Celje - skladišče D-Per
214/1969
Leto XIII. 28-, 2. 1969 Št. 3
GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE
Potrjen
zaključni račun za minulo leto
\ Za napredek in razvoj podjetja
|	Letni občni zbor organizacije Zveze borcev NOV
1 je tudi tokrat jasno ocenil položaj v naši delovni orga-
♦	nizaciji in nakazal potrebne nujne mere za napredek . in razvoj podjetja.
|	Člani organizacije Zveze borcev NOV so na zboru
| ugotavljali, da je resolucija organizacije ZB NOV leta x 1967 dobro in pravilno vplivala, saj je prav minulo t obdobje in dogodki v tem času potrdilo nujnost reše-X vanja vseh slabih odnosov v podjetju, nujnost za re-
♦	organizacijo in razvoj. Zato je zbor ugotavljal, da so X že izvedeni in pa predvideni ukrepi v tej smeri edino
♦	zagotovilo, da bo podjetje prišlo iz zaostalosti in z stagnacije.
X	Člani organizacije ZB NOV enotno podpirajo na-
X pore vodstva in samoupravnih organov za dosego po-| stavljenih ciljev.
♦	Letošnjega zbora organizacije ZB so se člani kljub | snežnemu metežu polnoštevilno udeležili, prišli pa so
♦ tudi vsi upokojenci — člani ZB NOV. Ocenili so do-x sedanje delo organizacije in odbora, enoglasno so po-
♦	daljšali mandat dosedanjemu odboru pod predsed-| stvom Staneta Verbiča.
— Denarja manjka na vseh koncih in krajih — Lani smo vložili skoraj pol milijarde starih dinarjev v stanovanjsko izgradnjo — V razpravi v ospredju vprašanje meril pri delitvi osebnih dohodkov v nekaterih oddelkih in obratih — Prihodnja seja delavskega sveta podjetja bo 3. marca izključno o vprašanju meril za delitev osebnih dohodkov
IZVLEČEK IZ POROČILA O POSLOVANJU V MINULEM LETU
Iz uvoda k poslovnemu poročilu povzemamo, da podjetje ni spreminjalo svojega proizvodnega programa, da je med letom prišlo do spremembe v vodstvu podjetja, organi upravljanja, tako delavski svet kot upravni odbor, so reševali zelo pestro problematiko podjetja, še posebej zaradi novo priključenega obrata VII v Bistrici in kolektiv se je povečal za 366 članov s prevzemom obrata VII. Skrb za družbeni standard je bila tudi v letu 1968 ena od raznih nalog podjetja, v gradnji sta 2 stanovanjska bloka za 65 stanovanj, razdeljeno je bilo 974.000 malic.
NAŠI KANDIDATI
7.	in 8. volilna enota v naši tovarni sta na kandidacijskih konferencah evidentirali v zbor delovnih skupnosti skupščine občine Celje Jeftič Miloša, Dvoršak Staneta, Kukovič Higi-na, Kavčič Milana in Čelik Rafaela (7. v. e.) ter Jazbinšek Valerijo, Sivka Viljema, Belak Franca in Pečovnik Andreja (8. v. e.).
^ Obe enoti sta evidentirali možna kandidata za gospodarski zbor skupščine SRS Krajec Ludvika fft Čelik Rafaela in za kulturno-prosvetni zbor SRS Vizjak Slavka in Jager Štefana.
Prav tako kot v volilnih enotah 9. in 10. so volivci tudi na teh kandidacijskih konferencah evidentirali za gospodarski zbor zvezne skupščine Jožeta Turnška in Čeda Deletiča.
V letu 1968 se je disciplina v podjetju poslabšala, disciplinske komisije pa so zasedale v letu 1968 manj kot v letu 1967. HTV služba je registrirala v letu 1968 450 poškodb, kar znese na 3.950 zaposlenih 11,4 odstotkov, to pa je več kot v letu 1967. Problemi kadrovanja so izredno težki. Precejšnje težave povzroča neurejena interna zakonodaja. Tudi v letu 1968 je bilo organizirano izobraževanje in usposabljanje na delovnih mestih. Bilo je več tečajev in seminarjev. Podjetje redno štipendira 146 oseb, izredno šolanje pa omogoča 36 članom kolektiva.
Na področju razvoja podjetja in proizvodnje so bili v letu 1968 doseženi kljub raznim pomanjkljivostim le nekateri rezultati. Osvojeno je bilo 22 novih artikel dimenzij. Osnovni problem pri razvoju podjetja in njegove proizvodnje je modernizacija obstoječih kapacitet in sprejetje novih sposobnih strokovnih kadrov.	/
REZULTATI POSLOVANJA
Postavljenega načrta skoraj v nobenem primeru nismo dosegli. Plan smo presegli le pri izvozu (za 3 odstotke) in pri izplačanih osebnih dohodkih (za 2 odstotka). Tudi sredstev za neto sklade nismo ustvarili v planirani višini, ampak le 83-odstotno. Razloge za neizpolnjeni družbeni načrt skladov moramo iskati v:
L nedoseganju proizvodnega plana in plana realizacije
2.	večjih izplačil OD
3.	povečanju terjatev do kupcev
4.	večjem obveznem rezervnem skladu, katerega smo mora-
li	zaradi večjih obratnih sred- I štev formirati 70 odstotkov več, ♦ kot je bilo predvideno s planom t
5.	v odpisu blagovnih zalog,	«
ki je bil izvršen zaradi pravil-	t
nega ovrednotenja zalog, ker	|
so te zaloge zaradi nekurant-	|
nosti izgubile na vrednosti.	f
Povprečno število zaposlenih	«
se je povečalo v primerjavi z | letom 1967 za 12 odstotkov v	♦
primerjavi s planom pa je ta za ♦ 3 odstotke nižji.	|
SREDSTVA PODJETJA	1
Obratna sredstva so porasla	|
bolj kot pa povečanje proizvod-	j
nje po količini in po vrednosti,	|
zaradi tega je bilo podjetje tudi	t
v letu 1968 slabo likvidno. Delež	t
obratnih sredstev je porasel	x
predvsem zaradi porasta terja-	j
tev do kupcev, porasta zalog ne-	1
dovršene proizvodnje, zalog ma-	X
teriala ter zalog gotovih izdel-	X
kov.	t
Delež osnovnih sredstev se je	X
v primerjavi z letom 1967 zmanj-	X
šal od 29 na 25 odstotkov in to	X
zaradi premajhnega investira-	X
nja v OS in odpisa OS.	X
Struktura sredstev skupne	♦
porabe je ostala skoraj enaka.	t
Stopnja izrabljenosti osnovnih	♦
sredstev ,ki je v letu 1967 zna-	'♦
šala 41 odstotkov, se je s pre-	♦
nosom osnovnih sredstev obrata	♦
Bistrica in zaradi minimalnih	t
novih vlaganj zvišala na 64 od-	x
stotkov. Najbolj so odpisana de-	X
lovna orodja — oprema. Sedanja	t
vrednost osnovnih sredstev je	♦
kljub večkratnim revalorizaci-	♦
jam še vedno nepravilno izkaza-	t
na, saj je nemogoče podobno	♦
(nadaljevanje na 2. strani)	$
Mladina, kje si...
Močne snežne padavine v zadnjem obdobju so povzročile nemalo težav in tudi škode v raznih področjih Slovenije in seveda tudi v Celju.
Tudi v našem podjetju je pretila nevarnost, da pride do nesreče in škode. Posamezna ostrešja so se šibila pod težo 40 do 50 cm debele odeje snega.
V takšni situaciji je naš tovarniški štab civilne zaščite ukrepal tako kot drugi. Preko radia smo poklicali vse može — člane kolektiva — iz bližnje okolice naše tovarne. Manjši del članov kolektiva se je takoj prijavil v tovarni. Opazili smo lahko, da so bili to pretežno samo starejši člani kolektiva...
Nehote se je vsiljevalo vprašatnje: ... kje pa so mladi, kje je naša mladina?
Je res skrb za tovarno samo dolžnost starejših, ki so na podjetje navezani -ne le materialno, ampak tudi čustveno? Kje so mlade in močne rok.e, ki so na delovnih akcijah že pokazale kaj in koliko zmorejo?
Ob vseh elementarnih nezgodah «bi se na vsak klic morali odzvati najprej mladi in s svojo mladostno vnemo poprijeti za delo in opraviti vse naloge. Tako bi pokazali tudi pravi odnos do podjetja, do našega skupnega premoženja, od katerega zavisi naš zaslužek in obstoj.

Potrjen zaključni račun za minulo leto
podjetje postaviti za 36 milijonov din, kolikor znaša sedanja neodpisana vrednost za celotno podjetje EMO. Vrednost osnovnih sredstev ocenjujemo v višini 250 milijonov din.
Ob koncu leta 1968 smo imeli za 28 odstotkov več obratnih sredstev kot v začetku leta. Iz pregleda lahko ugotovimo, da rezultira povečanje obratnih sredstev iz večjih terjatev, zalog gotovih izdelkov in nedovršene, proizvodnje.
Dnevi Vezave obratnih sredstev so se povečali od 102 na 120 dni.
SREDSTVA SKLADA
SKUPNE PORABE
Formiranje tega sklada smo opravili po razdelitvi dohodka,' vračilu posojil individualnim graditeljem in drugih manjših nepredvidenih dohodkov.
V minulem letu smo pričeli z gradnjo depandanse na Golteh in gradnjo dveh stanovanjskih objektov.
STANOVANJSKI SKLAD
Glavni vir sredstev stanovanjskega sklada je 4-6dst'otni prispevek in neposredni prispevek iz dčlitve dohodka.
DELOVNA SI£A
Zadnjega deeembra v minulem letu- smo imeli zaposlenih:
—	v Celju	■>
3.461 delav. in 46 priprav.
—	v Bistrici
366 delavcev
—	v Kruševcu
56 delav. in " 2 priprav.
SKUPAJ
3,883 delav. in 48 priprav.
Napram stanju v začetku leta se je delovna sila povečala za
1,1	odstotka. Povprečna zaposlenost v letu 1968 znaša 3.807 oseb.
Razmerje med moško in žensko delovno silo je 57:43. V delovno razmerje je vstopilo 425 delavcev in 47 pripravnikov, izstopilo pa 359 delavcev in 42 pripravnikov (prevzeli redno delo). S prevzemom obrata v Bistrici se je stanje zaposlenih povečalo za 360 oseb.
PROIZVODNJA
V letu 1968 smo prozvedli
28.050	ton izdelkov v vrednosti 231,411.396 din. Planirane količinske in vrednostne proizvodnje v letu 1968 nismo dosegli. Količinski proizvodni plan smo .dosegli 86 odstotkov, vrednostni pa 93 odstotkov, V obratih v Celju je bil količinski plan dosežen 86 odstotkov, vrednostni 95 odstotkov; v obratih Bistrica količinski 84, vrednostni 87 odstotkov; v Kruševcu pa po količini 79, po vrednosti pa 78 odstotkov.
Plan stroškov smo v lanskem letu presegli, saj smo ga dosegli 96-odstotno, čeprav smo plan proizvodnje dosegli le 86-odstot-no po. količini in 93-odstotno po vrednosti.
PRODAJA
Količinski plan prodaje smo dosegli 85-odstotno, vrednostni pa 94-odstotno. V primerjavi z doseženo prodajo v letu 1967 smo po vrednosti prodali za 16 odstotkov več. ,,
Na domačem trgu smo prodali 91 odstotkov proizvodov in na inozemskem 9 odstotkov.
Leta 1968 je podjetje poslovalo v popolnoma spremenjenih pogojih tržnega gospodarjenja. Sproščanje gospodarstva je imelo za posledico večjo proizvodnjo in s tem tudi večjo ponudbo na trgu. Zaradi pogojev, ki jih postavljajo kupcem naša konkurenčna podjetja, le-^ti napram našemu .podjetju zahtevajo ugodnejše pogoje. Svojo prodajno politiko moramo prilagoditi njihovim zahtevam in to z dajanjem rabatov, kar zmanjšuje dohodek podjetja. V naslednjem poslovnem letu pričakujemo še ostrejšo konkurečno borbo tako v pogledu količin kot asortima-na.
Za izvoz našega blaga v letu 1968 je značilno, da smo ga prodali skoraj v celoti na trgih s konvertibilnimi devizami, le 2,6 odstotka , vrednosti prodanega blaga na trgih klirinških deviz.
OSEBNI. DOHODKI
Osebni dohodki so se v letu 1968 izplačevali na osnovi analitične ocene iz leta 1966, meril določenih po UO ob začetku leta in razpoložljivih sredstev za o-
0	— topilnica	902
1	— kovinski obrati	728
2	— emajlirnica	692
3	— dekor oddelek	716
4	— pocinkovalnica	882
5	— radiatorski	692
6	— izdel. kotlov	796
7	— delavnica odpr.	836
8	— orodjarna	1.028
9	— vzdrževanje	996
10	— priprava proizv.	974
11	— tehnična kontrola	754
12	— vodstvo in št. sluz.	990
13	— prodaja	922
' 14 — obrat VI Kruševac	718
15 — obrat VII Bistrica
—	učna delavnica	452
—	pripravniki	540
povprečje toyarne	B53
1
sebne dohodke. Osnovni kriteriji delitve so še vedno obračunska osnova, individualne in skupinske norme, prihranki na kvaliteti in uspeh EE.
V	letu 1968 je bil na sejah organov\ upravljanja sprejet sklep, da za polnih 200 ur opravljenega dela ne more nobeden zaposlenih prejeti manj kot 500 dinarjev. Ta sklep se je tudi izvrševal.
DOHODEK -CELOTNI DOHODEK
Plan celotnega dohodka je bil dosežen 90-odstotno, plan poslovnih stroškov 88-odstotno, plan dohodka pa 93-odstotno in plan neto skladov proizvodnje tako 93-odstotno.
Na delitev dohodka, ki se obračunava v letu 1968 poslednjič po plačani realizaciji, imajo velik vpliv porast terjatev do kupcev, odpis vrednosti nekaterih blagovnih zalog kot tudi dokajšnja razlika pri obračunu izvoza, kakor tudi povišanja poslovnih stroškov ip osebnih dohodkov.
VARNEJŠI POKAZATELJI FINANČNE SITUACIJE, RENTABILNOSTI IN EKONOMIČNOSTI ' - ,	-
V	letu 1968 so v primerjavi z letom 1967 terjatve do kucev močno^ porasle, še bolj pa so porasle naše obveznosti do dobaviteljev. Tako da se je'odnos med terjatvami do kupcev in obveznostmi do dobaviteljev poslabšal v primerjavi s predhodnim letom za 35 odstotkov.
Rentabilnost vloženih sredstev v qelotni akumulaciji se"je v letu 1968 zmanjšala.
966	107	73	76	104
782	107	71	78	110
770	111	66	85	128
746	104	74	82	110
874	99	86	80	93
762	110	57	72	126
898	112	64	83	130
880	105	71	88	124
1.068	104	56	63	126
974	97	62	68	110
976	99	72	65	90
740	98	71	66	93
l.Q66	.108	65	64	98
906	98	70	64	91
756	105	50	60	120
644				
464	103			
692	128			
898	' 105	..,67	73	109
OBRAT TOBI - BISTRICA
S priključitvijo obrata v Bistrici smo vključili tudi 360 novih sodelavcev. Obrat je količinsko dosegel 90 odstotkov postavljenega načrta, vrednostno pa 88 odstotkov.
OBRAT VL - KRUŠEVAC
Vse do zadnjega tromesečja je obrat dosegal slabe poslovne rezultate, šele v zadnjem kvartalu je proizvodnja tega obrata rentabilna. Plan po količini so dosegli 80-odstotno, po vrednosti pa 78-odstotno.
PREDLOG
DELITVE DOHODKA
Ustvarjeni dohodek je bil v letu 1968 nižji kot pa smo planirali. Vzroke smo zgoraj že navedli. Dejstvo je, da predlog delitve dohodka predvideva pravzaprav le pokrivanje že sprejetih obveznosti in izdatkov. Pri tem pa moramo pripomniti, da s to delitvijo ne predvidevamo nobenih sredstev za nadaljnjo stanovanjsko gradnjo (krijemo samo stanovanjske objekte v gradnji, ki bodo končani v letu
1969). Razen tega se z delitvijo dohodka ne rezervira nobenih sredstev za individualno gradnjo. Skupno z amortizacijo se ostanek dohodka za OS razporeja bot nujno potrebna sredstva za modernizacijo tovarne.
MEHANOGRAFSKI CENTER IN ENOTA ZA GOSPODARJENJE S STANOVANJSKIMI HIŠAMI
sta poslovno leto zaključili pozitivno, POČITNIŠKI DOM V CRIKVENICI pa je poslovno' leto 1968 zaključil z izgubo, ki jo pokrivamo iz dohodka pred nadaljnjo delitvijo na sredstva za osebne dohodke in sklade. Razmerje med-sredstvi za osebne dohodke in skladi je 84:16.
Sporočilo
bralcem
Emajlirec je tokrat nekoliko zakasnil. Prosimo, da nam oprostite — z izdajo smo čakali, da je bil potrjen predlog zaključnega računa na seji delavskega sveta. Prihodnja številka Emajlirca bo zaradi tega izšla že čez nekaj dni.
Uredništvo
Povprečna neto izplačila OD za 200 ur in odstotek preseganja obračunskih osnov:	>
OD na 200 ur % preseg. obrač. osnov
	CO			CO
co	CO	T2	\ co	8
05	05	c	05	
T-i	H		T—<	l-H
Potrjen zaključni račun za minulo leto
Zaključki
Iz poslovnega poročila za leto 1968 ugotavljamo, da gospodarjenje ni bilo najboljše:
—	Planov, postavljenih za leto 1968, nismo dosegli. Dosežen je bil le plan izvoza, vendar ne v takšni višini kot v letu 1967.
—	Stroški proizvodnje so porasli v primerjavi z letom 1967 za 13 odstotkov. Proizvodnja je sicer porasla napram letu 1967 za 17 odstotkov po vrednosti, toda kljub temu lahko rečemo, da so stroški porasli bolj kot proizvodnja, saj večja vrednost proizvodnje rezultira iz sproščenih cen nekaterim izdelkom.
—	Izplačani osebni dohodki so presegli plan, čeprav proizvodnega plana in plana realizacije nismo dosegli.
—	Dohodek, ki rezultira iz delitve celotnega dohodka, je za 7 odstotkov nižji od plana, delno tudi zaradi visokih terjatev ob koncu leta, ki so v primerjavi z letom 1967 porasle za več kot 50 odstotkov. Te terjatve‘so porasle zaradi splošne kreditne situacije in spremenjene prodajne politike (daljši odplačilni roki).
—	Neto skladi so za 22 odstotkov nižji od ieta 1967 in to bo imelo v letu 1969 dokajšnje posledice na celotno investicijsko dejavnost.
—	Splošna finančna situacija — rentabilnost, ekonomičnost in likvidnost — je bila slabša od leta 1967.
—	Gospodarjenje z blagovnimi zalogami v letu 1968 ni bilo v redu, čemur je dokaz velik odpis vrednosti nekurantnih zalog in odvečnega materiala.
—	Zaradi splošne tržne situacije smo morali v letu. 1968 dajati dodatne komercialne popuste, ki so zmanjševali akumula-tivnost podjetja.
—	Ne dovolj dognana tehnologija naših novih proizvodov je zahtevala veliko servisiranja. Ker naša servisna dejavnost še tudi ni povsem urejena, so tako nastali dokajšnji stroški.
—	Rentabilnost proizvodnje, ki znaša 5 odstotkov dobička na prodajno ceno (pri povišanih prodajnih cenah), ne daje osnove za nujno potrebno rekonstuk-cijo podjetja.
—	Zastarelost strojev in naprav pogojuje zastarelost tehnologije in dodatne stroške, kar vse poslabšuje finančni rezultat.
—	Nizka akumulativnost nam ne omogoča formiranja lastnih skladov zaradi česar smo z večjo ekspanzijo navezani na najemanje kreditov, ki zahtevajo ve-
like obresti in s tem večje stroške. Koeficient obračanja obratnih sredstev se je v primerjavi z letom 1967 poslabšal od 3,53 na 3,00.
—	Sredstva podjetja, tako osnovna kot obratna, še ne koristimo dovolj racionalno.
—	Neurejen notranji transport pogojuje visoko nedovršeno proizvodnjo in nepotrebno angažiranje sredstev.
—	Obrat Kruševac je zaključil poslovno leto 1968 z izgubo, pri tem moramo pripomniti, da izvira celo.tna izguba iz prvih devetih mesecev. Poslovanje obrata v četrtem tromesečju pa je bilo rentabilno.
—	Obrat v Bistrici je dosegel rentabilnost v proizvodnji, ki pa jo je z odpisom nekaterih zalog blaga odpravil. V „celotnem obračunu tega obrata pa niso upoštevani dodatni stroški v zvezi z nabavo iž uvoza. Devize smo namreč obračunavali po uradnem kursu, ne pa po prostem.
—	Obrata Kruševac in Bistrica sta angažirala mnogo umskih naporov strokovnih sodelavcev, ki bi bili sicer usmerjeni na obrate v Celju.
—	Razvoj novih izdelkov je prepočasen, zato nastopajo na tržišču druga podjetja s konkurenčnimi izdelki.
—	Tudi neurejena notranja zakonodaja kot tudi neupoštevanje internih predpisov, ovira uspešno poslovanje in znižuje akumulacijo. Disciplinski postopki se ne izvajajo ‘efikasno, kontrola poslovanja je prešibka, varnostna služba pa nekvalitetno zasedena.
—	Starostna struktura delovne sile je dokaj ugodna, saj imamo največ zaposlenih starih do 25 let. To dejstvo bi moralo pogojevati večjo proizvodnjo in boljše 'poslovne rezultate,
—	Iz dohodka v letu 1967 in 1968 moramo finansirati začeto stanovanjsko izgradnjo. Zaradi minimalno doseženih skladov nam za leto 1969 ne preostane nobenih sredstev ža kakršnekoli novogradnje ali individualno gradnjo.
Smernice za poslovanje
—	Izvesti vse ukrep^za racionalno trošenje vseh proizvodnih materialov preko priprave proizvodnje ih vzdrževanja in trošenje režijskih materialov na osnovi postavljenih letnih predračunov in mesečnih limitov po EE.
—	Nabava materiala in uslug naj se vrši tako, da bomo imeli minimalne potrebne zaloge, da
se nabavlja po najnižjih cenah, da še dogovarja za najkrajše dobavne roke in išče najbližje ponudnike in s tem zmanjša transportne stroške, seveda v okviru danih pogojev.
—	Delovna storilnost se mora povečati z boljšo notranjo organizacijo podjetja in večjo disciplino. Za to pa so potrebni premiki na nekaterih vodilnih mestih tako v proizvodnji kot v administraciji.
—	Izvajati mobilizacija vseh vrst virov obratnih sredstev v kolikor želimo realizirati družbeni plan za leto 1969. Proizvodni plan 1969 zahteva dodatno angažiranje, konvertibilnih -deviznih sredstev v višini ca. 800 tisoč ameriških dolarjev, ki jih moramo preskrbeti preko ustreznih bančnih institucij oziroma uvoznih trgovskih organizacij.
—	S' stalno analizo tržišča moramo omogočiti realizacijo proizvodnje. Za proizvode konkurenčnih podjetij uvesti dodatne bonifikacije in to predvsem za naše perspektivne izdelke in izdelke, za katere imamo zadostne kapacitete.
—	Za vsako novo proizvodnjo se mora predhodno 100-odstotno dognati proces proizvodnje, da ne prihaja do nepotrebnih-izgub v materialu in delovnem času. Pri vsaki novi proizvodnji se morajo določiti odgovorne osebe in potrebne sankcije.
—	Ker se v podjetju ne vrši evidenca izmečka in odpadkov, je v letu 1969 treba uvesti preko priprave proizvodnje postopek za efikasno merjenje učinkov proizvodnje.
—	Izpopolniti sistem disciplinskih prestopkov za hitro ukrepanje v vseh primerih povzročanja materialne in delovne škode.
—	Za realizacijo plana 1969 in ustrezno zadovoljitev potreb vsem kupcem, so potrebni ustrezni skladiščni prostori. In zato je nujno takoj pristopiti k izdelavi načrta skladiščenja.
—	Izpolnitev proizvodnega plana 1969 je povezana z dodatno nabavo potrebnih materialov, ki prav tako zahtevajo dodatni skladiščni prostor. Ker je naša osnovna surovina pločevina in
j to v velikih formatih, bi pri ‘ skladiščnih prostorih kot tudi obratnih sredstvih mnogo pridobili. če nabavimo stroj za rezanje pločevine.
—	V zvezi z akcijo zniževanja stroškov je potrebno določiti točne postopke trošenja stroškov vzdrževanja in medobratnih uslug v vzdrževalni službi m orodjarni, kot tudi v vseh drugih obratih.
—	Pri odobravanju cenikov za OD, je treba povezati vse predloge s. planskimi pozicijami, odobrenimi od DS, ker je nemogoče še nadalje tolerirati ne-
izpolnjevanje plana, zaradi manjšega števila zaposlenih, kar omogoča večje OD na škodo rezultatov poslovanja vsega podjetja.
Ker se v obratih v Kraševcu in Bistrici ne more še nadalje tolerirati slabe finančne rezultate, se morajo izvesti Vsi ukrepi, ki naj preprečijo prelivanje dohodka iz obratov v Celju.
Dosedanji način nagrajevanja moramo dopolniti z ustreznimi sistemi premiranja in to vseh tistih delavcev, ki si prekomerno prizadevajo za realizacijo planskih nalog, in s tem dopri-našajo k boljšim poslovnim rezultatom.
—	Nadaljevati je treba z uvajanjem modernih metod planiranja in organizacije poslovanja podjetja.
—	Z uvajanjem novih proizvodov (grelne naprave) v cilju večjih poslovnih uspehov, moramo uvesti tudi službo servisiranja, ki bo pomoč tehnologiji in, ki bo . pospeševala rezultata reklame in propagande.
—	Plan za leto 1969 je bil postavljen na osnovi 42-urnega delovnega tedna od 1. 4. 1969 dalje. Zato moramo pospešiti priprave za realizacijo te naloge.
KDO BI SE
ZNAŠEL? ■
»■Oprostite, so tam informacije?'«
»Da...«
»Tovarišica mi prosim lahko poveste naslove vseh pisarniških prostorov tovarne EMO — tu vidim le naslov na Mariborski 86...«
4---,--------------
^ IZ DELOVNIH ENOT
SiMoffiheo
Še večja skrb za boljšo kvaliteto
Smotrno delo -večji uspeh
Na zadnji seji sveta obrata kotlov so razpravljali o finančnem poročilu za prvi mesec letošnjega leta, pregledali izvršitev sklepov prejšnje seje, razpravljali o dosežku plana za prvi mesec letošnjega leta in sprejeli operativni plan za februar. Sklenili so, da se iz presežka obrata izloči 300,00 din za vsakega njihovega sodelavca, ki bo odšel v pokoj, da mu lahko za to kupijo primerno darilo.
Sodelavcu Jeler Romanu so sicer opravičili en neopravičen izostanek z dela, vendar so ga opozorili, naj se kaj takega več ne pripeti.
Plan proizvodnje za prvi mesec so presegli po količini in po teži. Pravijo pa, da je preveč v navadi, da se pri njih v začetku meseca dela prepočasi, proti koncu pa je polet dela večji. Nekateri so menili, da vpliva na tak potek dela premajhno število zaposlenih, kar pa bo odpravljeno s skorajšnjo zaposlit-
vij o novih delavcev. Tako bo delo bolj enakomerno porazdeljeno in nedvomno tudi uspeh večji.
Mesečni plan so presegli
Po podatkih, ki so bili obravnavani na seji sveta obrata od-preskov in avtokoles, je bil plan za prvi mesec tega leta presežen po količini za 2 odstotka. Imeli so sicer nekaj težav zaradi dodatnih operacij, ki jih je bilo treba opravifi zaradi neobičajne kvalitete materiala, vendar so tudi te težave z uspehom odstranili. Za dosego .mesečnega plana za drugi mesec tega leta pa so ugotovili, da nujno potrebujejo material, če hočejo doseči predvideni plan.
Razpravljali so tudi o spremembi obračunskih postavk v skladu s sklepom UO, ki se zvišajo za 40 odstotkov ob pogoju, da se v enakem razmerju zniža individualni presežek.
ej
Svet obrata kemičnih izdelkov je na zadnji seji razpravljal o delitvi presežka v njihovi enoti, kakor tudi o delitvi premije za kvaliteto. Ugotovili so, da je kvaliteta njihovega izdelka — zlasti v zadnjem času — občutno porasla, vendar bi bila lahko še boljša, če bi posamezniki bolj
pazili pri delu. Sklenili so, da se za vsako nekvalitetno »šaržo« odtegne glavnemu topilcu 5 odstotkov od premije za kvaliteto, kar pa velja le v primerifai če je ugotovljeno, da je bil vzrok slabše kvalitete izdelka nepazljivost pri delu posamezne izmene, oziroma glavnega topilca.
NISO ZADOVOLJNI
" Sodeč po razpravi na zadnji seji sveta obrata pocinkovalnice niso v tem obratu povsem zadovoljni in kot pravijo tudi zelo užaljeni zaradi vedno večjega primanjkljaja pri formiranju njihovih osebnih dohodkov. Pravijo, da je njihovo delo edinstveno naporno v vsem podjetju ter postavljajo zahtevo, da se vzame za osnovo glede oblikovanja osebnih dohodkov v njihovem obratu cenik del iz leta 1964 s tem, da se ta vskladi s povišanjem plač in življenjskih stroškov, redni dodatek na režijo pa naj bi bil dodan v višini, ki ustreza dejanskim potrebam.
Te zahteve utemeljujejo s tem, da se tehnologija pocinkanja v njihovem obratu zadnjih trideset let ni spremenila, norme pa so se v povojni dobi večkrat zvišale. Leta 1964 pa jim je bilo obljubljeno, da se norme ne bodo več zvišale, če se ne bodo spremenili delovni pogoji.
PRED VOLITVAMI V ORGANE UPRAVLJANJA
Ob koncu lanskega leta je zvezna skupščina sprejela več amandmajev (popravkov), po katerih nastaja nekaj bistvenih sprememb v zvezni ustavi. Med temi je amandma XV, ki določa, da delovni ljudje v aelov-ni organizaciji, uresničujoč samoupravljanje v delovni organizaciji kot celoti in v organizaciji združenega dela v njenem sestavu neposredno odločajo in poverjajo določene funkcije upravljanja delavskemu svetu, oziroma glede na naravo dejavnosti delovne organizacije, drugemu ustreznemu organu upravljanja, določene izvršilne funkcije pa njemu odgovornim kolegijskim in drugim individualnim organom, ki jih voli delavski svet.
Nadalje določa zakon, da delovni ljudje v delovni organizaciji določajo organe upravljanja delovne organizacije in organizacij združenega dela v njenem sestavu, njihovo delovno področje in čas, za katerega se volijo ter pogoje in način za njihovo izvolitev oziroma razrešitev.
S to ustavno spremembo je prenehal veljati prvi odstavek 90. člena zvezne ustave, ki je določal, da delovni ljudje, uresničujoč samoupravljanje v delovni organizaciji, poverjajo v skladu z ustavo, zakonom in statutom določene funkcije delavskemu svetu, upravnemu odboru in direktorju, oziroma drugim ustreznim organom upravljanja.
Prav tako prenehajo veljati določbe od četrtega do osmega odstavka 92. člena zvezne ustave, ki zadevajo volitve upravnega od-
bora, njegovo odločanje o poslovanju delovne organizacije ter mandatno dobo članov delavskega sveta in upravnega odbora.
Nadalje prenehajo veljati določbe 93. člena zvezne ustave, ki se nanašajo na delo in odgovornost direktorja delovne organizacije, njegovo imenovanje in drugo.
Iz gornjega je razvidno, da ustavni amandma ne predvideva oziroma predpisuje, da bi bila spremenjena ustavna načela glede samoupravljanja v delovnih organizacijah specificirana še v posebnem zakonu. Odločitve o tem so prepuščene delovnim ljudem v delovnih organizacijah, ki uzakonijo ustavna načela glede samoupravljanja v svojem statutu podjetja in drugih notranjih pravnih aktih. Vendar pa je zaradi zagotovitve enotnega družbeno-ekonomskega in političnega sistema veljavna ustavna načela glede samoupravljanja verjetno vendarle potrebno nekako specificirati ta ustavna načela in menda se glede tega že pripravlja resolucija zvezne skupščine.
KAJ BO TREBA STORITI
Namen ustavnih sprememb je nedvomno ta, da se zagotovi smotrna in učinkovita organizacija upravljanja preko skrbne analize o možnostih in primernostih posameznih organov upravljanja in organizacijskih oblik upravljanja. Zato je treba skrbno proučiti, katere funkcije upravljanja naj organiziramo na nivoju celotnega podjetja in katere
na nivoju delovnih enot, da bo to za nas najbolj ustrezno in najbolj učinkovito.
Iz amandmaja je jasno, da je delavski svet tisti organ upravljanja, ki mw delovni ljudje poverjajo določene, funkcije upravljanja in tudi drugemu ustreznemu organu upravljanja, kar ne izključuje svetov delovnih enot kot organov upravljanja. Izhajajoč iz tega je treba vsekakor skrbno pripraviti predstoječe volitve v organe upravljanja. Po zadnjih spremembah našega statuta v zvezi z vpeljavo nove organizacije poslovanja podjetja obstoja pri nas štirinajst obratnih svetov. Takega sestava organov upravljanja po novi organizaciji ne kaže v sedanjem trenutku spreminjati, kajti od tega ne bi imeli nobene vidnejše poslovne koristi. Važna pa je vsebina dela teh obratnih svetov glede na najugodnejšo in najuspešnejšo organizacijo dela in poslovni uspeh posameznega obrata. Iz tega vidika je torej lahko sklepati, da ni ovire za razpis volitev v organe upravljanja po organizacijski strukturi, ki jo je ob koncu preteklega leta sprejel delavski svet.
Z amandmajem XV niso spremenjena ali odpravljena določila 91. člena zvezne ustave, po katerih delovna organizacija sprejema v skladu z ustavo in zakonom statut in druge splošne akte, s katerimi se urejajo njeni notranji odnosi. To pomeni, da obstoječi zvezni zakoni, ki urejajo oblike, funkcije, mandat in način volitev organov upravljanja v delovni organizaciji, kakor tudi notranje družbe-no-ekondmske odnose, ne prenehajo v celoti veljati, temveč niso več veljavna le ¿ista določila, ki so v direktnem nasprotju z zadnjimi spremembami ustave. Prav tako so veljavna še določila našega statuta podjetja in drugih notranjih pravnih aktov, ki niso v direktnem nasprotju s spremembami zvezne ustave, nastalimi z amtandmajem XV.

Ivan Štante'
Štante Ivan se je odpravil v pokoj. Prvič je prišel v tovarno leta 1928, med vojno je odšel v NOV, po končani drugi svetovni vojni pa se je spet vrnil na delo v našo tovarno. -
Štante Ivan je eden izmed mnogih zavednih in vztrajnih delavcev iz proletarskega Gaberja, ki je okusil vso težo izkoriščanja proletariata v stari Jugoslaviji, vendar je bil neuklonljiv. Življenje ga je prekalilo in znal je ceniti boj za svobodo. Zato je tudi našel svoje mesto med borci NOB.
Ko se je po vojni vrnil na delo v tovarno, je delal v skladišču materiala, pozneje pa mu je bila zaupana skrb za malico ih lahko rečemo, da je dobro skrbel za to, da smo se med odmorom okrepčali z izdatno malico.
Štante Ivan je našel vedno čas za delo v raznih družbeno političnih in kulturnih organizacijah v tovarni in na terenu v Gaberju. Je eden najstarejših članov Kulturno prosvetnega društva SVOBODA, kjer že dolga leta poje v pevskem zboru.
Ne bo odveč, če povemo, da spada v tisto generacijo delavcev, ki so se spopadli v stari Jugoslaviji s kapitalisti v boju za svoje pravice in človeka do-
stojno življenje, po vojni pa z neštetimi težavami, ki so nastale pri obnovi naše domovine. Ta generacija ni štedila niti časa in ne truda, da je dosegla to, kar imamo danes.
- ^ Ob njegovem odhodu v zasluženi pokoj želimo tov. Štanteju, da bi se mu uresničile vse skromne želje in da bi zasluženi pokoj užival v miru in veselem razpoloženju še dolga, dolga leta.
(Žal nimamo fotografije Ivana Štanteta za objavo, pa — saj ga poznate).
Pri delu prostor mlajšim, pel pa bo še
Pred tedni je odšel v pokoj Lambert Kotnik. Rodil se je v -Kotljah na Koroškem pred dvainpetdesetimi leti kot sin bajtarjev in težko mu je bilo že v rani mladosti. Služil si je svoj vsakdanji kruh s težkim delom pri kmetih vse do leta 1943.
V začetku leta 1943 pa -je odšel v partizane v prvo Koroško četo. Od tedaj ga je vodila pot po številnih borbah za osvoboditev naše domovine. Bojeval se je v drugem pohorskem bataljonu in ko je nastal iz tega
še en bataljon se je formiral odred, ki je bil že leta 1943 priključen k slavni Štirinajsti diviziji. Lambert je bil takrat v znani Tomšičevi brigadi in je ostal tam do osvoboditve, vse do le-
ta 1956 pa v JA, ko je bil zaradi slabega zdravja upokojen kot kapetan prvega razreda. Bil je hraber partizan in sposoben oficir JA, saj je bil zato tudi odlikovan z redom za hrabrost, medaljo za hrabrost, z redom zaslug za narod, z redom za vojne zasluge in še drugimi priznanji v JA.
Leta 1956 se je zaposlil v naši tovarni. Že takoj v začetku nje-
gove zaposlitve smo spoznali v njem izredno poštenega, delovnega in prizadevnega tovariša in je tudi postal med svojimi sodelavci zelo priljubljen. Mnogo je storil za ustanovitev akti-' va ZB NOV in za zbiranje podatkov o padlih borcih in žrtvah fašističnega terorja, da je bilo mogoče postaviti tem našim junakom, članom našega kolektiva spominsko ploščo pred vhodom v upravno poslopje. Delal je na različnih delovnih mestih, zadnja leta pa je bil referent za civilno zaščito in si je na svojem delovnem mestu kljub 'slabemu zdravju mnogo prizadeval za krepitev narodne obrambe.
Ko smo ga vprašali, zakaj se je odločil, da odide v pokoj, nam je'dejal malo za šalo, malo za res: »Moram napraviti prostor mlajšim«, vendar pa je-poleg tega vzrok tudi njegovo zdravstveno stanje. Je vojni invalid NOV. »Pa bo že nekako šlo, čeprav pokojnina ni posebno zadovoljiva«, nam je še dejal ob slovesu.
Ob njegovem odhodu mu želimo, da bi še mnoga leta užival svoj zasluženi pokoj ter tako kot doslej, prepeval kot slavček pri pevskem zboru DPD Svoboda v Gaberju.
Iz tega lahko zaključimo, da ni nekih bistvenih pravnih ovir, ki bi bile napoti za pravočasen razpis volitev organov upravljanja.
Po 9. členu temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih ‘organizacijah smo doslej volili člane delavskega sveta in člane svetov delovnih enot za mandatno dobo dveh let. Vsako leto pa smo volili polovico članov delavskega sveta, ziroma sveta delovne enote. Tako je bila ena polovica članov voljena za mandatno dobo enega leta, druga pa za mandatno dobo dveh let. To zakonsko določilo pa sedaj ni več veljavno. Mandatno dobo za člane organov upravljanja določajo delovni ljudje v podjetju.
MANDATNA DOBA ČLANOV ORGANOV UPRAVLJANJA
Mandatna doba članov organov upravljanja je važno vprašanje, ki ga je treba premišljeno rešiti. Ni dobro, če je mandatna doba predolga, niti če je prekratka, Verjetno je najprimernejša mandatna doba za člane delavskega sveta in člane drugih organov upravljanja dve leti z omejitvijo, da ne more biti nihče več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za člana delavskega sveta ali drugega organa upravljanja v podjetju.
Tako bi bili lahko najbolj prizadevni člani delavskega sveta ali drugega organa upravljanja po dveh letih mandatne dobe ponovno kandidirani za nadaljnjo mandatno dobo dveh let.
ŠTEVILO ČLANOV DELAVSKEGA SVETA
IN DRUGIH ORGANOV UPRAVLJANJA
Po dosedanjih izkušnjah v naši samoupravni praksi kaže, da preobsežno število
članov delavskega sveta ali svetov delovnih enot ni priporočljivo. Prvi delavski svet leta 1950 je štel 100 članov, v poznejših letih 120 članov, precej let tega pa jeK da šteje delavski svet 80 članov. Pri^vsem tem pa ni bila toliko bistveno, koliko članov je štel delavski, čeprav mora biti tudi tu določeno neko sorazmerje . glede na število čltanov kolektiva, temveč je bila bolj bistvena sama struktura članov delavskega sveta. Ta pa mora biti dobra, kar pomeni, da je treba kandidirati in izvoliti v delavski svet, pa tudi v svete delovnih enot najboljše naše sodelavce.
Po vsej verjetnosti bi bil najbolj gibčen in primeren šestdeset-članski delavski svet, sveti delovnih enot pa prav tako ne bi smeli šteti pretirano veliko članov. Sicer pa je to le mnenje, konkretne odločitve glede tega so v pristojnosti delovnih ljudi našega kolektiva.
RAZPIS VOLITEV
Po našem statutu razpiše volitve v organe upravljanjta delavski svet. Podrobnosti glede razpisa volitev pa so določene s poslovnikom za delo delavskega sveta, ki je bil sprejet na delavskem svetu proti koncu preteklega leta. S poslovnikom je določeno, da razpiše delavski svet volitve za člane delavskega sveta in člane svetov delovnih enot najkasneje do 31. marca, volitve pa morajo biti opravljene do 30. aprila.
Po določilih poslovnika imenuje delavski svet ob razpisu volitev komisijo za sestavo volilnega imenika in volilno komisijo ter sklepa še o drugih zadevah, ki so v zvezi z volitvami.
KANDIDIRANJE
Izbira kandidatov za člane organov upravljanja in kandidiranje teh je na zborih delovnih ljudi po volilnih enotah. Družbenopolitične organizacije se ne jnorejo pojavljati kot predlagatelji individualnih ali skupnih kandidatur. S tem pa ni rečeno, da mora biti sindikalna organizacija pasivna pri volitvah. Nasprotno. Prav ona je tista, ki mora kot najmasovnejša družbeno-politična organizacija v podjetju aktivirati vse sile ter kod te prihajajo. Pri tem ima sindikat ve-povezovati iniciative in akcije, neglede od liko odgovornost in je potrebno, da ima glede tega tudi realen in stvaren političen volilni program, če ga tako imenujemo. Sindikat mora s svojo široko politično dejavnostjo pomagati, delovnim ljudem v podjetju pri postavljanju sprejemljivih kriterijev za kandidaturo v organe upravljanja.
Brez ozira na čas, kdaj bodo volitve v organč upravljanja razpisane, je potrebno, da razvije sindikat skupno z drugimi druž-beno-političnimi organizacijami v podjetju, široko iniciativo za evidentiranje kandidatov za člane delavskega sveta in za člane svetov obratov. Pri tem ni važno, če je že določeno število članov posameznih organov upravljanja, temveč je nadvse važno to, da na politično iniciativo, sindikata, delovni ljudje v podjetju množično razpravljajo o tistih sodelavcih, ki bi jih bilo primerno evidentirati za člane organov upravljanja. Taka, široka politična aktivnost sindikalne in drugih družbenopolitičnih organizacij v podjetju, lahko največ pripomore za res dobro izbiro kandidatov za vse organe upravljanja v podjetju.
Emil Jejčič
/

\
DELO NAŠE OBRATNE AMBULANTE LANI IN LETOS
Obratna ambulanta »EMO«, ki je bila do leta 1968 samostojen zdravstveni zavod, ustanovljena pri tovarni EMO za njene potrebe, deluje od leta 1968 dalje združena z regionalnim Zdravstvenim domom Celje. Kljub integraciji, ki jo je narekoval republiški zakon o organizaciji zdravstvene službe v Sloveniji, pa se vsebinsko delo naše ambulante ni nič spremenilo. Spremembe so le v drugačnem finančnem poslovanju. Slej ko prej ostaja in bo ostala naša ambulanta zaključena delovna enota s svojim postavljenim delovnim programom, usmerjenim v zdravstveno problematiko kolektiva tovarne EMO. Ker pa naša ambulanta gradi svoj delovni program na sodobnih principih medicine dela, torej predvsem na problematiki industrijske medicine, se v okviru Zdravstvenega doma skladno z načeli integracije združujejo vse dosedanje samostojne obratne ambulante na področju celjske regije v skupno organizacijsko enoto z nazivom Dispanzer za medicino dela. Naloga tega dispanzerja je organizirati poleg že obstoječih obratnih ambulant, ki predstavljajo njegovo operativo, še nove obratne ambulante listilž- industrijskih organizacijah, ki takih ambulant še nimajo, in organizirati specialne ambulante na svojem sedežu, ki bodo posebno opremljene za delo pril odkrivanju zdravstvenih posledic nezdravega delovnega okolja, za nadrobni študij takega okolja, za zdravstveno poklicno usmerjanje mladih delavcev, nasploh opremljene za študij reagiranja človekovega organizma v določenem delovnem okolju. Dispanzer za medicino dela bo tudi osnovni strokovni organ za vsebinsko programiranje zdravstvene zaščite delavcev na področju vse celjske regije, za preučevanje obolevanja prebivalstva zaradi delovnih pogojev. Obratne ambulante pa bodo, vsaka za svojo gospodarsko organizacijo, operativno izvajale ta skupni program zdravstvenega varstva pri.delu. Dejavnost naše obratne ambulante se torej v ničemer ne menja, nasprotno, kot bo razvidno iz nadaljnjega, njeno delo se programsko iz leta v leto krepi in vsebinsko poglablja, s formiranjem Dispanzerja pa bo to delo dobilo še močnejšo strokovno oporo in tudi organizacijsko povezanost.
Seveda je formiranje takega Dispanzerja vezano na določene organizacijske, pravne
in tudi materialne pogoje, zato bo skraja treba pričeti z minimalnim programom. Ker pa strokovni kader v glavnem imamo, smo prepričani, da bomo ostale težave poéasi premostili in organizirali res čvrsto zdravstveno službo za varstvo pri delu, tako za posamezne gospodarske in delovne organizacije, kot seveda\a delavce po vsej celjski regiji. To uvodno razlago smo navedli z namenom, da seznanimo kolektiv EMO o čisto organizacijskih spremembah, v katerih se je naša ambulanta zndšla po integraciji, in z našim stremljenjem, da svoje delo. v vsakem primeru še poglobimo in vsebinsko obogatimo. O tem bo govora tudi še v naslednjem.
Čutimo pa dolžnost, da seznanimo kolektiv tovarne EMO o delu, ki ga je naša ambulanta v letu 1968 opravila za kolektiv. Poročanje o opravljeni dejavnosti naše ambulante v lanskem letu je seveda le. grobo in številčno, saj bi nadrobneje opisovanje zahtevalo mnogo več prostora. Vendar že iz teh grobih številk dokaj dobro spoznamo obširen obseg dela naše ambulante v preteklem letu.
V SPLOŠNI AMBULANTI OA »EMO« smo v letu 1968 skupno opravili naslednje delo:
—	zdravniških
pregledov	27.845
—	danih injekcij “4.337
—	opravljenih
prevezov	3.125
—	laboratorijskih
in ambulantnih storitev	5.942
—	UKW obsevanj	1.249
Od pregledanih je bilo
napotenih v bolnico
295 pacientov
Specialisti bolnice pa so za naše paciente lani opravili pregledov	2.795
Hišnih obiskov zdravnika na domu je bilo	403
Prikazana storilnost splošne ambulante je vsekakor izredno visoka in daleč presega obstoječe normative.
Poleg zgoraj opisanega dela pa je dr. Čakš posebej še opravil 414 pregledov za sprejem na deta, prav toliko • pregledov mladincev za počitniško delo, izdelal 86 invalidskih spisov za invalidsko upokojitev, izdal 156 potrdil v zvezi z ureditvijo delovnega mesta ob istočasnem neposrednem 'ogledu in dogovoru s predpostavljenimi v tovarni. Semkaj je treba prišteti tudi neposredno reševanje odgovarjajoče zaposlitve invalidizi-ranih oseb dogovorno in skupno z delavci kadrovske službe.
PRIKAZ OBOLEVANJ DELAVCEV TOVARNE EMO V letu 1968 smo v naši ambulanti registrirali skupno 5,936 obolenj, ki so — kot je zgoraj navedeno zahtevali 27.845 zdravniških pregledov. Zaradi zanimivosti bomo številčno prikazali najpomembnejše slaipi-ne obolenj, registriranih pri delavcih tovarne EMO v preteklem . letu:
pri-
merov
— Psihoze in	
psihoneuroze	249
— Akutna prehladna	
■ obolenja	1.236
— Bolezni srca	
in ožilja	115
— Bolezni želodca	
in črevesja	450
— Bolezni kože	442
— Sklepni in mišični	
revmatizem	545
— Poškodbe pri delu	451
— Poškodbe izven dela (doma —	
promet j	628
— Nega obolelega	
družinskega člana	733
— Skupno primerov	4.849
Na ostala obolenja odpade le 1.087 primerov, kar daje skupno število obolenj' delavcev EMO v letu 1968 — 5.936.
Prikazane številke nam vsekakor kažejo zanimivo strukturo obolevanja pri naših delavcih, se zlasti pa nam lahko usmerjajo našo aktivnost v cilju boljše zdravstvene zaščite in varstva. Za posamezne skupine obolenj bomo v naslednjem prikazali število korišče-nih bolniških dni.
BOLNIŠKI STALEŽ V letu 1968 je bilo skupno koriščenih 77.193 bolniških dni (brez porodnic). Procentualno znaša ta odsotnost v letnem poprečju 6.1 %.
Poprečni mesečni procent bolniškega stcdeža je bil takle: Januar: 6.3, februar: 6.6, marec: 6.6, april: 5.4, maj: 5.7, junij: 6.2, julij: 5.4, avgust: 6.6, september: 6.2, oktober: 6.7, november: 5.9, december: 5.4.
Zanimivo je opazovati gibanje bolniških dni za posamezno grupo po letnih časih. Vpadljivo je število bolniških dni za poškodbe izven dela, katerih primerov je številčno več kot poškodb pri delu, zahtevajo pa manj bolezenskih dni. Vseka-, kol pa je bolniški stalež zaradi navedenih skupin potreben posebne pozornosti in obravnave, saj predstavljajo ti bolniški dnevi skoraj eno četrtino vsega bolniškega staleža.
BOLNIŠKI DNEVI ZA POŠKODBE IN ZA NEGO — PO MESECIH
Mesec	Nega	Poškodba pri delu	Poškodba izven dela
Januar	370	823	396
Februar	373	922	186
Marec	291	681	141
April	243	457	275
Maj	287	415	468
Junij	364	381	398
Julij	212	440	305
Avgust	233	373	458
September	443	533	345
Oktober	276	725	421
November	316	633	399
December	362	476	501
Skupno bolniških dni	3767	6.859	4.293
PREVENTIVNA DEJAVNOST Z AMBULANTO ZA PRVO POMOČ
Poleg že opisane dejavnosti obratnega zdravnika so bili v preteklem letu v organizaciji obratne ambulante izvršeni naslednji pregledi:
Periodičnih pregledov delavcev na zdravju škodljivih delovnih mestih je bilo 155, sistematičnih pregledov 365. Dokončana je bila študija o PNEUMOKONIOZAH V TOVARNI EMO na osnovi petletnega opazovanja skupine delavcev, ki so izpostavljeni praš-natemu okolju. Ugotovljenih je bilo 24 primerov razvitih oblik silikoze in 75 primerov sumljivih znakov obolenja. Zdravstvena služba bo tudi v bodoče, zdaj še lažje, bdela nad pojavljanjem teh obolenj.
AMBULANTA ZA PRVO POMOČ
V to ambulanto se je v preteklem letu zateklo po različno pomoč skupno 40.372 delavcev. Posamezne storitve so bile naslednje:
pri-
merov
—	oskrba urezov	2.741
—	oskrba ubodov	174
—	glavoboli	22.91H
—	opekline	301
■— kasnejši prevezi	8.192
—	ostale intervencije	6.034
Med pomembnejšimi intervencijami omenjamo zastrupitve s CO, ki so se po dajanju kisika dobro sanirale. Pomembno je omeniti tudi nekaj večjih opeklin s kislinami.
(Nadaljevanje na 8. strani)
NEKATERI POKAZATELJI, ZNAČILNOSTI IN PROBLEMI REALIZACIJE SREDNJEROČNEGA PLANA
RAZVOJA PODJETJA 1966—1970	\
NAŠE NALOGE - NAŠI CILJI
Leta 1966 so tako vodstvo kot samoupravni organi podjetja sprejeli plan razvoja našega podjetja za obdobje 1966—1970. Od tega časa, do nedavna, ko je bila upravnemu odboru predložena »analiza realizacije srednjeročnega plana razvoja podjetja v obdobju 1966—1970« pa se nismo uspeli kompleksno pogovoriti o problematiki razvoja podjetja in proizvodnje ter o problematiki realizacije razvojnih ciljev in poslovne politike. Nobena teža vsakdanje problematike ne more biti opravičilo, da za probleme sistematične in kompleksne obravnave vprašanj razvoja podjetja in proizvodnje nimamo nikoli zadosti časa, še manj pa posluha. Saj ob večjem posluhu za razvoj, ki bi mimogrede povedano, moral biti naša osrednja skrb, bi ustrezno temu moralo biti tudi dovolj časa na razpolago. Občasno in delno obravnavanje problematike razvoja v našem primeru nas lahko zapelje v nove nepotrebne probleme in pomeni v nekem smislu poskus preštevanja dreves v nepreglednem gozdu. Pri izdelavi analize realizacije srednjeročnega plana razvoja podjetja za obdobje 1966—1970, ki je istočasno dokumentacijski material za izdelavo novega srednjeročnega plana razvoja podjetja za obdobje 1969—1973, smo analizirali realizacijo in probleme realizacije naslednjih postavk• 'tekočega srednjeročnega razvojnega plana podjetja:
—	ciljev poslovne politike
—	smernic poslovne politike
—	plana predvidenih sredstev za investicije
—	plana predvidenih vlaganj
—	plana proizvodnje in izvoza
—	plana delovne sile in
—	ukrepov za realizacijo plana razvoja
Kar zadeva cilje poslovne politike ugothvljamo, da te v glavnem realiziramo tako glede odprave večjih ozkih grl v proizvodnji oziroma z usklajevanjem proizvodnih kapacitet kakor tudi z uvajanjem novih večvrednostnih izdelkov v proizvodni program podjetja. Tako smo zamenjali transformator, gradimo novo toplarno na mazut, opravili pa smo še nekatere manjše zamenjave strojev. S področja regeneracije podjetja pa je ostala še vrsta nerešenih problemom kot so zamenjava generatorja, voda in kanalizacija, zamenjava vrste dotrajanih stiskalnic, stružnic in drugih strojev, ter rekonstrukcija nekaterih -drugih naprav. U-mestno je ugotoviti tudi to,.da
uresničujemo plansko zahtevo, da moramo regeneracijo izvajati na višjem nivoju. S področja vsklajevanja kapacitet pa smo zgradili nov topilniški obrat za frite ter gradimo četrti lužilni stroj. S tem bodo precej bolj vsklajene kapacitete med predelovalnico • kovin, emajlir-nico in topilnico. Odpravljeno je ročno poliranje v alu oddelku, ki je poleg slabih pogojev dela predstavljalo tudi ozko gr-
lo.	Ostala pa je še vrsta ozkih grl in nerešenih problemov od obrata I do obrata VII. Glede zahteve v razvojnem planu po osvajanju čimveč novih večvrednostnih izdelkov v proizvodni program podjetja ugotavljamo, da je teh izdelkov sorazmerno zelo veliko, toda zaradi pomanjkanja investicijskih sredstev te izdelke izdelujemo ob dosedanji tehnologiji. Zaradi tega to osvajanje ni vedno dovolj eksaktno, je pa počasno in precej drago. Pa tudi podjetju primanjkuje obratnih sredstev, kar onemogoča poleg kapacitet, da bi šli v večjo ekspanzijo na tržišče, ki nam to tudi še omogoča.
Ti cilji seveda do njihove popolne realizacije ostajajo še naprej aktualni.
Kar zadeva poslovno politiko ugotavljamo, da se postopoma realizira zahteva po zagotovitvi kvalitethih in ažurnih osnov za reguliranje poslovanja, da čedalje Irolj načrtno; sistematično in študijsko pristopamo tudi k vprašanju razvoja podjetja, da povečujemo skrb za zniževanje stroškov poslovanja, da v merjenju poslovnih rezultatov že prevladujejo vrednostni pokazatelji, da študijsko pripravljamo novo organizacijo, kjer že malcro projekt kaže na bistvene prednosti proti sedanji. Stalna kriza v pomanjkanju sredstev za investicije in zelo velike potrebe po vlaganjih narekuje večkrat drobljenje sredstev. Kvalifikacijska struktura se bistveno ne izboljšuje. Celo več. Prihaja do močnega odliva dobrega strokovnega kadra, ki je že dal ali je začel dajati prve pozitivne rezultate. Nad tem se bomo morali dobro zamisliti, saj ni napredka brez strokovnega dela. Podjetje se je pravilno orientiralo na poslovno sodelovanje, z drugimi podjetji, vendar ob tem nastajajo precejšnji problemi, ki so posledica nekaterih naših kroničnih slabosti, predvsem slabe organizacije poslovanja.
Vprašanja, kot so analiza nabave, kooperacija in hitrejše obračanje poslovnih sredstev v vseh fazah poslovnega procesa
niso deležna študijske in sistematične skrbi, kot je njihov po-
men.
Glede zahteve srednjeročnega plana razvoja podjetja po uvajanju novih več vrednih izdelkov in izboljšav sedanjih ter selekcije asortimana ugotavljamo, da prihaja v proizvodnjo vedno več novih vrednih ali izboljšanih dosedanjih izdelkov, medtem ko glede selekcije asortimana precej zaostajamo za možnostfhi izvajanja te selekcije. Razlogi za to zaostajanje so predvsem v nerazumljivi sentimentalnosti in nejasnem poznavanju prednosti dolgih serij, industrijske in visoko organizirane proizvodnje, kar nam narekuje obseg poslovanja, proizvodnje in asortimana našega podjetja. Selekcija asortimana se nam čedalje bolj vsiljuje, kot ekonomska nuja, kot pogoj tehnizacije in modernizacije procesa proizvodnje ter zmanjševanja ročnega dela, kot pogoj organizacije visoko razvite kvalitetne in cenejše proizvodnje. V tem pogledu moramo biti bolj odločni. Delež racionalizacij v rezultatih razvoja podjetja je zelo majhen, čeprav je problemov precej. JRazlog za tako majhen delež racionalizacij v Rezultatih razvoja je predvsem v prešibki materialni in moralni stimulaciji. Predvsem je pomankljiva moralna stimulacija, čeprav je najbolj »poceni«. Ob vsakem izplačilu odškodnine krožijo več ali manj samo govorice, koliko je kdo dobil in ne koliko je kdo prispeval z racionalizacijo k boljšemu rezultatu poslovanja. Ena od smernic tekoče srednjeročne poslovne politike je tudi zahteva po unifikaciji domačega in izvoznega asortimana izdelkov, kvaliteta proizvodov in tehnologija proizvodnje na višji ravni, ki še dolgo nista ustrezni v odnosu na možnosti. Tudi tu bomo vztrajali, da ustvarimo po-
goje za velikoserijsko organizirano industrijsko proizvodnjo naših izdelkov.
Glede zahteve razvojnega plana naj opredelimo in sankcioniramo odgovornost posameznikov in enot za količino, kakovost in roke izvrševanja delovnih nalogov, ugotavljamo, da je v pripravah nova organizacija, od katere je rešitev vprašanja odgovornosti vsebinsko odvisna. Prav tako pa se moramo zavedati, da je uspešna rešitev tega problema odvisna tudi od strokovnosti kadra ter od doslednosti vodstva in samoupravnih organov pri izvajanju internih predpisov.,
Prav tako se v določeni meri izvaja zahteva razvojnega plana, po večji prisotnosti poslovne problematike na sejah samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. Vendar je še veliko drobnih vprašanj, ki samoupravnim organom in organizacijam jemljejo preveč časa. Zato se moramo boriti za čimprejšnjo ureditev notranje organizacije in revizijo interne zakonodaje.
Kar zadeva zahtevo razvojnega plana naj preko decentralizacije kompetenc in ustreznejšega sistema nagrajevanja razvijamo samoupravljanje na višjo raven, ugotavljamo, da v tem pogledu nismo storili nobenega koraka naprej. Tudi glede vskladitve sistema vodenja in sistema samoupravljanja ni bilo bistvenih praktičnih premikov. Pričakujemo, da bodo vprašanja decentralizacije kompetenc in vskladitve sistema vodenja s sistemom samoupravljanja vsaj v glavnem rešena z novo organizacijo, medtem ko je potrebno enotam 'glede osebnih dohodkov pustiti bolj proste roke ob istočasni koncentraciji sredstev za obnovo in razvoj podjetja.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Čedo Deletič
Šahisti amaterji - pozor!
5. marca ob 17. uri se bo pričelo v Šahovskem domu v Čuprijski ulici interno tovarniško tekmovanje v šahu. Vsi, ki radi slonite nad črnobelimi polji — prisrčno vabljeni. Tekmovanje bo trajalo več dni, toda ne odlašajte!
Razumljivo, da pričakujejo prireditelji —naši šahovski asi — tudi tekmovalke.
-------*=----
ZA ZDRAVJE GRE...
jKackoifrk& vedi
NOVI ČLANI KOLEKTIVA: ■ V predelovalnici kovin:
INKRET Vladislav, VALENTIČ Drago, ARNŠEK Bruno, PAJK Vinko, FIDLER Jernej, VEBER Milan, STROPNIK Ivan, KAKER Jakob, JAKOB Anton, VUČENOVIČ Ilija, GOJZNIK Srečko-Marko, TILINGER Ivan, NARAKS Anton, HRŽENJAK Janez, PEČNIK Branislav, JUG Martin, GRUM Milena.
V	izdelovalnici kotlov:
URANJEK Henrik, FELDIN Ernest.
V	izdelovalnici odpreskov:
PUNGARTNIK	Herman,
TURNŠEK Zmagoslav, PEŠAK Silvo in PEČNIK Jože.
V	pripravi proizvodnje:
VODEB Dliago, KREBS Stanko, SLADNJAK Ignac in Smreč-nik Ernest.
V	Tobiju:
MEGLIČ Stanko.
IZSTOPILI SO:
Iz topilnice:
PEVEC Alojz — sporazumno.
Iz predelovalnice kovin:
PIKL Silva — potek pogodbe, PIKL Ivanka — potek pogodbe, GAJZER Milena — potek pogodbe, JESENIČNIK Milena -potek pogodbe^ LOŽAR Marija
—	potek pogodbe, PLEVNIK Danica — sporazumno, ŠEKORANJA Erika — inv. upokojena, KRULEČ-Danica — inv. upokojena, OREHOVEC Albina — upokojena, SENICA Damjan -potek pogodbe. HORVAT Ciril
—	sporazumno, VRBEK Vili — sporazumno, LESKOŠEK Karl
—	sporazumno, PANGERL Jernej — sporazumno, DROBINC Martin — inv. upokojen.
Iz emajlirnice:
KOVAČIČ Martin — v JLA, HORVAT Marija — sporazumno, TAMŠEK Marjeta — sporazumno, PADEŽNIK Nada — sporazumno, TURNŠEK Marija — sporazumno, PILKO Berta —
Časnik izhaja v okviru enote za informacije in tisk dvakrat mesečno v nakladi 4800 izvodov in ga dobijo vsi člani kolektiva brezplačno. Ureja ga uredniški odbor: Eva Orač, dr. Franc Zupančič, Emil Jejčič, Martin Hostnik, Mirko Onič, Vida čonkaš in Rado Štorman. Glavni in odgovorni urednik Eva Orač. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 39-21, interna 245. Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje
upokojena. SAVSKI Angela — upokojena, ŠTRK Andrej — inv. upokojen, BENEŠKI Slavko — sporazumno, DOBRAJC Ivan — sporazumno, GAJŠEK Anton — upokojen.
Iz dekor oddelka:
ESIH Amalija — upokojena.
Iz radiatorskega oddelka:
RAMŠAK Alojz — upokojen, EINSIDLER Ivan — upokojen.
Iz izdelovalnice kotlov:
VIDMAR Gabrijel — sporazumno.
Iz izdelovalnice odpreskov:
OREL Franjo — upokojen.
Iz orodjarne:
LEŠNIK Izidor — sporazumno, MIRNIK Bogdan — sporazumno, GORJANC Marjan — sporazumno, ZVER Stanislav — neopravičeno izostal.
Iz vzdrževalnih služb:
FLORJANC Franjo — sporazumno.
Iz priprave proizvodnje:
FOKTER Karl — sporazumno, RIHTAR Jože — discipl. odpust, ŠKET Ivan — inv. upokojen, PROSIČ Ilija — sporazumno, SITER Cvetko - v JLA.
Iz sektorja prodaje:
MOČAN Olga — sporazumno, BEŠKOVNIK Štefanija - neopravičeno izostala.
Iz Tobija:
LOVREČIČ Franc — neopravičeni izostanki, RAJTMAJER Albert — sporazumno, BRA-TOVŠČAK Stanko — neopravičeni izostanki.
Iz mehanografskega centra:
ŠTROS Franjo — sporazumno.
Poročili so se:
LIPOVŠEK Olga-VOUK, KOVAČ Ivica-KUŽNER, KOVAČIČ Jožefa-JURIČ, JEZERNIK Ludvik, KOŽUH Anton, ČOKL Šte-fanija-ZAPUŠEK PRELOŽNIK Milan, RAZGORŠEK Olga-PRE-LOŽNIK.
Vso srečo!
PISMI
Vsem svojim sodelavcem se najlepše zahvaljujem za izredno pozornost ob mojem odhodu v pokoj in jim želim mnogo uspehov pri delu, zlasti pa, da bi vsak dan prihajali in odhajali z dela srečni in zadovoljni.
Einsidler Ivan
Spoštovani!
Zahvaljujem se vam za poslani števec za olje, katerega sem vgradil in sem zelo zadovoljen. Še enkrat se zahvaljujem upravi in celemu kolektivu za korektno poslovanje, kar je zelo,-pohvalno.
Golubič Štefan Slavonski brod Budamka nova ul.
(Nadaljevanje s 6. strani)
Pričujoče poročilo vsekakor še zdaleč ne zajema celotne aktivnosti zdravstvene službe, saj se marsikaj v številkah ne da prikazati. Pa že ti kratki podatki zatrdno govore, kako potrebna in pomembna je prisotnost zdravstvene ekipe neposredno v organizaciji neke industrijske dejavnosti in koliko je pravzaprav še nalog, ki to službo še čakajo, da bi zares opravila tisto, ki ji po sodobnih principih medicine dela pripada. S predloženim PROGRAMOM DELA za tekoče leto se želimo taki stopnji čim bolj približati.
PROGRAM DELA ZA LETO 1969
Iz obsežnega programa dela, ki smo ga predložili vodstvu tovarne, povzemamo tu le najpomembnejše akcije, ki jih poleg obolenj, ki jih v splošni ordinaciji vse pogosteje odkrivamo in ki močno zmanjšujejo dela-zmožnost delavcev. Predvsem naslednjim skupinam obolenj želimo letos posvetiti nadrobno študijo:
—	VIBRACIJSKE BOLEZNI
(odkrivanje in kritična analiza vzrokov nastajanja);
—	KRONIČNI BRONHITISI — z nadrobno socialno zdravstveno anamnezo;
—	ULKUSNE BOLEZNI (bolezni z ranami na želodcu ali dvanajsterniku).
Posebno pozornost bomo posvetili preučevanju kroničnega
alkoholizma, še zlasti pa želimo z vso prizadetostjo načeti čim doslednejše preučevanje vzrokov nastajanja poškodb pri delu in izven dela.
S posebno zavzetostjo se bomo še vnaprej t lotevali preučevanja škodljivosti delovnega okolja in skušali vsaj nekoliko prispevati k izdelavi dokončne ekološke karte tovarne EMO.
Predvidevamo, da bi spričo števila za zdravje škodljivih delovnih mest morali letos opraviti okrog 600 sistematskih in periodičnih zdravstvenih pregledov.
Vse te naloge so obsežne in zahtepajo temeljitosti, čas in zadosti strokovnega kadra. Kot rečeno je prikazan program dela le izrez, zelo pomemben sicer, iz obsežnega programa dela za leto 1969.
Kolektiv tovarne bomo ob izvajanju posameznih akcij sproti obveščali preko Emajlirca in prosili za čim boljšo udeležbo in sodelovanje. Prav tako bomo objavljali tudi rezultate študija, zato že zdaj opozarjamo člane kolektiva, da to prebirajo in se tako seznanjajo z zdravstveno problematiko v tovarni.
Prepričani smo, da bo sleherni član kolektiva naša stremljenja z zadovoljstvom in razumevanjem sprejel in, če bo potrebno, tudi sodeloval. Vsa ta stremljenja in'napori imajo le en namen:	KORISTITI
ZDRAVSTVENEMU STANJU ČLANOV KOLEKTIVA »EMO«.
Dr. Jože CAKS
Ob bridki in prerani izgubi mojega ljubega moža in očeta	IVANA KOLARJA
se iskreno zahvaljujem za veliko spremstvo. Srčna zahvala sindikatu ter sodelavcem za vence kakor tudi godbi EMO. Še enkrat lepa hvala tudi za ustmena in pismena sožalja
žena Rozi in ostalo sorodstvo
Ob izgubi mojega moža
ŠTEFANA POPOVIČA
se iskreno zahvaljujem sindikalni podružnici in celotnemu kolektivu za darovane vence, godbo in Spremstvo na njegovi zadnji poti.	Žena Tončka
Ob izgubi drage mame AMALIJE REP se iskreno zahvaljujem sindikalni organizaciji obrata VII za denarno pomoč, PGD Bistrica in sodelavcem montaže EMO-5 pa za venec in denar.
Hčerka Marija Fajfer
Ob smrti drage mame in tete KATARINE GOLEČ, upokojenke, ki je delala v emajlimici, se iskreno zahvaljujem sindikalni podružnici in celotnemu kolektivu za denarno pomoč in darovane vence.
Hčerka in nečak
Ob prerani'izgubi mojega dragega očeta JOŽETA PAN-GERLA se zahvaljujem vsem sodelavcem zavijalnice in sindikalni podružnici EMO za denarno pomoč in darovane vence.	Žalujoča hčerka Danica Kerš