lil JI nt november. 1999 mumrmm \ novi preobleki ^>oitovani <^>čani, dragi bralci, pred vami je mva številka vašega časopisa, v novi pre^ieki. Upamo, da vam bo všeč in ga boste posief 6e boli z veseljem vzeli v roke. Uorda bo Imel kdo pripombe ali predlog za drugačrn obliko ali vsebirw. V uredništvu bwno veseil tako pohval kot tudi graj, ki laf)ko pripomorejo k temu, da bo časopis še bolj bran In bolj vaš In naš, oslinlškl. M let je minilo od tedaj, ko je Izšla prva številka Osilniške doline. Verjetno takratni snovalci niso razmišljali o tem, da se bo časopis ohranil. Njihov namen tedaj je bil predvsem seznaniti prebivalstvo z dogodki, ki so se pripravljali - ustanovitvijo občine In možnostmi, ki jih lokalna samouprava prinaša tudi odročnej^m krajem In tam tí-večim ljudem. Naslednje številke časopisa so t^le nantenjene predstavitvi zgodo' vine doline, njene kulturne dediščine In predstavitvi geografskih značilnosti In vrednot Postopoma smo pričeli v čss<^isu objavljati tudi vesti v dogajanju v dolini. Naša velika želja pa seveda je, da bi vam le-te sproti predstavljali In vas obenem obveščali o vsem, kar je pomembno za delo In življenje v dolini. Verjamemo, da nam bo to sčasoma uspelo. Kot veste, pripravljamo časopis ljubiteljsko, saj lahko Izhaja le na ta način. Sredstva, ki jih prispeva občina (okoli SO.OOO SIT za številko), porabimo za plačilo tiskanja časopisa. Ker ruhče od članov uredniškega odbora ni oblikovalec, je bil časopis sedaj tudi oblikovan ljubiteljsko. Sedaj pa se je ponudila priložnost, da stvari nekoliko popravimo. Novo podobo Osilniške doline je pripravil Drago Pečenik iz podjetja Uuitigraf, ki se že desetletja ukvarja z oblikovanjm časopisov In ima na tem področju ogromno znanja In izkušenj. Lahko bi rekli, da jo je prif^vil zastonj oziroma ob pomoči enega od naših spon-zor^v, saj si je drugače ne bi mogli privoščiti. Časopis, ki ga Imate pred seboj, ni več črno bel. temveč v dveh barvah. Kot meni naš otíikovalec, ki je star maček- na tem področju, je poleg osnovne barve za Osilniško doHno najprimerrtejša zelena, ki je tudi barva naših travnikov In gozdov ter lej^tice Kolpe. Spremenili rmo naslovnico, ki ima v glavi značilni vrh doline, Loško steno In seveda naš, osllniški grb. Na nasbvnicl bo poslej vedno fotografija, ki bo označila pomemben dogodi, o katerem pišemo v časopisu. Uvedli smo tudi njbrike, da boste tako lažje našli tisto, kar vas bo najbolj pritegnilo k branju. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili vsem našim rvesffm piscem, ki s svojimi prispevki beležijo dogajanja v dolini, obujajo zavest in duha ljudi ter Srbijo, da ostanejo dogodki zapisani. Že od prve številke sodeluje z zapisom o zgodovini naših krajev v časopisu Jože Ožura, ki za raziskovanje zgodovinskih arhivov žrtvuje mar^katero uro svoje-ga prostega časa. Mirjana Šercer nas obvešča o delu šole, s spisi pa sodelujejo tudi najmlajši. Želimo, da bf se oglasili tudi drugi. Ni pomembno, kako je tisto, kar nam boste poslali v uredništvo, napisano, pomembno je, da ostane zapisano za tiste, ki bodo prišli za nami. KŠ. Peti rojstni dan občine že pi^lo lolu y.apru. V svojem prvem mandatu sem si s svojimi so-delava prizadeval, da smo uredili osnovno infrastrukturo in cestno povezavo naših vasi po sk>-venski strani. V to je bilo vk)ženo ogromno časa in deia. vse sni>o gradiN na strokovnih podlagah. Na t^ osnovi bomo gradili tudi vnapr^. V izdelavi imanx) tri ve^e projekte, ki so nan>e- Ob pravniku je >upan p p4» na^radali. tein\e^* tudi p<» dolu« nnJlM»IJ doJa\ n<» d(»liiii. \aiirado m» projele; >lilenka dir<*kl«»ric*a ilj^keii» obrala firabar. \ kator<>m Jc» /jipoNleiiih 15 dela\('e\« Ana direktorica luriKlif*n4>-}£oNlin<>iike}ia pinljelja Kolpa, ki yjipowliiJ«' 10 ljudi. Marjanka Kna\N« !«ain<»NfoJna p«>djelni<*a. ^odja rilM>|ioJiii4«4» Rilm. in Ana Kugolc. Mani<»NloJna podjelnl-ca« v4Klja lr}2o^ine Ana. ^ckaj se premika ljudje nc Hpr<*jeninni» rndi !>tpr/.iinm<». nek»j. kar iinm J«* liij<*. njeni za dotgoročri razvoj obdne. Nanašajo se na razvoj malega gospodarstva, kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti. To so: 1. ustanovitev slovenskega centra za sona* ravno kmetovanje in s tem v zvezi usposobitev več kmetij. Sodelovali naj bi strokovnjaki in študentje, ki bi nam pomagali to panogo razvijati: 2. pridobitev statusa turističnega območja, za kar verjamem, in>amo vse možnosti: nastanitvene zmogljivosti, rekreacijske prostore, potrebno infrastrukturo, veliko obiska turistov, predvsem pa neokrnjeno in privlačno pokrajino, ki bo zadovoljila še tako izbirčnega obiskovalca: 3. oba projekta se vključujeta v bodoči regijski park. za katerega ustanovitev si prizadevamo skupaj z državo. Zakaj? Način financiranja in dotacij države se je bistveno spremenil in denarja bo v občino prihajalo vse manj. Parkovno urejena območja pa bodo deležna financiranja tako s strani države kot Evropske unije. TI trije projekti nudijo in omogočajo nova delovna mesta za naše mlade, ki so sedaj na srednjih in visokih šolah. Zaustaviti veliko izumiranje zadnjih petdeset let pa je bil osnovni dlj ustanoviWe občine.« Vsem štirim podjetnicam tudi v imenu uredniškega odbora časopisa iskrer>o čestitamo in jim želimo še veliko uspehov pri delu z upanjem, da se jim bo v prihodnje pridružila še kakšna uspe^ podjetnica. Ob praznika Občine je tupan Anton Kovač po^ancu Državnega zbora Benjaminu He-nigmanu izročil spominja dariio z naslednjim posvetilom: Občina Osilnica se ob peti obletnici obstoja z^v^uje Benjaminu Henigmanu. poslancu Državnega zbora Republike Slovenije, ki je posebno zaslužen za ustanovitev občine OsUi^injestem omogodl razvq pozabljene dokne Petra Klepca. Letos se je z nekaj pesmimi predstavil tixi naš pevski zbor. Občina, ki smo jo ustanovili pred petimi leti. je bila za vse sprememba, nekaj novega, nepoznanega. Vendar, sedaj po petih letih, ni več »tuja«, sprejeli smo za svojo in stvari so se na marsikaterem podro^u pričele premikati. Kaj mislim s tem? Marsikaj je bilo v teh letih storjeno, vendar so se ljudje šele sedaj pričeli vkijučevat v delo in življenje naše male skupnosti. Mladi so ustanovili ekok>šKo-športno dnjštvo Outsider. kjer imajo možnost druženja in tudi vključevanja v tekmovalne vrste, obenem pa bodo lahko spoznavali kraje in ljudi, ki so dnjgačni od Osilnice in Osilničanov. Glasbeniki so se zdOižiN in pričeli vaditi in nastopati. Dekleta in žene so se jim pridružile spe-smijo. Čebelarji razmišljajo o ustanovitvi drušWa in organizirani ponudbi svojih izdelkov. Izšla je prva knjiga pesmi, napisana v osilniški dolini. Nekaj n^dih je organiziralo razvedrite in prodajo pijač na otočku v Bosljivi Loki. Osilniški vaški odbor deluje in načrtuje gradnjo mrliške vežice. Naše okolje postaja vse bolj dsto. vasi bolj urejene. Vse k) so pozitivni premiki, ki lahko vsakega prebivalca le vesele. Različne dejavnosti, ki jih organizirajo, bodo prav gotovo doprinesle k hitrejšemu razvoju in napredku krajev ob Kolpi. Druženje, pogovor. Izmenjava id^. predtogov in informadj so tisto, kar vsi potrebujemo. Ob petem rojstnem dnevu r^še občine lahko rečenx>. da je otrok, rojen sicer s težavami, počel odraščati. Za Petruvo je Pefruvsto sprevod je vsM leto daljši, vse več občanov sodeluje v njem. Mrat so Wli na čelu sprevoda harmonScarji. 29. Junija, n» no\ili •§. na-Nlankoni no\o <»l>^«ino. Polruvo. kol pra\ iino nir*ani. »mo lokral prairnovali \ miIniIo. '¿H, Juni-Ja. Pri{'*<»lo M» Jo kot oliioajno žo dan proj. s kro-m»m na 4»l(»čkn v ll<»Mijivi l^oki. m>Im»Io pa Jo bila v v OMilniški oorkvi. ki jo p<»K\o^*ona Potru in Pa\ lu p«ip<»ldan maša. nalo pa wmo m» /.brali na Ik vedno veselo Najprej so nanj priši godd in pevci. Na stopnicah šole. pod skko junaka Petra lOepca. ki jo je upodobil naš rojak akademski kipar Stane Jarm. so ubrano zapeli in zaigrali nekaj sk>v6nskih narodnih. Petruvski prapor, ki ga je za to posebno pritožnost izdelal Stane Jarm. je na plac prinesel Janko. Sle^l je sprevod -kresTK-. mladih deklet iz obtine. Čeprav že dolgo živi v Ljubljani, je napovedovalka in povezovalka programa 8ranka Alič za vsako Petruvo v Osilnici. Domačo govorico še vedno zek> dobro obvlada, zato je tudi tokrat pripovedovanje iz njenih ust zveneio resnično »domače«. Kol vsako leto so nastopil tudi naši najmlajši. otroci osnovne šole. ki jih je udteljica Mirjana šercer naučila nekaj plesov. jJTtV/?. C:"iV. Prikaz starih opravil, kot je klepanja kose. grab-Ijice. žanjice in pa urmohani. so v petruv^em sprevodu post^ že običaj. Junak prireditve je seveda Peter Klepec. simtx>i moči. upornosti in dobrote, ki je s svojim prihodom tudi tokrat obudil spomine na preteklost in upanje na boijšo prihodnost. Uradni del prireditve je nagovorom zakljutil župan. Godbeniki so vzeli v rote svoje inštrun>ente i n ztKani. tisti v nošah in tudi tisti v f^aninsluh čevljih. so se urno zavrteli po »placu-. Le-ta se je s spuščanjem noči na dolino vedno tx>lj polnil. Tisti. ki so prišfi pozr)eje in tisti najvztrajnejši so ostali do zgodnjih jutranjih ur. Bik) je lepo in vesek). Vse popoldne so predstavniki osilniških gasilcev in Civilnega gibanja v prec^inji gned prodajali srečke. Tokrat smo s skupnimi močmi, gasiki in člani Civilnega gibanja zbrali precej dobitkov. Nad 500 jih je ImIo. Po razdelitvi dobitkov so vse prodane srečke ponovno »vrgli v boben- In Izžrebali deset glavnih nagrad. Prva je t)ila kok). ostale pa še petdnevno tavanje v Moravskih toplicah. telovadni dresi, pižanfta itd. Večina teh nagrad je ostala v osilniški dofini. Petruvskj prapor, ki ga je zasrioval f\ai ro/afc. kipar Stane Jam. je letos nosil Janko. Ilohilk«* f.H Mr<^*ol4»\ M> pri^p«^ \nl» šlo^iliia p4HlJ<'lJ» iti orisa* iii/:aflj<': Oboiiia Osilnica. la. Itiba i/ lliliji^ka. («rnliar d. <>u>. IKilni«'a. !.<»>. >l<'lal |>n>«» l*lrH«alnica 'rri;ilai%. liramac. Obratna zadruga iirasl. >lerval4>r. l«radlH»s<» Osilni<*a.'I'rtft»\ inii \nii linsiji» \a l.4»ka. iCciicinski M>r%lh !*«*• Ir«»! IN'lobitol. I*iihli«'nm« >l«*lainiii. C'b«*ino.'Ilsknriia \4>\4» mi'sl<». \«>lanji. IN»l<>iiJska banka. «arna I nion. Oollkalosa d. d. IJnblJana. >lolalkn IJiiblJana. Monjalnira F.ro«.. Skit. l/lake Uí^taiiavljamo turistično organizacijo V xa^'Clku maijai m> m* m^mIaIÍ Ijudjiv ki m* v 4>b^*iiii iik\ nrjnJo p»-Nrodiio ali ii<^p4Hir«Mlnw k liir¡y.iti»iii. d» bi i/.moiijali iiinoiija o uNia-no\ il\i lokalno liirÍMÍ^*n<> «ir}¿atiiy:a<*ijo. Župan je pnsotne obvestil, da obdna ureja vse potrebno za pridobitev statusa turis^čnega območja. Za pridobitev takšnega statusa je potrebno 500 ležišč v gostinskih obratih ali 40.000 nočitev turistov v enem letu ali 30.000 registriranih dnevnih obiskovalcev v enem ietu. Obmo^e lahko pridobi status turističnega območja tudi, če ne izpolnjuje navedenih pogojev v primeru, da občina iz svojega proračuna nadomesti manjkajoči del prihodka. Ki bi bil ustvarjen s turistično taJČso, če bi ustvarila 40.000 nočitev. Če pa želi dobiti občina status turističnega območja, mora biti na njenem obmo^u ustanovljena tudi loKalna turistična organizacija in delovab turistični informaciji center. Lokalna turistična organizacija se lahko financira s sredstvi proračuna občine (turistična taksa in drugi proračunski viri), iz obvezne članarine, se sofinancira in državni ravni in izvirnih prihodkov (prirediNena d^vnost. prodaja turističnih paketov, prodaja izdelkovin dodatnih aktivnosti). I .«»kalna liirlnli^'na ortfani#a(*l-ja bi Mkrb<>la y:a inl<>rn<» Íii ok-Nloriif» komuniciranje. ray:Í**ka-\«> iii naf*rl4»«aiije. 4»lilik4»\anJ«<> n<»\ili luriHli^'nili pi*«»i/\«MÍ4>^ in poniidiiiko« na «•ololiioiii obm<»^>jn ob^'lno. pi*«*\;roia M«oi4>\anj4' pri «#p4H .sla\ll\i p4»niidb4> In lri:ila d«>ik4' l4*r !>»44>ril\4> fjt dsl. luristif*na f»r){nnl;/4K*Í* ja naj l»Í 4»r}¡ani/.irala (•«*l4»fni prodajni MÍMl4>ni. 4»r;2ani#iralrdÍnÍrala in iy.tajala prir<*-dÍl%o. p4ini<>nibno y.a 4>blik4>\a< nj4* (*4^Í4»\ii4^ luriwlif'n«^ p4»niid- In* in pripravila iiif4irnia<>ijHk4»> na4l#.4>rni NÍMlom na \M'm 4»b> ni4»^*ju. ii'.obra>.evala in d4»dal-n4» iiMp4H»«bljala p4>niidnik(^ na 4*<*l4iln4*ni 4»bm4»^'ju. prid4ibl>aia inf<»rma(*ij4* in p4>ni4k'* xa uf'in-ko\Ílo 4>pra\ljanj4* Ín\oMÍc>ÍJ-wko d<*javn4»MfÍ m f'lano 4ir^ani-#.a<*Íjo in H€> ludi p4»\ox4>\ala re-;¡Í<»naln4» in na<*Íonaln4>. n j^VžrsT Ustanovitelji lokalne turistične organizacije so lahko občina, pravne osebe, sobodajaka in kmetje. ki opravljajo gostinsko dejavnost, ter društva, članstvo v r^ej je obvezno za vse gospodarske subjekte, ki so navedeni v podzakonskem aktu. Prav tako je obvezno tudi plačevanje članarine, ki jo dotod obdna. Gospodarski subjekti, dani tokalne turistične organizacije, bodo lahko kan(Mirali tudi za po sebna sredstva za pospeševanje razvoja turiz ma. ki ga razpisuje ministrstvo, pristojno za turi zem in bodo namenjena: izboljšanju kakovosti gostinske ponudbe, za prenočitvene zmogljivosti na kmetijah, za pospeševanje mladinskega turiz ma in za turistične objekte za rekreacijo. Pogoji, pod katerimi bo ministrstvo dodeljevak) sredstva, pa so: da je prosilec iz območja, ki ima status turističnega obm)^. razvitost infrastrukture, ki je namenjena pospeševanju turizma na dok>čenem območju, glede na ekonomske izračune načrtovane naložbe za to območje, ugotavljak) bo tudi nujfX>$t dopolniNe turistične ponudt« v skladu s povpraševanjem in tržnimi analizami, ugotavljalo delež sofinanciranja iz finančne konstrukcije natožbe in ugotavljate tudi sodetovanje bank pri kreditiranju nak>žbe. Kot najprimernejša oblika organiziranja tekalne turistične organizacije se kaže gospodarsko interesno združenje. Za ustanovitev združenja ni potreben ustanovitveni kapital, pač pa se dani obvežejo plačevati članarino oziroma prispevke za detovanje združenja. Lokalna turistična organizacija pa bo morala biti zastavljena tako. da bo poleg osnovnih skupnih splošno promodjskih, razvojnih in informativnih dejavnosti, ki so nepridobitne narave, opravljala tudi aktivnosti pridobitne narave, kot so: obbkovanje in prodaja izletniških in stacionarnih programov obmo^. razvoj in prodaja izdelkov , organizadja in trženje prireditev, upravljanje z objekti skupne turistične infrastrukture na obnx)čju obdne. Prisotni so se strinjali, da tekalno turi$tičrx) or-ganizadjo Osilnica potrebuje, saj nekateri načrtujejo razširitev dosedanje ponudbe, organizadja pa lahko nudila podporo pri prodaji turističnih steritev in izdelkov. Svet obdne je predk)g ustanovitve tekalne turistične organizadje že obravnaval in ga potrdil. Tako lahko prič^ujemo že v letošnjem letu njeno ustanovitev. Kolp^ki regijski park - park za življenje Nr«^». 2 I. niaroa 1»»». Jo j^upan Obflin<» pr\ i^* or^iani^iral» plt^N 4Kilnif*ano\. Jo bil nad prif'al(o\anJi. /alo »mo no «Mlls je bil ples 6. marca, tako kot običajno na Jasnid. Na lidladp smo prodali dela. ki so nam jih poktonili: kipar Stane Jarm. slikarja Brane Praznik in Smiljan Rozman, tri dela pa je prispevala občina Osilnica, Izkupiček - prodaja umetnin in del vstopnine bo namenjen tako kot v pretekJih letih, gr^nji likovne galerije v Osilnid. Med udeležend plesa smo izžrebali tudi nekaj tisbh. ki so prejeli praktične nagrade. Med njimi so bile: monografija Janeza Ceneča o Kočevski, spust po Kolpi, artiivsko vino. torta in košarica z domačimi deltami. Z vstopnino in prodajo umetnin smo tokrat zbrali 900.000 SIT. V tre^ letih zbranega denarja je sedaj 2.700.000 kar bi po mnenju odbora za gradnjo likovne galerije že zadostovak) za priče-tek del. Seveda pa je potrebno najprej pripraviti načrte za gradnjo, če pa želimo pripraviti načrte, moramo imeti zemljišče, na katerem bo galerijo mogoče zgraditi ali objekt, ki bi ga obnovib in v njem uredili galerijo. V ta namen sta predsednica Civilnega gibanja in predsednik odbora za gradnjo galerije naslovila na obdnski svet Osilnice pismo. lu ga objavljanx>. Ob^*ina (Kilnica. Ob^^iiiKki Nvot Civilno giban/e za Osilniško dolino sife že ob ustanovitvi zadalo nalogo, da v okviru svojih moči vsestransko pomaga k razvoju In napredku doline, pozr)eje tudi občine. Ena od nalog, ki si jo ¡e zadalo, je, da se v Osllnicl zgradi aH obnovi objekt, ki bi bil namenja likovni galeriji. V dogovoru z nailm roj^om, akademskim kiparjem Stanetom Jarmom, smo dobili ot^jubo, da bo, ko bo objekt končan, galeriji podaril določeno število svojih del. Galerija bo imela tudi ¿/rš/ pomen. V njej bi se odvijale tudi druge kulturne dejavnosti. Naš namen je, da se v njej odvija tudi komercialna dejavnost, povezana s slikarstvom In kiparstvom, ki bi lahko pomagala razvoju doline - občine. Že v začeOcu smo si zadali za dlj, da v finančni izvedbi projekta so-dduje Civilno gibanje s finančnimi sredstvi. V ta namen je organizira-k) že tri dobrodelne plese In zbrah okoli2.700.000 sit Poleg teh sredstev računano tudi na podporo državnih institucij (Ministrstva za kulturo). Uenimo, da tudi občina ne bi smela stali ob strani in zato predlagamo, da za ta namen določi oziroma odstopi ^>jekt, kijev občinski lasti in bi bil primeren za to dejavnost. Ot^ekt bi moral stati v ožjem obnmčju Osilnice. Prepričani smo, da boste podprii naša prizadevanje s pozitivno odločitvijo. kosimo vas, da nas povabite na sejo, ko boste na svetu občirte o tej temi razpravljali In odhčali. Predsednik odbora za izgradnjo galerije Miro štimac Predsednica Civilnega gibanja za Oslinijo dolino Vesna Klavora Na Hatadji smo prodali večino slik. Gos^e so z zanimanjem prelistali naš časopis. Hrli^ka vežica v O^^iiiiici \aNki «KÜMir 4»y.ir«>mn mmIaJ \aNka Kkupnk<*m p<»k«ip2i-■¡•(»^•u y.)¡radili mrli&k«» k4»l kai^o. no ímm1«> IoI«»» na^*rli ur«^NnÍ<*ili. Osilniško pokopališče (6 bilo zelo neurejeno. Vežica, ki je stala, je komaj služila za popravilo orodja in shramtx) mrliškega vozička. Wščani. ki sn>o to opazovali, smo se pred nekaj ieti dogovorili. da bomo to nekako uredili. Izvoliti smo gradbeni o(ft)or in uvedli plačik> od vsakega groba. Dokupili smo tudi nel^ zemlje za vežico. Sedaj je na pomoč priskočila tudi občina, z ureditvijo dokumentacije za mrliško vežico. Občina je lani uredila oziroma asfaltirala dovozno pot do pokopališča in s kamnito ograjo zaščitila brežino. Letos, ko smo dobili vrnjeno podržavljeno premoženje nekdanje agrarne skupnosti, smo r\a novo ustanovljeni skupščini sklenili, da posekamo del gozda in les namenimo za gradnjo vežice. Vsi drugi vaščani. ki pokopavajo svojce na našem pokopališču, pa prispevajo denar v vrednosti ene smreke ali pa eno smreko. Les za veži- co je pripravljen in tudi nekaj denarja je ostak» za pomoč pri gradnji. Vaški odbor skupaj z upravnim odborom agrarne skupnosti si prizadeva, da bi dela stekla dm-prej in bi mrliška vežica čim prej služila svojemu namenu. Anica Štimec Osilnica tx) lan^u dobila novo mrtiško vežico. Obnovitev vežice v Bo»$ljivi l^oki? I^tni.oli ur(>Janjii p<»kopnliš4*a \ B<)hIJí\ i l^>ki prnilir<»ni.dn<^\f»m nirl\ ili, Jo rodila Ideja, da bi tako kot v .ico. Na pokopališču stoji manjša zgradba, ki pa že dalj časa propada in je danes primerna le za shranjevanje orodja. Ker hišica z dveh strani meji na zid. na drugih dveh pa je obdana z grobovi, dostop z vozik>m do nje ni možen, prav tako pa ob njen ni prostora za ve^e število ljudi. Nekdo je lani predlagal, naj bi uredili dostop • cesk) z zunanje strar« zidu in lastnika parcel sta dejala, da bi dovolila ureditev poti oziroma odstopila zemljo za ta namen. Mriiške vežice v vseh vaseh ob6ne. ki jih je pošteno nagrizel zob časa in danes večir>oma propadajo ter služijo te še kot hišice za orodje, so bile vse zgrajene brez dovoljenj, na črno. Če bi želeli gradnje legalizirati, bi bilo potrebno samo za dokunf>entacijo odšteti nekaj deset tsoč mark. Ker občina tega denarja nima. je edina rešitev za možno obnovitev priglasitev del in obnovitev obstoječih objektov. Ideje, ki so se porodile v slabem letu dni za mrliško vežk» v B(^jivi Loki. so bile: obnovili naj bi obsk^ečo zgradbo, da bi služila kol mrliška vežica (uredili pod in strop, streho in fasado), naredili vstop v hišico izven pokopališča in dostop nadkri-li. Sredstva za takšno, minimalno obnovitev bi zbrali s prispevki vaščanov. morebitnimi donad-jami. nekaj dela bi opravili *udamiško'. nekaj sredstev pa bi morda prispevala tudi občina, klej-ni načrt bi pripravil *6osljivčan' Nebojša. ki se, čeprav le vikendaš. rad vidjuči v prizadevanja za obnovo objektov v 'domačem' sk)gu. Ana Rugóle, predsednica vaške skupnosti je 21. avgusta r^a otočku sklicala sestanek, na katerem naj bi se vaščani Bosljive Loke. Mirtovičev. Grintovca in Ložca dogovorili, ali se strinjamo z obnovo mriiške vežKe. Žal je bila udeležba precej skromna, vendar so se vsi navzoči strinjali, da mriiško vežico v Bosljivi Loki potrebujemo. Dogovorili smo se. da počakamo na klejni načrt in grobi predračun in se nato ponovno sestanemo in do^vorimo o izvedbi. Upam. da z večjo udeležbo. K.$. \cokriijena narava - dar l*r(Mi koncu fcbrujirjn kui«» hc zbrali ^•<*b<>lnrji iz <»l>činc a^*a. da bi d<»tfo\orili. kako bi y.a\a-r<»\ali druJ:inc |ir<'d zajar In kako l»i MNl('Io\ali na y.dra\Kl\«>iicMn p4»dro^*ju n M>N4Hlnjinii ^»ciM'» larji iz llrvai^ko* Dogovorih smo se. da povabimo mag. dr. vet. Jožeta Gabrovška. da nam strokovno razloži, kako zatirati te škodljive bolezni pri čebeljih družinah. Našemu vabilu se je rad odzval in podal strokovno razlago in praktično pokazal dek) s strojem za zameglitev v panjih z zdravilom Ami-tras. Dvema čebelarjema, ki bosta samostojno opravljala preventivno dejavnost v čebelnjakih, je dal tudi suokovno napotito. Razgovor je bil zek) uspešen in strokoven in |e trajal več kot tri ure. Posveta so se ud^ežili tudi čebelarji z onkraj Kolpe, s Hoiraške. Neokrnjena narava je eden naravnih darov, v katerem dobro uspevajo hH^čebete. /a /a\ar«»\anjc naravo, ^««'bt^-IJili druiiin In vanju lM>mo p4>vabili tudi «Vbt^-larjo iz Hrvaško. Co bomo i.*»-tf^'^aMiio zdraviti ^«obi^ljo druj:i-no. bi» uspob p<»p€»ln in b«»mo laliko pIm»Io. 21. aprila, jo bil<» v IKilnioi dr>.avno prvonslvo v rnftin;¡u - spuNl Kolpa Okiili 20 okip raftinji klub4»v iz vno Slovonijo M^ Jo p«imorilo na 7 kl-l«»niolrov d4»l;¡Í pro}¡Í 4mI Starih maln«»v d«» Kosljivt* l^>ko. Ob 10.30. uri se je pričel uradni trening, ob 13. uri pa teknf>ovanje. Eden od favoritov je bilo tudi domače moštvo Outsider. ki je bito ustanovljeno pred dobrim letom. na tekmovanjih pa že dosega dobre rezultate. Fantje so se udeležili tudi tekme za državno prvenstvo na Soči. kjer so med 24 ekipami zasedli dobro sedemnajsto mesto. Tokrat jim sreča ni bila tako naklonjena, čeprav so tekmovali na domadh vodah. Uvrstitev na mesto proti koncu tekmovalne lestvice pa jim prav gotovo ne bo vzela veselja do športa in tekmovanj. Tekmovanja pa se je udeležita še ena ekipa iz Osilnice. ekipa Jožeta štimca iz Grintovca. Tist) tróvala. Iv niso dobro poznali proge po Kolpi, so imeli na poti tudi težave. Redke in lepe ><'kaj lM»lani^*nih y:anÍtnÍ\4K>
  • ški pretektesti so se v dolini Kolpe kot tudi drugod po Evropi izmenjevala topla in hladna obdobja. Tem vremenskim spremembam so se prilagajale tudi rastline. V toplih obdobjih so se t^ najbolj razraščale topk>ijubne rastline, ki ph še danes najdemo na prisojnih in apnenčastih pobočjih. Med temi rastlinami sta najlepši kranjska lilija in jesenček. Kranjska lilija ali zlati ktobuk ima redeče-oranžen -kk>tkiček-. neprijetno diši in cveti v mesecu juniju med grmovjem in po košenicah. Jesenček je cvetika. ki jo prej zavonjamo. kot vidimo. saj n>očno diši po limonah, njegovi cvetovi pa so nežno vijoličasti. Cveb prav tako v juniju in raste po prisojnih pobočjih. V hladnih obdobjih pa so se v dolini Kolpe naseljevale bolj hladnoljubne rastline, ki so danes našle svoje zatočišče v hladnih in vlažnih soteskah potokov, ki tečejo proti Kolpi. Med tenv rastlinami sta najbo^ zanimivi alpska mastnica in najmanjši alpski zvonček. Že njuni imeni povesta, da sta k) bolj alpski rastfini. Alpsko mastnk» najdemo povsod tam. kjer se voda preliva po stenah ali na zamočvirjenih predelih ob potoku. Njen cvet je droban. bel. posebej zanimivi pa so njeni sluzasb ksti. na katere se lepijo drobne žuželke. Rastlina s svojimi prebavnimi encimi te žuželke razgradi in nato hranilne snovi posrka vase. Mesojede rastline najdemo povsod tam. kjer v tleh primanjkuje dušikovih spojin in so jim ti drobceni organizmi dodaten vir teh snovi. Najmanjši alpski zvonček ni sorodnik našega belega spomladanskega zvončka, ampak je bolj soroden njn>eni trobentid.. Ima rahlo vijoličen, narezljan in kimast cvet. cvete od aprila do junija in ga najdemo samo v doKni Belice. Meni so v dolini Kolpe še najbolj všeč narcise, ki jih vsi poznanK) po dehtedh cvetovih ter dišed in blagajev voidn. Dišečemu voldnu domačini pravijo tudi rdeči nagelji, čeprav si ni z njim prav nič v sorodu. Rdeči vok^n ima drobne rdete cvetke na vrhu poganjkov, cveti v aprilu in maju med redkim grmovjem in v podrasti črnega bora. Blagajev voldn pa je ena najbolj znan^enitih rastlin ^en^, saj je bil prvič odkrit prav pri nas v polhograjskem hribovju. Njegovo nahajališče si je šel predat sam saški kralj Friderik Avgust II. Domačini so menib,. da je rastlina verjetno zdravilna, čeprav je kar precej strupena. Po videzu je blagajka precej podobna dišečemu voldnu, leda so njeni cvetovi beli, oboji pa opojno dišijo. Cveti v aprilu, najdemo pa ga v dolinah nekaterih potokov ter v podrasti redkega bukovega gozda. Še veliko zanimivih rastiin raste v dolini Kolpe, ki so mogoče nekobko manj opazne, vendar pa še bolj redke in zato še bolj dragocene. Upajmo, da se naše košenk^e. pašniki in ti'avniki ne bodo zarasli v strnjen gozd. kajti s tem bodo izginile mnoge prelepe In redke cvetice. Irena Lavrač Kranjska cveti v jun^u in raste na pobo^. Btagaiev vx)^n. eno na^j znatneni^h slo-ven^h rastlin, najdemo tudi v naii doHni. sv Spoštujmo gozd! lolo. zadnji v maju. .««e vrstijo prireditve povezane s skupnim imen<»m: TKDKIV Tema iel<»šnje)ia t(>dna |veka v gozd. gozd osiromašimo, včasih prispevamo tudi k njegovemu propadu. Še ne dolgo tega je človek cenil gozd le po količini lesa. še pred tem pa po tem, koliko hrane za živino in zase je našel v njem.Oanes spoznavanj Še vse druge koristi, ki jih gozd nudi čk)veku - pa to poleg lesa niso le gozdni sadeži, gobe in zdravilna zelišča. Najpomembnejša dobrina iz gozda je voda. ki jo gozd zadržuje in čisti. Kje bi dobili vodo. če bi ta takoj odtekla in se ne bi zadrževala v gozdnih Ueh .Voda odt^ sedemkrat počasneje iz gozda kot iz travnika! Odtekajoča voda bi odnesla rodovitna Ua. Kljub veliki gozdnatosti v Sloveniji (54%) odnese voda okrog 5 milijonov m' tal na leto. Gozdovi so velika pljuča, saj proizvajajo kisik, ki je -stranski« produkt pri fotosintezi • tvorbi organske hrane, hkrati pa tudi velikanski filter najrazličnejših prašnatih delcev. Gozd je pomemben življenjski prostor številnih velikih in tudi žeto majhnih prosto živečih živab in rastlin, od katerih so nekatere že zeto redke ali pa so močno ogrožene; nekatere med njimi so zato tudi zakonsko zavarovane. V gozdu smo na obisku, zato se moran>o obnašati po dotočenih pravilih, ki so zapisana v gozdnem bontonu. klilično podobo gozda na mnogih mesbh kazijo divja odlagališča, ki v sebi skrivajo marsikatero nevarnost za gozdne prebivatoe. za zemljo in predvsem za vodo. Številni odpadki, kot so baterije, akumulatorji, odpadna olja. zdravila. barve. laki. herbiddi.... so strupeni in težko razgradljivi ter povzročajo doveštvu in naravi mrnfm mmmrm. ogromno škodo. Za primer naj navedem, da ena kapljica olja or>esnaži nvlijon litrov vode' • V večini gozdov (razen v gozdnih rezervatih. ki so posebej ohranjeni gozdni predeli in shdo jih gozdarji izk>čili iz gospodarjenja kot gozdove s posebnim pomenom ter so zakonsko zavarovani) je ne glede na lastnino dovoljen prost dostop in gibanje, čebeljarjenje ter tov. rekreativno nabirar^e pk)dov. zeljnatih rastlin, gob.....v skladu s predpisi. Zemljiško • knjižno pa je lastnik gozda lahko posameznik. $kuprx)st. cerkev ali država, ki naj bi za gozdove skrbeli kot dober gospodar. ■ Gozdarji, ^anind.... so gozd opremili s številnimi kažipoti, klopmi, kurišči in podc^ opremo. ki služi k bolj kakovostni in lažji rekreaciji ati turizmu, mestoma pa je namenjena tudi v poučne namene. Gozdarji še posebr>o pozornost namenjamo gozdnim učnim potem, kot pomembnemu elementu pri vzgoji mladine, pa tudi odraslih, o naravi, gozdu in gozdarstvu, naravovarstvu. ... ljudje namreč vedno bolj iščemo v gozdu mir. ti^no. sprostitev.... Tudi v vaši občini bi gozdarji želeti postaviti učno pot. ki bi jo lahko kombinirali s trim stezo, tjpam. da boste lastniki gozdnih parcel, preko katerih bo ta pot potekala soglašali z njo in tako pokazali sodoben pogled na tovrstne učne in hkrati rekreativne pripomočke in naprave. • Za stovensko gozdarstvo lahko rečem, da je eno najnaprednejših, saj temelji na načelih trajnosti, sonaravnosti in večnamenskosti gozda. Pri nas ne sekamo hektarjev gozdov (danes vsako uro posekajo na svetu 14.000 ha gozdov) temveč kubike lesa. ki so točno pred-pisarv in strokovno utemeljeni. • V naravi ti manj pomembnih, ni dobrih ne slabih. grdih ali lepih, nekoristnih ali koristnih rastlin in živali. Narava (gozd) je popolna san>o takrat. ko ima vse. kar jo vzdržuje - od čnnčka do medveda in od trave do drevesa. Je $talr)0 v spreminjanju • a vedno v ravnovesju ■ toda samo v soži^us prijaznim čiovekom! K sreči se čtovek vse bolj zaveda, da je gozd sicer čudovita sWaritev narave, ki pa ni večna in trajna, če ga ljudje prekomerno izkoriščan>o in ur^je-mo! Upam. da ste našli kar nekaj razk)gov. zaradi katerih boste gozd odslej bolj spoštovali. Če pa se vam postavljajo še kakšna vprašanja v zvezi z gozdom, vas prosim, da se oglasite na Zavodu za gozdove Slovenije - KE (krajevna enota) Kolp-ska dolina in skušali vam bomo pomagati pri iskanju odgovorov. Povzel po tekstu Bojana Kocjana: Vodja KE Kolpska dolina Stane Potisek Harijaiia Malnar -Kiiap pesnica dežele Petra Klepca V m1 arija no >lainar - k na p ix pri «Minioi. Dve ali tri leta je lega. kar je Marijana Knap - Malnar na literarnem večeru. predstavljajoč nekaj svojih pe^i. omenila, da bi rada svoje pesmi tudi izdala. Ali bi ji člani Civilnega gibanja pri tem pomagali? Prisotni člani smo ji obljubili pornoč. pa potem na obljubo nekako pozabili. Vendar Jana. kot jo kličejo domači in prijatelji, ni pozabila. Lani nas je na obljubo spomnila. In ker je bila upoma, je bilo potrebno obljubo izpolniti. Čeprav ni še nikoli izdala knjige ali pri tem vsaj sodelovala, se je Jana z neverjetno energijo totila dela. Pozanimala se je pri prijateljih in znandh. ki so jo ji odgovorili na vprašanja, na katera si ni znala odgovoriti. Našla je lek-H>rico in sponzorja - občino Osilnico. Knjiga je ugledala luč sveta v razmeroma kratkem času za knjigo, v dobrih šestih mesedh. Njeno umetniško vrednost bodo ocenili bralci. Vsekakor pa se je Marijani Knap - Malnar izpolnila življenjska želja - dobila je svojo ki^igo. V uvodu pesniške zbirice je Olga L^ac zapisala: Marijana Knap se je rodila 22.8.1954 v kmečki družini s petimi otroki. Na otr<^tvo v Osilnid so ji ostati trpki spomini, saj je bik) življenje v t^ dolini vedno težko, ne le za starše, ampak tudi za otr^e. • Ni bik) bolj revnega otroka. kot sem bila jaz.« se spominja. AMarijana je znala že takrat najti svoj tihi svet lepote: v naravi, knjigi in med ljudmi. Pri sedemnajstih letih se je poročila in za svoje štiri otroke že pri dvajsetih z možem zgradila hišo in ustvarila varen in topel dom za svojo družino v Se-iih pri Osilnid. Svojo prvo pesem je napisala, ko ji je bik) devet let. ko je na sliki videla sestradanega. lačnega otroka in zapisala v pesem najlepšo besedo * pšenica in tu(t kasneje v svojih pesmih izpoveduje, kako pomembno je za $očk>-veka. da ima kruh. Ijutezen in mir. Pri petnajstih letih je fantom na njihova ljubezen^ pisma odgovarjala s pesmimi. In to jim je bik> neskončno všeč. se spominja. Ljubezenskih pe-srd je v njervh izpovedih največ. Pesmi pravi, se ji porajajo podnevi, ponoči. na sprehodu, v gozdu, na na-brežinah Kolpe in čabranke. Ck)mad kraj - Osilnid dolina - je zanjo ena sama pesem. >Axlik> njenega žtvijenjein njene pesniške govorice je vera. upanje, ljubezen. dobrota in človek v stiski, ki naj mu ponudimo roko in postanimo sonce. Knjigo z ljubeznijo in hvaležnostjo posveča možu Martinu. »Sem navadna kmečka žena in take so tudi moje pesmi.- se je označila sama. Želimo jim prijazno pot med bralce. K.Š. Marijana Malnar - Knap je svojo llini no jo v loli»Ñtijc>tii lolii pri^**«»!» prohiijali »i\oNt ludl mod pr4'bi\nlNl\»m. ki pik^aNi dojema« da in<»ra NaiiK» Nlorili nokaj xa N\oj lopÑl in lM»ljNÍ Jiilri. V naši dolini ni na pretek tjudi. ki bi se ukva^li z glasbo. Pa vendar smo sklenili v Cnrilnem gibanju oziroma njegovi kulturni sekciji, da poskusimo ustanoviti manjši orkester. Pozanimali smo se. kdo igra hannoniko aii kakšen drug inštrument in kakih deset ljudi povabiti marca na ustanovni sestanek. Prvič odziv ni bil velik. Prišli so trije harmonikaši. Dogovorili sirtose. da vabila pošljemo še enkrat in poskusimo tudi z ustnim obveščanjem. Drugič smo biti uspešnejši. Skupno vajo so imeti v večnamenski dvorani Podružnične šole v Osiintó. 2}rali so se instrumentaksti ter nekaj članov Gibanja za Osilniško dolino, ki so bili prisotni na prvi skupni vaji. Po kratkem ogrevanju in uglaševanju instrumentov je fantom dek) kar dobro stekk) in iz dvorane je bik) kmalu slišati i^ano igranje. Vaja je zek) dobro uspela, saj so se fantje zek> dobro 'ujeli' in mnenje vseh prisotnih je. da bo n^hovo igranje še večkrat popestrik) življenje v dokni. Po končani vaji so se vsi člani skupine postaviti še na stopnice pred šolo in v veselje in začudenje prebivalcev in nekaj turistov ubrano zaigrali nekaj shDvenskih narodnih, ker je bila tudi prva * neformalna' predstavitev članov skupine. Želinx> jim še mnogo uspehov na kulturnem področju in v prebujanju kulturne zavesti v doli ni. Pritožnosti bo zanesljivo dovolj, upam pa. da ne bodo ob slabi udeležbi njihovih sokrajanov na nastopih prehitro izgubili volje za nadaljnje delo. Vljudno vas vse. ki te vrstice berete, vabim, da pridete na nastope, ki jih bo skupina pripravila in s tem daste pohvak) r^ihovemu delu in jim vlijete votje za nadaljnje dek). Miran Klavora Tomaž navdušil Sklad Kopuliliko .SI«>\oniJo m IJuhiloljNko kul-I urno doja\ noNli, ona iv.poNlava jo k«» jo «Mlh^^^il. da prohi\alNl\u k<»^*o\ja lor ok»li<*4' pripravi pr4Hl.sla\ilo\ doja\n«>Nli. ki m» m» /.družilo p«mI okrilj<>m sklada. V la namon mi y.a M>b(»lo 27. maroa I9H9 priprav ili naNlup v Si^jiko-d<»mu v K(»^*o\ju v. na.«tU»\4»m " I.j ubil oljska kuliura m«^ nami " In nanj p4»\ahili ludi prod-Nla\niko <'i\ilno|2a gibanja /.a Osilniško dolin<». l'o kralkom ra/.miNioku jo bila Nprojola i>dl<»^«i-l«>v.da nas In» xa<>ike spravil prve akorde, je že bil v elementu in nastop je opravil v sk>gu. ki je znadlen samo zanj. Aplavz ob kor)cu njegovega nastopa je povedal vse - vsa publika je bila s srcem z njim in njegovim igranjem, in vsi so ga t^li pripravljeni poslušati še naprej, vendar na žak>st program je program, vedno omejen s časom. To-m^ je po nastopu žarel, ko je sprejemal čestitke nas. ki strio ga spremljali v Kočevje in poskrbeli za prevoz do doma. Spotonta smo se mu oddolžili samo z malenkostno pozomos^. ki pa mu je bila. nezahtevnemu kot je. popolnoma dovolj. O njegovem usp^ na prireditvi, s katerim je ponesel glas o Osilniški dcici izven njeri) meja. je lahko slovensko bralstvo bralo danek objavi^ istu.Že sam naslov podpisa pod sico pove dovo^:'TOMAŽNAVDUŠLrvpc^ dvorarijeTomažpoželnafv^aplavza. Čestitamo. Ibmaž! Miran Klavora Harmofí^aéi na pnÁ vaji v osnovni šoH Osiinica. Naš najmlajši, pa zelo uspešen harmonOiaš. Tomaž Šimec. Zelenjadar-stvo v Osilnici Šolala, ki »o Jo v 4t^p kal(>rih m» knhal«' naM» Itabi«*«». pa liidl |>ralMibi<*o. (■«»««p«'Jani M» rt><*4^o prip«»> od4»\ ab* Miira nuili In U^o. k«M pra%i. Jo ick^J M pa!<4irMk«> kuharsko rot^^^plo \olik<». llaiM'« «»bJa\lJanio irL Krompir t- /olišči Krompir lahko spečemo v naravi, na og> njišču, U smo ga pripraviK iz suhih vej in obk>ži-li s kamni. Ko drva nekoliko pogorijo in se ustvari žerjavica, darm mlad opran krompir v alu posodo ali ga zavijemo v alu folijo. V vsako foli-jo danfK) 1 krompir, rezino slanirte in ščepec ^ lišč (timijan, rožmarin, žajbelj). Pc^eg krompirja lahko pečemo v žerjavici tudi papriko. V folijo damo papriko, ki smo jo nanK>člli v olivnem olju, poleg pa dva stroka česna. Na enak način lahko spečemo tudi čebulo, ki jo na koncu solimo. V foliji lahko pečemo tudi ribe z zelišči ali salamo, za maščobo uporabimo kapljico oljnega olja ali ntaslo. Taslirski kruh če smo v naravi in pečemo zgoraj navedene dobrote, lahko pripravimo tudi krtih. V loncu zmešamo mleko, ki ga mak) posolimo. dodamo kvas ali sodo bikarbono, 1 del pšenične moke in mak> koruzne ter zmes vlijemo v alu posodo. Pečemo počasi. Kruh ne sme biti višji od pd centimetra. I'«'njnk Iz pastirskega kruha se pripravi posebnost, ki se imenuje penjak. Pastirski kruh se zdrobi v posodo, nanj seseklja 3 stroke česna in doda 2 dl kisle smetane, zmeša In poje. Kot pravi ga. Jana, je to zelo nasitna hrana in pride prav delavcem v gozdu. Aprila jo bilo 32. mednarodno tekmovanje v kajakih in kanujih nNrii bdaiaMij: CMno a Oiinilko Mino. OMnict. Und-flHU odbor: Olgi UMC. JoM Otin. Mr)arw S«rc«, Stan« Jann. Sttaae - odgovorm urMnte«. Priprava m Mk: kUltgral. CaMpis tMtt« MkMi 400 bvotfov m ga dete oMoni brai-pMne. 2ire ra«un: S130M211100&«S 132011VKI2S0. Tekmovanje, ki poteka že več kot dve desetletji. je namenjeno tako tekmovanju kot tudi družer^u. Tudi letos se je pred prvim majem v Osilnid zbrala množica ljubiteljev čolnarjenja z obeh strani Kolpe, ki se radi vračajo na zeleno lepotkx>.