebe - Š 16 — Trnovec-Topol Nadaljevali bomo z izdelavo evidence naravne in kulturne dediš-čine ter z opredelitvami varstvenih režimov urejanja. Sodelovali bomo pri skupnih nalogah širšega družbenega pomena na nivoju mesta Ljubljane v okviru dolgoročnega plana Ljubljana 2000, posebno še na področjih: - razvoja informacijskega sistema za potrebe priprave in sprem-ljanja izvajanja planskih in izvedbenih dokumentov v občinah in mestu, - priprava strokovnih osnov za opredelitev prostorskih možno-sti in pogojev gradnje novega naselja v Skaručenski gmajni, - vrednotenja obsavskega prostora in možnosti njegovega ener-getskega potenciaia, - izdelava krajinskih zasnov za območje Polhograjskih Dolomi-tov ter urbanističnih zasnov Vodic. Nosilci naloge: - KUP - Komite za urejanje prostora - TIL - Zavod za izgradnjo Ljubljane - ZDPL - Zavod za družbeno planiranje Ljubljana 2. Urejanjc stavbnih zemljišč Posebno skrb bomo posvetili pravočasnemu pridobivanju in pripravi zemljišč ter opremljanju zemljišč novozgrajenih stanovanj-skih in ostalih objektov s komunalnimi napravami. Tako bomo v prihodnjem letu urejali stavbna zemljišča predv-sem v naslednjih obraočjih: ŠS 1/1 - Stara Šiška . ... ^ * r ŠS 1/4, 5-Koseze :, .,¦ ,". i. r, ŠP 2/1 - Litostroj . :, - . ,,..,;- ŠS 3- Podutik . i = ,t_ ŠS 4 - Dravlje , -, ŠI4, ŠO 6-Šentvid . ŠS 5/1 - Poljane ŠP 4/1 - Industrijska cona ob gorenjski progi (Ob Celovški c.) ŠS 6/4, 5, ŠP 6/4 - Stanežiče in za potrebe gramoznice G 4 Stanežiče -',.¦ ,¦,¦'¦ ŠO 9/1 - Medvode Center ,..-.¦ , . ŠS 9/7 - Svetje ' ,, in ostale naloge po drugih planskih celotah. i Naloge s področja urejanja zemljišč bodo podrobneje razvidne iz. programa sklada stavbnih zemljišč za leto 1987. Obseg naložb, ki jih bo zajemal program izgradnje omrežja ulic ' in cest, bo odvisen zlasti od možnosti združevanja sredstev in prispevka od nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ter sredstev občanov. Od prispevka za nadomestilo uporabe stavbnih zemljišč bo potrebno v prihodnje nameniti več sredstev za vzdrževanje obsto-ječih komunalnih objektov. ..„•.¦ Nosilci naloge: - KUP - Komite za urejanje prostora - ZIL - TOZD Urejanje 3. Komunalno gospodarstvo Programi za obdobje 1986-1990 pogojujejo program del in nalog za leto 1987, ki ga bo sprejela Komunalna skupnost ljubljanskih občin. Zahtevali bomo, da se v tem programu prioritetno vnesejo ncrealizirane naloge v letu 1986. Pri tem bomo uveljavljali načelo izenačitve komunalnega standarda na območju mesta Ljubljana. Realizacija nalog pa bo odvisna od pritoka finančnih sredstev. Ta so pogojena z izvajanjem samoupravnih sporazumov SIS materi-alne proizvodnje. V letu 1987 bomo od KSLO zahtevali prevzem vzdrževanja novozgrajenih objektov in naprav kolektivne komunalne rabe, zlasti na prevzemu ploščadi v posameznih stanovanjskih soseskah v Šiški, katerih problemi so prisotni že vrsto let (SS 4/1 Dravlje). Nadaljevali borao s sanacijo Tivolija, Šišenskega hriba in Rožnika; vzdrževanje Poti spominov in tovarištva pa botno vključili v prvo prioriteto. Naše aktivnosti bodo potekale skladno za letnimi programi SIS materialne proizvodnje. Posebej si bomo prizadevali, da bo v planu KSLO zajet tudi program obnove in razširjene reprodukcije komunalnih naprav v krajevnih skupnostih, ki se nanala na: - ^ ;.. -:i , •¦• ti:i;r, a) cestno omrežje: ' " ¦ i Izgradnjo Ceste Vikrče-Verje, obodne ceste Stanežiče, pločnika ob Tacenski cesti na odsekih Tacen-Šmartno ter na potezu od Taborske ceste do mostu, Ceste Senica-Svetje, Zg. Senica - vodni izvir, Sp. Senica - vodno zajetje, Cesta na Osolnik skozi naselje Sora, Cesta Senica-Finžgarjevo, povezovalne ceste Finžgarjeva-Zdravstveni dora, dokončanje podpornega zidu na Podgorski cesti in Jerajeve ulice, izgradnja pločnika ob Koseški cesti, ureditev ulic Majde Šilčeve ter ulic ob blokih v Verovškovi ulici, prornetno jireditev med Celovško in Vodnikovo cesto ter rekonstrukcijo ceste Selo-Utik. Prav tako bomo vztrajali, da SIS za ceste vnese v svoj program sofinanciranje rekonstrukcije ceste Seničica-Golo BTdo, Sora-Trnovec, Vikrče-Verje ter sanacijo ceste Gameljne-Črnuče, ki je pogojena za izpeljavo povezovalne avtobusne proge na tem območju. b) vodooskrba: 'v' Ureditev vodovoda Preska-Studenčica, vodohrana in cevovoda v Preski, Zapogah, Dornicah in Dobruši in izgradnja vodovoda Žlebe-Jeterbenk, pridobivanje dokumentacije za ureditev vodarne Skaručna ter dograditev rezervoarja v Repnjah. Na Topolu je potrebna vgraditev kloriratorja, v Tehovcu pa izgradnja rezervoarja. Potrebno je izboljšati vodooskrbo v Gamelj-nah, Šmartnem in Tacnu ter Goričanah in Sori. c) kanalizacijsko omrežje: Izgradnja kanala na Čerinu. v Arharjevi ulici ter v Poljanah (Pri malem kamnu, pri velikem kamnu, v Stefančevi ulici pri Borštu), meteorno in fekalno kanalizacijo na Berdajsovi ulici ter v zazidal-nem otoku S-3 Podutik, mešani sistem kanalizacije na Gunceljski cesti. Poleg navedenega se mora vključiti v ta program še izgradnja kanalizacije Vižmarje-Brod pod klancem, v Guncljah-male Viž-marje (pot na Gradišče, Mrharjeva. Štrukljeva, Pot k skakalnici, Žlvaličeva, Ul. Roze Usenik) ter kanalizacija na področju zgornje terase Svetje v Medvodah in ureditev kanalizacije na Beljaški in Gospodinjski ulici. V prihodnjem letu se mora dokončno urediti zelenica in otroško igrišče na Trgu prekomorskih brigad. Nadaljevali bomo z aktivnostmi na izgradnji pokopališč v Šmart-nem, Preski, Smledniku in Vodicah ter mrliških vežic na teh pokopališčih. Naloge s področja plinovoda, vročevoda in elektrifikacije bodo podrobno opredeljene v programu energetske skupnosti pri čemer je potrebno v ta program vključiti toplifikacijo v KS Ljubo Šercer, v programu SIS za PTT pa naloge za PTT, s poudarkom na realizaciji novih PTT zmogljivosti in omrežja v občini, po A in B programu. Nosilci naloge: ) • "\. - KSLO in OZD s področja komunale - SIS materialne proizvodnje (za ceste, energetiko in PTT) - Komite za urejanje prostora - Krajevne skupnosti in njihove delegacije v skupščinah interes-nih skupnostih materialne proizvodnje 4. Stanovanjsko gospodarstvo V naslednjem letu bomo v biokovni gradnji pričeli z gradnjo 134 stanovanj vsoseski Š 9/7 Svetje, dograditvijo 58 stanovanj vsoseski ŠS 9/7 Svetje in pridobili 28 stanovanj z nadzidavo v Prušnikovi 3-15 (Šentvid). V organizirani enodružinski gradnji bo v letu 1987 dograjenih 40 stanovanjskih jiš v zazidalnem otoku ŠS 3/1 Podutik. V neorganiziiani enodružinski giadnji bo dograjenih približno 30 stanovanj v razpršeni gradnji. Priprave za stanovanjsko gradnjo, ki naj bi se pričela v letu 1988, bomo izvajali v naslednjih zazidalni otokih: ŠS 1/1 Spodnja Šiška ŠS3/4Podutik ., ,. .. . ¦ ..,_, ;..-. - ¦ v;- ŠS 4/4 Šentvid - Valilnica ". '.¦ ŠS 6/4 Stanežiče i , .,._ j • ŠS 6/8 Vižmarje ŠS 10/2 Pirniče Stanovajska skupnost bo skupno s skladom za urejanje stavbnih zemljišč pravočasno zagotavljala pripravo zemljišč, ki so name-njena za stanovanjsko gradnjo in s tem zagotovila kontinuiteto gradnje stanovanj. ZIL TOZD Inženiring bo organiziral posebno službo pri kateri bodo kupci družbenih stanovaj dobili vse potrebne informacije o nakupu stanovanj. Na ta način se bodo le-ti bolje organizirali in si s tem zagotovili vpliv na gradnjo stanovanj in na oblikovanje cen. S solidarnim in vzajemnim združevanjem sredstev v samou-pravni stanovanjski skupnosti bomo odpirali možnosti reševanja stanovanjskih problemov delavcev z nižjimi dohodki in upoko-jencev. Nosilci naloge: ; ¦'¦'",' ,'. - SSS občine in mesta - ZIL TOZD Inžiniring in Urejanje stavbnih zemljišč - Komite za urejanje prostora V okviru finančnih možnosti si bomo prizadevali za hitrejše reševanje problematike barakarskih naselij in odprave stanovanj VI. in VII. kategorije. Nosilci naloge: . . ¦ • - SSS občine in mesta ., - OZD v katerih so zaposleni stanovalci barak - Komite za urejanje prostora - Štab za odpravo barakarskih naselij v občini in mestu Nadaljevali bomo s sanacijo objekta B 2 v soseski Draveljska gmajna s pogojem, da pri tem aktivno sodelujejo tudi soinvestitorji - lastniki stanovanj za tisti del stroškov, ki se nanašajo na izbolj-šavo bivalnih pogojev. Nosilci naloge: - - SSS občine in mesta - OZD - lasniki stanovanj - Sanacijska komisija pri skupščini občine Ljubljana-Šiška - in ostali izvajalci smouprvnega sporazuma za sanacijo objekta B 2 (SCT OBNOV, Biro 71 Domžaie, ZIL TOZD Inženiring). 5. Varovanje in izboljšanje okolja , Dosledno bomo izvajali sprejeti okvirni progratn varovanja in izboljšanje okolja, zaobdobje 1986-1990, ki ga je sprejela SML 7. 10. 1986 na svojem zasedanju. Naloge se nanašajo na: - politiko varstva okolja, - prostorsko tehnične ukrepe, - skupni program nalog v Ijubljanskem prostoru V ta namen bomo zahtevali od posmeznih OZD, da bodo sprejele svoje programe, v posameznih KS pa odpravljali divja odlagališča odpadkov in preprečevali nastajanje novih. Pri novih naložbah v občini bomo od investitorjev dosledno zahtevali tehnične rešitve za učinkovito varovanje okolja pred škodljivimi vplivi in varovanje naravnih dobrin v okviru prostor-skih izvedbenih načrtov. Podpirali bomo razvoj sodobnih surovinsko in energetsko varč-nih, čistih tehnologij in se zavzemali za zaostritev odgovornosti za povzročeno škodo v okolju. K čistejšemu okolju bo nedvomno prispeval tudi potek izgiadnje infrastrukturnih objektov daljinske preskrbe s toplotno energijo in zemeljskim plinom ter izgradnja in sanacija kanalizacijskega in vodovodnega omrežja na območju občine v okviru programa KSLO. V okviru upravnega postopka in inšpekcijskega nadzora v pro-storu bomo dosledno izvajali opredeljeno politiko poselitve in si prizadevali za odpravo nedovoljenih gradenj in ostalih posegov v prostor. Od investitorja združenih cestnih podjetij bomo zahtevali izvedbo protihrupne zaščite na avtocesti Ljubljana-Naklo v naselju Vižmarje nad klancem, ki ni bila izvedena ob predaji objekta v promet. .:..-jJ.:- .*.:'••..„ v.-- - -.--¦••¦ J- . Nosilci naloge: WrV' ''' ,-V ; ¦*\'.:* -'¦'¦¦ '¦¦1L-.. / .: .1 ; - Združena cestna podjetja , •¦"¦¦.', "¦ ¦ - OZD ' t fe. - KS ' . - .¦-.-.,¦» - Uprava inšpekcijskih služb pri SML '; '[_\ " - Komunalna skupnost ljubljanskih občin : ' ' ¦-'¦'¦'• - SIS za energetiko ij . v;^'., - Komite za urejanje prostora '¦'* ¦ V '.,'¦'¦' '..',.š ¦-., . v ¦- , ;.>':, ¦'¦'¦ ' •*' ¦"?• • '•¦ •' r1- ¦ 6. Požarna vamost '' -. V skladu s siednjeročnim progTamom SIS za varstvo pTed poia-rom občine Ljubljana-Šiška bo delo požarne skupnosti nadalje usposabljati delegate zbora izvajalcev in zbora uporabnikov za uspešno delo na področju požarnega varstva. Sodelovala bo pri sofinanciranju Gasilske brigade Ljubljana, skupnem programu investicij Ijubljanskih občin, programu Mestne gasilske zveze Ljub-ljana, stroškov skupnih služb pri Zvezi SIS mesta Ljubljana, gradnji rezervoarjev za požarno vodo ter nabave gasilskih orodnih vozil. Prav tako bo požarna skupnost financirala izdelavo načrta požarnega varstva občine Ljubljana-Šiška, nabavo gasilske opreme in orodja ter nabavo UKV zvez in dopolnitev alarranega sistema s selektivnimi programi. Občinska gasilska zveza kot operativni izvajalec SIS za varstvo pred požari v občini Ljubljana-Šiška bo v okviru interventne dejavnosti usposabljala ustrezne kadre (seminarji, tečaji, predava-nja, tekmovanja) za ukrepanje v primeru raznih nezgod (požari in druge naravne nesreče) in nudila strokovno pomoč na tem področju. Skrbela bo za vzdrževanje obstoječih vodnih virov ter hidrantov. Nosilci naloge: . , - - Interesna skupnost za požarno varnost - Občinska gasilska zvcza IV. Socialni razvoj Na področju socialnega razvoja bomo v letu 1987 ohranili dose-danji obseg programov družbenih dejavnosti in za njihovo uresni-čevanje dosledno upoštevali zlasti naslednja izhodišča: - Pri vrednotenju programov samoupravnih interesnih skupno-sti družbenih dejavnosti in drugih negospodarskih dejavnosti, se bo rast sredstev za skupno porabo in osebne dohodke usklajevala z rastjo v gospodarstvu in v odvisnosti od izpolnjevanja dogovorje-nih programov ter racionalnosti gospodarjenja z dmžbenimi sred-stvi v izvajalskih organizacijah. - Glede na to, da je socialni razvoj občine le sestavni del socialnega razvoja mesta Ljubljana, bomo sredstva za financiranje programov SIS družbenih dejavnosti, zagotavljali v okviru enotnih stopenj. - Za financiranje programov mejnih dejavnosti bomo sprejeli samoupravni sporazum, s katerim bo opredeljena vrsta in obseg programov ter obveznost posameznih SIS do njihovega sofinanci-ranja. - Sredstva za vzdrževanje obstoječih objektov družbenega stan-darda bomo zagotavljali iz združene amortizacije in z uresničeva-njem različnih oblik prostovoljnega dela. - OZD družbenih dejavnosti morajo izboljšati organiziranost dela in poslovanja, s poudarkom na nadaljnem povečevanju osebne odgovornosti in doslednem izvajanju delovne discipline. Na področju naložb bomo v letu 1987: - uredili prostore v osrednji knjižnici Šiška ter podružnični knjižnici v KS Vodice, - dokončali začeta dela pri ureditvi podstrešnih prostorov v Vodnikovi domačiji, - nadaljevali dela za dokončno ureditev stadiona Ljubljana, - iz progratna tretjega samoprispevka bo izdelana načrtovana projektna dokumentacija za izgradnjo prizidka pri OŠ Hinko Smrekar, - v skladu s programom sanacije srednjih šol bomo pričeli graditi telovadnico pri Srednji šoli tehniških strok Franca Le-skoška-Luke, - pričeli bomo z gradnjo nadomestnih igriSč TVD Partizan Šentvid v Pržanu, pod pogojem, da bodo zavrnjene pritožbe občanov KS Šentvid, ki se rešujejo na drugostopenskem organu, - pri ŽelezniSki srednji šoli bo zgrajen prometni kabinet, - na podružnični osnovni šoli Janez Kalan - Topol bodo izve-dena najnujnejša adaptacijska dela. NosUci: ¦ SIS in OZD družbenih dejavnosti. Po posameznih področjih družbenih dejavnosti, bomo v skladu z družbenim planom občine v letu 1987 posvetili osrednjo pozornost uresničevanju naslednjih prednostnih nalog: 1. V skupnosti otroškega varstva bomo uvajali programe, ki bodo nudili nove oblike vzgoje in varstva. Zato bodo vzgojno-varstvene organizacije izdelale programe za polno izkoriščenost prostorskih in kadrovskih zmogljivosti in pri tem razvile tudi dodatne programe za vključevaje otrok, ki v druzbeno organizi-rano varstvo in vzgojo še niso vključeni. Ti programi bodo tnorali biti prilagojeni potrebam in možnostim staršev, ki v dosedanjih programih niso našli svoj interes. V letu 1987 bo povečan obseg programa priprave na vstop v osnovno šolo od 180 na 240 ur za otroke, ki niso vključeni v WO. Proučili bomo vzroke za upada-nje števila otrok v VVO in pripravili program za odpravo le-teh. V okviru občinske skupnosti otroškega varstva bomo v skladu s samoupravnim sporazumom tekoče valorizirali vse oblike dmžbe-nih pomoči otrokom in izvajali regresiranje šolske prehrane. Pro-gram skupnih nalog, ki se nanaša na varstvo materinstva pa bomo uresničevali v skupnosti otroškega varstva Slovenije. NosUci Skupnost otroškega varstva, vzgojno-varstvene organizacije. 2. Na področju izvajanja osnovnošolskega pouka botno v celoti uresničevali prenovljeni program živijenja in dela osnovne šole od 1. do 8. razreda, s poudarkom na poglabljanju socialističnih vzgoj-nih smotrov v okviru celotnega vzgojno-izobraževalnega procesa. Posebno pozornost moramo nameniti nadaljnjemu podružbljanju vzgoje in izobraževaja in pri tem krepiti povezovanje osnovnih in srednjih šol z družbenim okoljem na vseh ravneh. Ob zagotovlje-nem programu bomo ohranjevali dosedanji obseg in kvaliteto dosežene stopnje razširjenega programa, ki vključuje celodnevno osnovno šolo, podaljšano bivanje, jutranje varstvo, šolo v naravi in interesne dejavnosti. Osnovne šole morajo na podlagi letnih programov posvetiti več pozornosti tekočemu strokovnemu izpopolnjevanju vseh pedago-Ikih delavcev. Kvaliteto osnovnošolskega pouka in znanja učencev morajo šole izboljševati z razvijanjern in uveljavijanjem sodobnih oblik in metod pedagoškega dela in s krepitvijo vzgojne učinkovitosti osnovnih in srednjih šol, kot dveh kategorij vzgojno-izobraževal-nega dela, ki sta med seboj vsebinsko neposredno povezani. Vodje šolske prehrane, ravnatelji šol in celotni pedagoški kader, morajo v letu 1987 posvetiti posebno pozornost vključevanju vseh učencev v kvalitetno prehrano in pri tem skrbeti za kultiviranje prehrambe-nih navad učencev. Vse štiri srednje šole bodo izvajale pouk v skladu s programi in predmetniki za posmezna področja. Pri tem se bo še nadaljc soočala z največjim prostorskim primanjkljajem Zelezniška sred-nja šola. Srednji šoli za elektroniko bodo v skladu s programom sanacije srednjih šol zagotovljena sredstva za ureditev učilnice za kemijo in biologijo ter za nakup mankajoče oprerae za učne delavnice. Glasbena šola Franc Šturm bo izvajala načrtovani program v okviru danih prostorskih in kadrovskih zmogljivosti - v centralnem objektu in 5 podružnicah na območju obiine Šiška ter v treh podružnicah na območju občine Bežigrad. Izboljšanje družbenoekonomskega položaja pedagoških delav-cev in njihovega izobraževanja pa bo opravičevalo in zahtevao tudi večjo odgovornost za kvaliteto tn učinkovitost njihovega vzgojno-izobraževalnega dela ter stalno preverjanje doseženih rezultatov. Zato morajo strokovne službe Zavoda za šolstvo in drugih institu-cij izpopolniti obstoječi sistem pedagoškega svetovanja in nadzora v predšolski vzgoji ter v osnovni in srednji šoli, tako z vidika nudenja ustrezne strokovne pomoči pedagoškim delavcem, kot tudi z vidika ugotavljanja ali posameznik izpolnjuje pogoje za opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela. Nosilci: Izobraževalna skupnost, osnovne in srednje Jole, Zavod za šolstvo. Glede na problematiko usmerjanja mladih v vojaške šole, moramo v letu 1987 nameniti razreševanju teh vprašanj posebno pozornost. Pri tem morajo osnovne in srednje šole intenzivirati aktivnosti za vzpodbujanje učencev za vojaške šole in obrambne poklice in pri tem poglabljati stike učencev z vojaki v vojašnici Boris Kidrič. Osnovne šole morajo organizirati informativne dneve 7. in 8. razredov skupaj s starši in izvajati druge aktivnosti, ki so podrobneje opredeljene s programom dela Koordinacijskega odbora za usmerjanje mladih v vojaške in obrambne poklice. V enaki meri kot osnovne in srednje šole, se mora v ta prizadevanja vključiti tudi Višja varnostna šola. NosUci: Koordinacijski odbor za usmerjanje mladih v vojaške žole in obrambne poklice, osnovne in srednje šole, Višja tehniška var-nostna šola in Sekretariat za Ijudsko obrambo. 3. Na področju raziskovalne dejavnosti bo Raziskovalna skup-nost občine (ORS) v letu 1987 bolj sodelovala pti oblikovanju in izvajanju programa usmeritve srednjeročnega razvoja raziskovalne dejavnosti, dogovorjenega v okviru ORS, MRS Ljubljana. PORS in RSS, ki izhaja iz potreb družbenoekonomskega razvoja, varova-nja okolja in kakovosti življenja ter dela v občini, mestu ter povezavi s širšim zalednjem. ORS bo tvorno sodelovala pri oblikovanju, sofinanciranju in uresničevanju skupnega programa raziskovalnih nalog, ki se bo izvajal v okviru Mestne raziskovalne skupnosti. Pri tem bo težišče skupnega raziskovalnega programa usmerjeno v raziskovanje tistih družbenih potreb, ki izhajajo iz posebnosti občin in mesta. Druge pomembne in potrebne raziskovalne probleme bo ORS reševala z vključevanjem in povezovanjem sorodnih družbenih interesov v programih medobčinske koordinacije PORS in RSS. Prednost bodo imele raziskovalne naloge, ki bodo neposredno pripomogle pri reševanju potreb družbenoekonomskega razvoja in ki bodo sofinancirane s strani SIS materialne proizvodnje in druž-benih dejavnosti, DPS in OZD. Posebna naloga ORS Ljubljana-Šiška izhaja iz potreb in zahtev po večji in kakovostnejši raziskovalni dejavnosti v okviru družbe-noekonomskega razvoja občine in bo usmerjena predvsem v: - oblikovanje, zagotavljanje in sofinanciranje raziskovanih nalog posebnega pomena za občino, - sofinanciranje raziskovalnih nalog za reševanje problemov tehnološkega razvoja, - pospeševanje raziskovalnega dela, - pospeševanje in organizacija množične inovacijske dejavnosti, - sofinanciranje in nagrajevanje uvajanja dosežkov raziskoval-nega dela in množične inovativne dejavnosti v neposredno proiz-vodnjo, - popularizacija znanstveno raziskovalnega dela in znanosti, ¦ - sofinanciranje društev in tehničnih organizacij mladine. - spremljanje raziskovalnih pobud in interesov glede na druž-bene potrebe. Množična inovacijska dejavnost pomeni tudi nenehno revoluci-oniranje proizvajalskih sil, ker nešteto malih lehničnih izboljšav in izpopolnitev zelo učinkovito vpliva na kakovost in količino proiz-vodnje. Zato bo ORS, skupaj z vsemi izvajalci in uprabniki razi-skovalne dejavnosti, pristopila k dejavnostim, ki bodo privedle do tega, da bo postala množična inovalivna dejavnost organizirana, usmerjena in stalna dejavnost v združenem delu. Nosilci: - Občinska raziskovalna skupnost, raziskovalne organizacije, OZD gospodarstva. 4. Na področju osnovnega zdravstvenega varstva bodo imeli prednost preventivni programi, v okviru katerih moramo razviti in uveljaviti vzgojo ljudi, za zdravo življenje in krepitev občutka odgovornosti za Iastno zdravje v vseh okoljih. Pri uresničevanju preventivnih programov, mora imeti prednost zdravstveno varstvo materinstva, otrok in mladine, na področju nege in zdravljenja bolnikov na domu pa mora TOZD osnovnega zdravstvenega varstva Šiška izboljšati pogoje za delo patronažne službe. Dispanzer za medicino dela ter delovne organizacije morajo intenzivirati medsebojno sodelovanje za učinkovitejše odpravljanje vseh škodljivih vplivov, ki v delovnem procesu pogo-jujejo obolevanja zaposlenih delavcev in prezgodnjo invalidnost. V sodelovanju zdravstva s centrom za socialno delo, klubi zdravljenih alkoholikov in drugimi dejavniki, se moramo odloč-neje spopasti z zasvojenostmi vseh vrst kot so alkoholizem, table-tomanija in narkomanija ter organizirati učinkovitejše programe rehabilitacije na tem področju. Zdravstveni dom Ljubljana TOZD Osnovnega zdravstvenega varstva Šiška mora izboljšati pogoje za delo patronažne službe in racionalno organizirati delo v okviru vseh enot, obratnih in Šolskih splošnih ter zobnih ambulant za smotrno izrabo zmogljivosti pro-storov, opreme in kadrov. . . t Nosilci: ZD Ljubljana-TOZD osnovnega zdravstvenega varstva Šiška občinska zdravstvena skupnost, Center za socialno delo, klubi zdravljenih alkoholikov. 5. V vseh samoupravnih interesnih skupnostih, ki se povezujejo v skupnost socialnega varstva, moramo nadaljevati z uresničeva-jem socialne politike, ki bo podpirala prizadcvanja posatneznikov in družin, da si zagotavljajo socialno varnost z delom. Zato bomo zagotavljali socialno varstvene pomoči le tistim posameznikom in družinam, ki si z deloni socialno varstvenih pravic ne bodo mogli zagotoviti. Občinska skupnost socialnega varstva se mora pri razreševanju perečih problemov socialnega varstva intenzivneje povezovati s skupnostjo socialnega skrbstva, stanovanjsko skupnostjo, s skupnostjo za zaposlovanje, s skup- nostjo invalidsko pokojninskega zavarovanja ter s posameznimi socialnimi službami za sprotno razreševanje najbolj perečih pro-blemov. Nosilec: . ' •;'¦¦ '¦"¦¦¦ ¦ ¦ ¦'--'*¦ ¦'¦'"¦'" • Občinska skupnost socialnega varstva. 6. Na področju socialnega skrbstva bomo tekoče valorizirali družbeno denarne pomoči in druge oblike pomoči. Kriterije in merila za socialno varstvene pomoči bomo usklajevali na nivoju Ljubljane, v skladu z že sprejetim samoupravnim sporazumom. V cclotnem sklopu uresničevanja programa socialnega skrbstva moramo še nadalje podružbljati socialno delo v KS in OZD. Pri tetn mora Center za socialno delo intenzivirati nudenje strokovne pomoči socialnim komisijam v KS in OZD pri razreševanju soci-alne problematike, Dom starejših občanov pa mora dopolniti program izvendomske dejavnosti pri nudenju in zagotavljanju prehiane, dnevnega varstva in drugih uslug slarejšim občanom, ki niso vključeni v domsko varstvo kot redni oskrbovanci. NosUci: Občinska skupnost socialnega skrbstva. Center za socialno delo, Dom starejših občanov Marija Draksler-Marjana. 7. Na področju zaposlovanja bomo nadaljevali z izvajanjem politike produktivnega zaposlovanja in uresničevali nagrajevanje, ki bo spodbujalo strokovno, ustvarjalno in proizvodno delo. Zaposlovanje bo večje v gospodarskih dejavnostih, v družbenih pa se bo število zaposlenih povečevalo le v primerih, če bi se povečal obseg dela. Na nivoju Ljubljane in v občini bomo nadalje-valj s prizadevanji za racionalno organiziranost interesnih skupno-sti, predvsem glede izvajanja administrativnih opravil, ki jih je potrebno zmanjšati, v okviru reorganiziranja strokovnih služb SIS. Na področju gospodarstva bodo več zaposlovale predvsem tiste organizacije združenega dela, ki so izvozno usmerjene in, ki pove-čujejo izvoz na konvertibilno področje. Ocenjujemo, da so v industriji možnosti novega zaposlovanja — v uvajanju novih izmen. Ob novem in nadomestnem zaposlovanju bomo prednostno upo-števali ustrezno strokovno izobrazbo in usposobljenost, da bi na ta način izboljšali kvalifikacijsko strukturo zaposlenih. Organizacije združenega dela bodo nadaljevale z zaposlovanjem pripravnikov in povečale njihovo zaposlovanje za nedoločen čas. V sodelovanju z izobraževalno skupnostjo bomo izvajali štipendijsko politiko, ki bo stimulirala mladino za izobraževanje na čim višjem nivoju za proizvodne in zlasti za deficitarne poklice. Razvijali bomo vse oblike in raetode dela za prekvalifikacijo in dokvalifikacijo delavcev, zlasti, v primerih ekonomskih in tehnolo-ških viškov. Skupnost za zaposlovanje bo v skladu z zakoni, zagotavljala pravice in zavarovanje za primer brezposelnosti. Z raznimi obli-kami priprave za zaposlitev bomo razreševali strukturna neskladja med potrebami OZD in iskalci zaposlitev. Poseben poudarek pa bomo namenjali usposabljanju invalidnib oseb. Nosiici: Skupnost za zaposlovanje, OZD gospodarstva in negospodar-stva. 8. Na področju kulture bomo v skladu z dmžbenim planom občine ohranjevali doseženo raven vseh oblik Ijubiteljskih kultur-nih dejavnosti v obstoječih društvih in kulturno umetniških skupi-nah. Program Vodnikove domačije bo obsegal izvajanje likovnih, muzejskih, glasbenih in knjižničnih dejavnosti. V letu 1987 bomo razrešili pereče vprašanje prostorskega primanjkljaja centralne knjižnice Šiška ia podružnične knjižnice v Vodicah, da bi tako zagotovili ustrezne pogoje dela na tem področju. Poseben poudarek bomo še nadalje posvečali varstvu spomeni-kov NOB in socialistične revolucije ter pripravili in izvedli razstavo »Občina Šiška v NOV in v času prve petletke«. Na področju spomeniško varstvenih akcij bomo nadaljevali z obnovitvenimi deli na gradu Smlednik, na Smarni gori za dokončanje obnovitve obrambnega zidu, v cerkvi na Jeperci pa nadaljevali z obnovitvijo fresk, Spremljali bomo razvoj Centra interesnih dejavnosti mladih Šiška ter znotraj njega, delovanje Doma mladih Šiška pri OK ZSMS in mu v okviru danih materialnih možnosti zagotavljali ustrezno matenalno pomoč. _. , NosUci: Občinska kulturna skupnost, Zveza kulturnih organizacij, Ljub-Ijanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, Mestni muzej Ljubljana, OK ZSMS, Center interesnih dejavnosti mladih Šiška. 9. Na področju telesne kulture moramo še nadalje uresničevati izvajanje vseh množičnih oblik telesnokulturnih aktivnosti, pri čemer bodo imele prednost organizirane akcije v vzgojno-izobra-ževalnih organizacijah, osnovnih in srednjih šolah ter v OZD. Uresničevanje vseh programov športne rekreacije in vrhunskega športa, bomo spremljali v osnovnih telesnokulturnih organizaci-jah, na podlagi enotnih kriterijev in meril dogovorjenih na nivoju Ljubljane. Posebno pozornost bomo posvečali vzdrževanju obsto-ječih telesnokulturnih objektov in v ta prizadevanja vključevali tudi prostovoljno delo. Telesno-kulturne organizacije morajo pripraviti normative, s katerimi bo določeno število zaposlenih za vodenje in vzdrževanje športnih objektov. Le-te je potrebno uskladiti na nivoju republike ali vsaj mesta. Nosilci: Občinska telesno-kulturna skupnost, Zveza telesnokulturnih organizacij občine in društva. V. Krajevne skupnosti Na nivoju mesta Ljubljane bomo ob podpori SZDL nadaljevali z aktivnostmi za oblikovanje enotnih meril in kriterijev za zagotav-Ijanje sredstev delovanja delegatskega sistema in organov krajevne samouprave. Na tej podlagi bomo pripravili sporazum o merilih in kriterijih za delitev sredstev proračuna za občino Ljubljana-Šiška. Samoupravne interesne skupnosti bodo združevale sredstva na podlagi samoupravnega sporazuma o medsebojnih obveznostih in odgovornostih za sofinanciranje delovanja delegatskega sistema SIS v krajevnih skupnostih. Organizacije združenega dela bodo sklenile s krajevnimi skupnostmi sporazum o združevanju in upo-rabi sredstev za izboljšanje materialnih pogojev dela. Krajevne skupnosti se bodo dogovorile za združitev sredstev amortizacije poslovnih prostorov. Z združenimi sredstvi amortizacije ter sred-stvi organizacij združenega dela bodo krajevne skupnosti hitreje reševale prostorsko problematiko krajevnih skupnosti. Na podlagi zaključkov razprave o organiziranosti in delovanju delovne skupnosti krajevnih skupnosti se bodo samoupravno ure-dili odnosi med delavci in organi krajevnih skupnosti. Nosilec: Sekretariat za občo upravo, krajevne skupnosti, organizacije združenega dela in SIS. V.; VI. Splošna Ijudska obramba in družbena samozaščita Koncept splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite se mora še vnaprej in globlje uveljavljati kot del samoupravnih pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov v sistemu socialističnega samoupravljanja. Nadaljevali bomo utrjevanje borbene pripravljenosti posamezni-kov, štabov, poveljstev in enot teritorialne obrambe. Z načrtnim usposabljanjem starešin, štabov in poveljstev bomo skušali doseči čim višjo stopnjo usposobljenosti za vse vrste oboroženega delova-nja zoper eventualnega napadalca. Vzporedno z usposabljanjem pripadnikov Teritorialne obrambe bomo skrbeli za usposabljanje pripadnikov Narodne zaščite za vključevanje v oborožene oblike odpora. Žagotoviti moramo ažurnost obrambnih priprav. Na podlagi že posredovanih pripomočkov za dograjevanje in ažuriranje obramb-nih in varnostnih načrtov v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela bomo strokovnim delavcem nudili neposredno strokovno pomoč. Pri načrtovanem nadzoru v krajevnih skupno-stih in organizacijah združenega dela bomo skušali skupaj z nosilci obrambnega in zaščitnega načrtovanja in ddovanja sprotno odpra-viti pomanjkljivosti, tako da bo pri izdelavi in dopolnitvi obramb-nih in varnostnih načrtov sodelovalo čim večje število za to odgo-vornih in pristojnih subjektov. Usposabljanje za delo štabov in enot Civilne zaščite bo perma-nentna naloga v letu 1987. Kadrovsko bomo izpolnjevali specializi-rane in splošne enote Civilne zaščite v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. Preko občinskega štaba za Civilno zaščito bomo izpopolnjevali sistem opazovanja, obveščanja in alar-miranja v slučaju naravnih in drugih nesreč. Združeni odred Civilne zaščite v občini bomo reorganizirali, da bomo zagotovili čim bolj usposobljen kadei, največjo možno mobilnost in strokovnost za delovanje v primeru potrebe. Samoupravna pravica in dolžnost delovanja v enotah narodne zaščite še vedno ni prodrla v zavest delovnih ijudi in občanov, zato bomo organiziranju, usposabljanju in delovanju Narodne zaščite v krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela ter drugih organizacijah in skupnostih posvečali veliko pozornost. Vztrajali bomo, da bodo v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega ažurirali varnostne načrte na podlagi obstoječih varnostnih raz-mer, temu primerno pa organizirali Narodno zaščito. Pri tem jim bomo nudili potrebno strokovno in tehnično pomoč v mejah možnosti. Obrambno in zaščitno usposabljanje bo potekalo v naslednjih osnovnih smereh: 1. Splošno usposabljanje delovnih Ijudi in občanov, kjer bo poudarek na najširšemu in splošnemu obrambnemu in zaščitnemu usposabljanju v delovnem in bivalnem okolju. Program usposab-Ijanja bo prilagojen republiškemu in mestnemu programu izobra-ževanja in bo nadaljevanje že obdelanih tematskih sklopov v prejšnjih letih. 2. Strokovno izobraževanje in usposabljanje pripadnikov terito-rialne obrambe, civilne zaščite in narodne zaščite. Ti programi bodo prilagojeni zahtevam in sposobnostim vodstvenega kadra, posameznim specializiranim enotam in splošnim enotam. Preko Mestnega sekretariata za ljudsko obrambo, ki je odgovo-ren za gradnjo in nadzor urejenosti zaklonišč, bomo zagotavljali, da bodo novograjena zaklonišča dvonamenska, že obstoječa zaklo-nišča pa redno vzdrževana in pripravljena za uporabo v vsakem trenutku. Skladno s strokovnim delom na področju obrambe in zaščite bomo vse specializirane in splošne enote v krajevnih skupnostih in občini materialno in tehnično opremljali. Pri tem bomo upoštevali dosedanjo opremljenost posameznih enot, nujne potrebe drugih enot, ravnali pa se bomo v skladu s srednjeročnim družbenim planom občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1986-1990. :•.¦•¦ Nosilci: Sekretariat za Ijudsko obrambo, Štab teritorialne obrambe, Občinski štab civilne zaščite, krajevne skupnosti in organizacije združenega dela. VII. Davčna politika in splošna poraba Sredstva splošne porabe bo občinska skupščina oblikovala skladno z zakonom, odloki in družbenimi dogovori. Sredstva namenjena za proračunsko porabo občine in mesta Ljubljane se bodo oblikovala z enotno davčno politiko. Za vodenje in izvajanje enotne davčne politike v občinah in mestu Ljubljana bodo skupščine občin sklenile dogovor. Z dogovorom bomo poleg opredelitve elementov davčne politike določili enotne davčne stopnje in merila za oprostitve in olajšave posameznih vrst davkov. Določili bomo način spremljanja izvajanja enotne davčne potitike in ukrepe, ki bodo zagotovili njeno izvajanje, smotrnejšo organiza-cijo, boljšo kadrovsko zasedbo in tehnično opremljenost uprave za družbene prihodke. Dogradili in izpolnili bomo računalniško pod-prt informacijski ststem za kvaiitetnejše opravljanje nalog. Za izvajanje boljše organizacije in racionalizacije dela bo uresničena pobuda za opravljanje nekaterih davčnih zadev v skupnih medob-činskih organih (inšpekcija družbenih prihodkov). Splošno porabo bomo oblikovali in razporejali po enotnih krite-rijih in merilih. V ta namen bomo sklenili dogovor o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljub-ljana. V letu 1987 botno dograjevali merila in kriterije za oblikova-nje in razporeditev sredstev splošne porabe med posameznimi občinami. Za skupne naloge, o katerih so se ljubljanske občine dogovorile oziroma za tiste, ki jih po določilih statuta in drugih normativnih aktih financira skupščina mesta Ljubljana, bomo iz sredstev prora-čuna občine namenili dogovorjeni delež v breme splošne porabe občine. Iz občinskega proračuna bomo zagotovili sredstva za racionalno in kvalitetno delo upravnih organov in temeljnih pravosodnih organov, izvajanje programov dela ljudske obrambe in družbene samozaščite, Teritorialne obrambe, delegatskega sistema in kra-jevne samouprave v krajevnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah, drugih organih in organizacijah ter skupnostih, ki se financirajo iz splošne porabe občine. V skladu s sprejetimi dogo-vori in sporazumi bomo sofinancirali izvajanje programa za zemlji- ško kmetijsko skupnost, RTC Krvavec, krili razliko v ceni Dnev-nika in druge naloge, ki so določene s sklepom skupščine in> izvršnega sveta. V okviru enotne bilance splošne porabe v Ljub-ljani in razpoložljivih sredstev bomo financirali izgradnjo postaje milice v Šiški. Uporabniki proračuna morajo uporabljati proračunska sredstva ekonomično in racionalno. Nosilci: Uprava za družbene prihodke, Služba za finance in proračun in vsi uporabniki proračunskih sredstev. . Priloge k resoluciji ¦ Za kvantifikacijo razvojnih ciljev in investicijskih namer podajamo tudi konkretne podatke. Te podatke so posredovale organizacije združenega dela v novembru 1986. Tabela 1: Načrtovane investicije v letu 1987 (v mio. din) ISKRA CENTER ZA ELEKTROOPTIKO - Center za elektrooptiko III 11.831 IMPDOIKO . TOZD TRATA AVTOMATIKA - Razširitev in modernizacija proizvodnje regulacijskih naprav 5.580 TOZD ČRPALKE - Posodobitev pioizvodnje in uvedba nove tehnologije 2.500 TOZD ITAK - Razširitev proizvodnih kapacitet in uvajanje nove tehnologije 750. ZPS TITOVIZAVODILITOSTROJ TOZD OBDELAVA - Proizvodnja energetske opreme 6.548 DONIT - Izgradnja in ureditev skupnih skladišč, delavnic za vzdrževanje ter proizvodnjo zračnih filtrov* 4.100 TOZD TESNIT - Modernizacija in povečanje proizvodnje tesnitov, kapacitete za proizvodnjo tesnil in ureditev brežine reke Save 1.200 ISKRA ELEKTROZVEZE - LOS 11 gradnja proizvodnih in razvojnih prostorov* 4.673 ISKRA AVTOELEKTRIKA TOZD TOVARNA ŽARNIC - Modernizacija proizvodnje J 3.201 ISKRA AVTOMATIKA TOZD TOVARNA NAPRAV ZA ENERGETIKOIN TELEINFORMATIKO - IndustrijskaavtomatikaH. faza . 3.080 LEK TOZD FARMACIJA - Modernizacija farmacevtske proizvodnje III. etapa 2.746 AVTOMONTAŽA - Servisno sprejemni center '' 300 TOZD TOVARNA VOZIL - Proizvodnja zračno vzraetnih avtobusov 2.354 GORENJE-TIKI - Tehnološka sanacija srednjelitražnih grelnikov vode* 1.917 TEKSTIL TOZD TEKSTILNA Medvode - Rekonstrukcija proizvodne hale in nakup opreme 942 TOZD PREDILNICA Medvode - Modernizacija predilnice 692 TOZD TKALNICA VIŽMARJE - Dograditev barvarne - suha apretura '. » ¦ -r ¦.. • .- 270 TOZDGALANTPROIZVODNJA > i - Rekonstrukcija in modernizacija proizvodnje 13 ISKRAIEZE TOZD MAGNETI - Postavitev proizvodnje magnetov iz redkih zemelj 424 PIVOVARNA UNION TOZDPROIZVODNJA .- , ¦¦¦¦¦},-¦ ¦ ¦ ¦¦ ¦- ¦ - Izgradnja varilnice piva II. faza 995 - Preselitev polnilne linije \.r. ¦-ii : ' i'' ' 217 ŽGMOSTOVNA • . * • - Varilnica tirnic . :.¦ ¦ ¦"'¦ "¦¦'W# - Sanacija in rekonstrukcija tehnološkega procesa in izgradnja proizvodnega objekta 350 ISKRAŠP TOZD TOVARNA TELEVIZIJSKIH SPREJEMNIKOV TV Pržan - Povečanje in posodobitev proizvodnje tiskanih vezij, ureditev odplak in zagotovitev potrebne energije 900 ISKRA ZMAJ TOZDBATERIJE ¦*.•-¦ • - Uvedba redne proizvodnje litijevih baterij ¦ i '4JS - Modernizacija proizvodnje leclanche baterij ' v. • 3fl©-PAP ,.-Ti,-.- TOZD PROIZVODNJA ¦ ¦wrA .. . - Izgradnja skladišča in stavbe za razvoj ¦¦¦¦¦' • " 270 - P^sodabljanje in razširitev proizvodnih zmogljivosti 400 RAŠICA TOZD PLETILNICA ..- - - Nabava računalnika , . 27Š - Nabava elektronskih pletilnih strojev " 100 COLOR TOZD PREMAZI - Izgradnja silosov za polnila in pretovorna postaja 150 TOZD SMOLE - Nabava in montaža procesnega računalnika v sintezi smol • v v' 100 UNITAS ' ' - Priključitev na toplovodno omrežje ¦ .^ , 25 - Modeinizacija tenološkega procesa 'wi 22 - Skladišče nevarnih in vnetljivih snovi ," \ 150 DEKORATIVNA - Modernizacija strojne opreme . 150 FRUCTAL . .. TOZDALKO :";.' - Modernizacijaosnovnihsredstev '"' ¦ ' ' '" 150 ELKOM ¦'',¦" ' pozDTiBA ;;, - '•:_.. - Povečanje proizvodne hale* , ! ' 110 ELEKTROVOD ''¦'.','.< "4 - Izgradnja skladišča ¦ < ¦¦¦ • • ' ' •. jqq KOT - Posodobitev proizvodnje 65 SLOVENIJALES - TOVARN A SORA Medvode - Moderntzacija strojne opreme 30 * Opomba: Pričelek investicije je vezan na pridobitev potrebnih soglasij Tabela: 2 Kvantitativni podatld osnovnih kazalcev poslovanja v letu 1987. V tabelo so vključeni reprezentanti posameznih panog, zato iz njih ne moremo ugotavljati rasti osnovnih kazalcev poslovanja za gospodarstvo občine kot celote. Prikazani podatki kažejo na posa-mezne kvantitativne cilje v organiazcijah. Organiazcije združenega dela so rast osnovnih kazalcev poslovanja opredelile na osnovi veljavnih pogojev gospodafjenja in delnega poznavanja predvide-nih sistemskih sprememb. S = 264,53 din Ce ODin v 000 $ v000$ lotni skup- "•''¦'¦ konver- konver- priho doho na Akumu- tibilm tibilni dek dek poraba lacija izvoz uvoz LITOSTROJ 108 110 108 112 17.298 7.296 AVTOMONTAŽA 104 106 105 106 1.097 10.962 SOZDISKRA (Šiknske OZD) 113 113 110 115 45.378 49.397 IKO 111 111 111 111 2.540 4.461 DONIT 109 110 108 121 16.973 8.014 COLOR 112 144 128 173 2.967 6.090 LEK 112 112 112 112 28.526 32.038 SLOVENIJALES -SORA 107 109 109 397 397 AERO - Tovaraa celuloze 123 135 134 135 7.099 3.723 UNION 105 105 105 105 2.457 3.780 SLOVIN -SLOV. VINO 105 203 105 1662 16.096 11.152 RAŠICA 104 104 102 106 2.835 1.323 PETROL-DO Zemeljski plin 104 104 100 100 - 30.869 INTEGRAL -DOLPP 106 109 105 132 - 412 OBRAZLOŽITEV Izvršni svet skupščine občine Ljubljana-Šiška je na 33. seji dne 21. 11. 1986 določil besedilo predloga resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljubljana-Siška za obdobje 1986-1990 v letu 1987. Pri oblikovanju predloga je upošteval večino pripomb predsedstva OK SZDL, OK ZK delegacij in konferenc delegacij ter razpiavo na zasedanju zborov skupščine občine Ljubljana-Siška dne 13.11. 1986. Pri oblikovanju besedila predloga resolucije občine Ljubljana-Šiška je predlagatelj dosledno upošteval element realnosti načrto-vanih ciljev za naslednje leto. Načrtovane naloge na področju gospodarstva so v celoti usklajene z nalogami, ki so jih temeljni nosilci predvideli za naslednje leto v svojih planskih aktih in zato predstavljajo konkretne zadolžitve. Načrtovane naloge za lelo 1987 so usklajene tudi z nalogami opredeljenimi v družbenem planu občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1986-1990. Materialni okviri razvoja občine Ljubljana-Šiška Plan 86-90 Resolucija 1986 Doseženo I-IX. 86 Ocena 1986 Družbeni proizvod 2-3% 1,5-2% 2% 2,0% Fizični obseg industrijske proizvodnje 4,5-5,5% 4,5-5% 2,6% 3,0% izvoz-skupaj 8-9% 8-10% 11,1% 10,0% - konvertibila .. M& ¦ 10% U.9%, 10,0% Zaposlovanje ' '__________f% 1% 2,1% 2,0% V resoluciji nismo v celoti povzeli družbenih usmeritev in nalog iz mestne, republiške in zvezne resolucije, čepiav le-te v veliki meri opredeljujejo tudi politiko po posameznih področjih na nivoju občine. Ker se ti dokumenti obravnavajo sočasno ocenju-jemo, da udeleženci obravnave poznajo, različne nivoje dokumen-tov in različne nivoje odločaaja o posameznih ukrepih, ki vplivajo na gospodarsko in družbeno življenje. Za pripombe, katerih predlagatelj ni mogel upoštevati pri obli-kovanju predloga resolucije dajemo naslednje obrazložitve: 1. Predsedslvo OK SZDL a) Glede zahteve, da se vnese v resolucijo izgradnja tržnice dajemo naslednje pojasnilo: Izgradnja tržnice v coni 5>S 1/5 (ŠS 6/4) Koseze je predvidena v srednjeročnem planu občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1986-1990 in je bila predvidena v resoluciji za leto 1986. Komunalno podjetje Ljubljana - TOZD Živilski trgi, ki je upravljalec vseh Ijubljanskih tržnic, samo ni sposobno pokriti celotne investicije, temveč le zunanji del in opremo. Izvršni svet bo nadaljeval v sodelovanju z Gippos Inženiringom in KPL TOZD Živilski trgi s prizadevanji za zbiranje investitorjev. Trenutno ekonotnska sposobnost trgovskih organizacij ne daje veliko upov za izvedbo investicije, zato je ne moremo vnesti v resolucijo. b) Cesta ob osemenjevalnem centru v Preski ne bo potekala skozi sam center, ampak ob ograji. Tako bo objekt s funkcional-nim zemljiščem ostal nedotaknjen, trasa ceste pa bo potekala skladno s traso, ki je zarisana v družbenem planu. c) Obrazložitve odstopanj od resolucije za leto 1986 na področju komunalnega in stanovanjskega gospodarstva presega okvir reso-lucije; o vzrokih nerealiziranih nalog bo KSLO poročala v poročilu o svojem delovaHju v letu 1986 in planu za leto 1987. Nereaiizirane naloge iz leta 1986 smo vnesli kot prioriteto. za uvrstitev v plan KSLOza leto 1987. d) Drobno gospodarstvo: Izvršni svet smatra, da je opredelil konkretne naloge; olajšave za naložbe pa so predmet davčne zakonodaje. Obveznost konkretnih organizacij združenega dela, da prenesejo svoje neserijske programe v enote drobnega gospo-darstva, pa Izvršni svet ne more določiti. Možnosti vidimo pri Donitu, IMP DO Iko in Iskrinih organizacijah združenega dela. obdobje 1986-1990 in v dogovoru o temeljih družbenega plana občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1986-1990, h kateremu je pri-stopila tudi krajevna skupnost Gunclje - Male Vižmarje. 3. KS Edvard Kardelj Na vprašanje terneljne delegacije, zakaj se predvideva v občini počasnejša rast družbenega proizvoda in industrijske proizvodnje kakor v mestu Ljubljana dajemo naslednje pojasnilo: Nižja rast družbenega proizvoda je pogojena predvsem s struk-turo šišenskega gospodarstva kot pretežno predelovalne in finalne industrije, dosedanjih odnosov v primarni delitvi družbenega pro-izvoda in dejstev, da so organizacije združenega dela relativno močno usmerjene v izvoz na konvertibilno področje. Ob tem poudarjamo, da je prišlo v fazi od osnutka do predloga do vskladi-tve stopenj v mestu. 4. Konferenca delegacij št. 12 Aero ' V zvezi z vprašanjem konference delegacije št. 12 DO AERO -TOZD Medvode pojasnjujemo, da so programske zasnove za območje ŠP 9/5 sprejete s srednjeročnim družbenim planom občine Šiška - v izdelavi pa so že strokovne podlage, ki so osnova za zazidalni načrt in so zajete v resoluciji za leto 1987. 5. KS Zgornja Šiška Prostorski ureditveni pogoji — za območje ŠS 1/3 Pod hribom so zajeti v planski celoti Š 1 Spodnja Šiška. Delegacija KS Ljubo Šercer •'¦•',¦ ' ¦ a) - Zakaj vosnutkuni določeno, kdaj se bodo pričeli usposab-ljati krajani, ki so razporejeni na delovne obveznosti po krajevnih skupnostih? V 125. členu Zakona o splošni Ijudski obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni list SRS, št. 35/82) je opredeljeno, da se delovni Ijudje in občani usposabljajo za SLO ter izvrševanje drugih nalog splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite v organi-zacijah združenega dela in krajevnih skupnostih po programih, ki jih določi republiški sekretar za Ijudsko obrambo. Kdaj v tekočem letu bo organizirano izobraževanje je torej odvisno od posamezne krajevne skupnosti. Predavateljski kader in morebitne druge stroške pa zagotavlja sekretariat za ljudsko obrarabo občine Ljubljana-Siška. b) - Kdaj jih bomo materialno preskrbeli za njihovo delo v vojni? V resoluciji je navedeno, da bomo vse specializirane in splošne enote v krajevnih skupnostih materialno in tehnično opremljali. To pomeni, da bomo nabavljali in dodeljevali sredstva v skladu z že nabavljeno in dodeljeno opremo in v skladu z letnim finančnim programom, kot smo to delali že od sedaj. 7. KS Bratov Babnik Delegacija KS postavlja vprašanje o umestnosti lokacije Usluge v KS Koseze. DO Usluga načrtuje svojo investicijo v kraju med Podutiško in Ledarsko ulico, skladno z veljavnim zazidalnim načrtom za to območje, ki je namenjeno obrtno-servisnim dejavnostim. Glede na zaplete, ki so se pojavili v zvezi s pričetkom gradnje, si DO Usluga pridobiva še dodatno dokumentacijo z ustreznimi soglasji in mnenji, na osnovi katerih bo možno izdati pozitivno lokacijsko odločbo. Za uskladitev zahtev krajanov, bomo vodili razprave v KS Koseze. 2. KS Gundje - Male Vižmarje Na vprašanje krajevne skupnosti, zakaj se uvršča gradnja skla-diščno prodajnega prostora delovne organizacije Metalka - TOZD Skladišča dajemo pojasnilo, da je investicija delovne organizacije Metalka - TOZD Skladišča - gradnja skladiščno prodajnih jjrosto-rov - opredeljena že v družbenem planu občine Ljubljana-Siška za 8. Obrtno združenje Šiška Pripombo obrtnega združenja Šiška, da je potrebno zagotoviti izvozne stimulacije tudi za drobno gospodarstvo ne moremo upo-števati, ker ni v občinski pristojnosti. V odloku o davkih občanov pa so predvidene davčne olajšave nosilcem samostojnega osebnega dela - izvoznikom. 9. KS Milan Majcen . - . . . Glede razlik med občinsko in mestno resolucijo o prenovi hotela Bellevue dajemo pojasnilo, da organizacija smatra opredelitev »pripravljalna dela« kot pravilno. 10. KS Sora ABC Pomurka DO Loka Škofja Loka - TOZD Maloprodaja ima v svojih srednjeročnih planskih dokumentih predvideno izgradnjo blagovnega centra. Pobudo za formiranje konzorcija bo Izvršni svet posredoval delovni organizaciji z zahtevo, da se do nje opredeli. Izvršni svet