IZ   aELOVfilH   SOLEKTIVOV
Nagrajevanje v kurilnici "Banat"
Delavski svet odpravlja prejšnje pomanjkljivosti
Zelezniška kurilnica >Banat« v iSrenja-niOB spada med večja podjetja te vrste — zaposluje približno 1500 delavcev. Ukvaija se s popravilom lokomotiv iu potniškili toz. Uvedba norm v podjetjih tc vrste je poseben profolem. Njjhovo de'lo je sestav-ljeno iz velike množine raznovrstnih ope-racij, od katerih imajo številne obrtni značaj, tako da je ležavno nvesti indivi-dualne norme. Podjetje »Banat« je uvedlo nedavno tako jmenovane pavšalne eortne, kar je novost.
Pavšalne nonne
Pavšalne norme določijo takole. Kuril-nica se zaveže svojim strankain železni-5kim transportnim podjetjem, da bo na-pravila vsa potrebna popravila v določe-uem številu delovnili ur, pa naj gre za ve-lika. srednja ali manjŠa popravila. Na te-melju prejšnjih skušenj' vedo za vsako vrsto vozil, koliko je potrebnih rlelovnih ur za določeno vrsto popra-vila. Skupna vsota delovnih ur, ki so potrehne za vse delo, je neke vrste norma podjetja, na osnovi katere kurilnica zaračunava usluge transportnitn podjetjem. Ali bo končala prevzeto delo v določenein števihi nr ali ne — to je sedaj tijena stvar.
Sikupno število delovnih nr razdeli na-prej na posamezne delovsie skupine, ki so zadolženc za posamezno vrsto dela. Vsaka skupina je zainteresirana, da čim prej in čim bolje opravi svoj del dela. Pa ne samo lo, interes vsake skupine je, da tudi dru^e delovne enote pravočasno opravijo svoje delo, da ne i)i prišlo do zastoja v dein vs&ga. podjetja. Zastoj na enem mestu natnreč povzroči počasnejše delo tndi pr« dmgih skupinah. 7,aio je v podjetju zelo razvita medsebojna k<mtrola delovn<ih skupi.n.
Železniško transportna podietja plačajo kurilnici usluge šele, ko prevzamejo svoja vozila. Posebni kontrolni sprejemni organi ugotavljajo, ali je bilo popravilo naprav-ljeno solidno, ali je ostalo kaj nepoprav-ljenega ild. To zato. da bi zagotovili dobrn kakovost popravil. Za dobro kaikovost po-pravjl so zainteresirani tudi ddavci, ki dobijo svoje zaslužke šele tedaj, ko se izkaže, ria je njibova stranka zadovoljna s kakovostjo njihovega dela.
Uvedba pavšalnih norm ima vrsto pred-nosti v primerjavi s prejšnjini načinom dela. ko so transportna podjetja plače-vala uslugre pi? dejansko potrošenih delov-nih urah. Prej je med teina dvevma poslov-r.ima partnerjema pogo^to prihajalo do nesporazumov plede tega, katera popra-vila je treba napraviti, koliko delovnih ur je potrebnih za kakšno operacijo itd. Se-daj imajo prvi in drug-i čist račun. Na drugi strans so vse delovne skupine zain-teresirane, da opravijo delo v čim manj-šem številu delovnih ur. To pa ne sme iti v škodo kakovosti, ker se, kakor smo že povedali, zaslužek izplača šele po izro-čHvi vozila.
Poudariti jc freha, da je pomankljivost tega načina dela v tem, da n« individual-
nib. uorui. To j>a je slabost vseli podjetij te vrste, ki izvira iz specifičnega značaja njihovega   dela.
Zakaj ni preinijskega pravilnika
Ko smo vprašali direktorja kurilnice, ali tma podjetje premijski pravilnik, nam je odgovoril: >lma ia nima«. In res je tako. Bolje povedaino, imelo ga je, sedaj pa ga nima. Lani je imela kurilnica »Banat -premijski pravilnit. Ta pravilnik pa je imel svoje pomamkljivosti in so ga zato razveljavili.
Eoa iznved največjih slabosti lanskega premijskega praviLnika je bila, da ni je-mal kot osnovo za premiranje delovne storilnosti ln prihrankov pri materialu. tomveč proizvodni plan. Presega plana jo povzročila tudi ustrezno povečanje pre-mij in narobe. Zato je bilo podjetje, po-sebno pa votlilni kader, zainteresirano, da
je bil plan čim bolj ohlapea, da so imeli določene rezerve, ki so omogočale, da so S'i zagotovili premije ne glede na delovno storilnost in prihranke pri materialu. Tako se je.v praksi dogajalo, da so btle premije največje tpdaj. ko je bila proiz-vodnja najraanjša Ln narob«.
Druga prav tako veliika slabost lanskega premijskega prarilnika je bila v iem, da je prišlo v poštev zn. premiraaje samo vo-dilno asebje. Le majhnemu stevilit delavcev je bilo omo^očeno, da so d>bili premije. Tooneje |X)V€dano, noben delavec razen brigad«r]a ni bil vpoštevan pri premira-nju. Ce je odpeljala lokom<»tiva, denimo, iz delavnice pred rokoni, je premijo dobil brigadir, ne pa delarci. Tako sc je v praksi dogaja.lo, da jebrigadir, ki mn tako piemiranje ni ugajalo. del 1 svojo pre-mijo z delavci, ki so bjli najbolj zaslužni /o. uspeh  njegove s-kupme.
Delavski svct kurilnjce »Banat« je ugo-tovil te slabosti in pripravlja sedaj nov premijski pravilnik, po katerem bodo pre-mije odvisne prcdvsem od delovne sloril-nosti in prihrankov pri matsrialnih stro-ških. Prav tako raj!pravljajo o možnosti, Ha bi pri premiranju apo«tcvali šim vež tlelavcev, n ne samo voditelje brigad in vodilno osebje.
D.V.