Poštnina plačana v gotovini, V Ljubljani, 16. decembra 1933. Štev. 11. Leto I. Cena Din 1.50. GLAS INFORMATIVNO STROKOVNI LIST Izhaja vsak teden. — Mesečna naročnina za akademike 5 Din, za vse druge 6 Din. Za inozemstvo lO Din. Rokopisi se ne vračajo. Uprava in uredništvo: Ljubljana, Grubarjevo nabrežje 16. — Ček, račun: Liubljana stev. 16.465. Naš odgovor Decemberska številka »Časa« je prinesla informativen članek o »Akademskem Glasu«, vendar tako, da je na prvi pogled jasno, da pisec ne razume naših intencij. V tej kritiki gleda list mesto pravega, čisto tuj obraz. Ker morejo take informacije roditi napačna mnenja, smo prisiljeni odgovoriti in razčistiti, kar je nejasnega. Jasnosti hočemo vedno in povsod: nejasnost vodi do napačnih — krivičnih sodb. Pravilno ugotavlja pisec, da hoče biti A. G. strokovno informativen in da hoče obravnavati vsa vprašanja, ki se tičejo aka-demstva in naše univerze. A. G. tudi ne more mimo kulturnopolitičnih vprašanj, ki posredno ali neposredno zadevajo univerzo, slovenskega akademika ali narod, iz katerega je izšel. Ponovno smo že dokazovali upravičenost akademske mladine za teoretično in praktično sodelovanje pri reševanju perečih problemov, ki zadevajo kakorkoli ali v kakršnikoli obliki naš narod. Ostati hočemo zvesti borci te osnovne, naravne naše pravice. Ostati pa hočemo dosledni. Nihče ni pred drugimi poklican. O vseh problemih govoriti je v enaki meri pravica nas vseh. Zato ne moremo, ne smemo zapreti A. G. v ozek krog političnih somišljenikov, ali strokovne organizacije, ako naj vrši svoje naravno poslanstvo, biti glasilo akadem-stva. Če naj ostane list odprt vsem, ako vabimo vse brez razlike, politične ali svetovno nazorne pripadnosti, ne moremo trditi, da je orijentiran kakorkoli politično ali svetov-nonazorno. Dosledni v načelnih intencijah nismo odklonili niti člankov, s katerimi nismo popolnoma soglašali. Zato bi bilo nelogično in celo nedopustno iz člankov sklepati na filozofske ali politične sisteme, katere propagiramo. Celo naše osebno prepričanje — v kolikor je individualno — ni merodajno za »Akademski glas« ako naj bo v resnici akademski in ne morda »Naš Glas«. Svetovni, nazor, ki so nekaka barvana očala, skozi katera gledamo v svet in njegovo življenje, je človekova intinmna svojina. Kdor je značaj, te svojine ne kupuje jn ne prodaja. Svetovni nazori so take narave, da med njimi ni kompromisov, ni sprave. Življenje je večen boj idej ali če hočemo — svetovnih nazorov. A. G. si ni nadel nehvaležne naloge ustvariti iz vseh mogočih svetovnih nazorov enotnega, ki naj bi združeval vse dobre elemente posameznih sistemov. Ob rojstvu bi se zapisal poginu. In vendar hočemo ustvarjati — bolje poglabljati v akademstvu medsebojne vozi, hočemo duhovne enotnosti vsega študentov-stva, enotnosti, ki ni svetovno nazorne narave. Današnja doba je Svojevrstna, kakoršne ne najdemo v zgodovini. Prinesla nam je nove probleme, preje neznatne potrebe. Te spremembe so sprožile močne izenačeval-ne reakcije, ki se javljajo v raznih oblikah, lik Rojstni dan naš in pokrovitelja Pokrovitelj slovenske univerze, Nj. Vel. kralj Aleksander I. praznuje v nedeljo, 17. decembra svoj 45. rojstni dan, Svesta si velikih zaslug, ki jih ima visoki slavljenec za našo univerzo, se tega praznika vseh Jugoslovanov, iskreno raduje tudi slovenska akademska mladina. Ob tej priliki se mu zahvaljuje za vso naklonjenost, ki jo je doslej izkazal najvišjemu žarišču naše kulture, simbolu naše narodne svobode, in veruje v njegovo naklonjenost tudi v bodočnosti. Naj živi še mnogo let naš visoki pokrovitelj slovenske univerze! bodisi gospodarskih, političnih, socijalnih ali kulturnoduhovnih. Da se je pojavila reakcija zlasti v akademski mladini, je razumljivo in naravno. Saj je bilo študentov-stvo v vseh dobah nekak barometer sodobnih razmer. Današnja akademska mladina kaže videz neorijentiranosti in negotovega iskanja. Vendar ni povsem tako. Sodobna akademska mladina ima brez razlike cilje, ki jih je rodila doba. Zdi se celo, da so interesi svetovnega naziranja potisnjeni v stran in da so v ospredju našega skupnega zanimanja neke skupne težnje. Mladina išče definicij kulturno-duhovnih pojmov, ki so se — četudi stari — pokazali v novi luči naše dobe. Kar je bilo v polpreteklosti jasno, je danes problem in predmet iskanja. Mladina ne mara nejasnosti, hoče točnih odgovorov, hoče si jih sama poiskati. Duhovna struktura današnjega aka-demstva kaže, da si je take odgovore že dala, da je mnogo teh našla v enotni smeri. Ta vprašanja so odnosi slovenstva do jugoslovanstva, vprašanja narodnosti, socijal-nosti, gospodarstva, kulture, vprašanja mladine, odnos do starih ter preteklosti in posebej še vprašanja naše univerze. V rešitvi teh kardinalnih vprašanj se je pokazalo akademstvo v pretežni večini enotno. Ustvarja se enotna, neorganizirana fronta, ki jo vežejo zgolj duhovne vezi in to mimo svetovnih nazorov, puščaje na stran intimnosti svojega srca in duše. Razmere so izsilile enotno duhovno usmerjenje; v tem vidimo spontano gesto kolektivnega duhovnega življenja akademske mladine. Jasno je, da mladina ni prišla po isti poti v to duhovno skupnost, ampak raznih, po naravi mišljenja in gledanja izbranih poteh. Četudi je to zase zanimivo psihološko dejstvo, vendar v tej zvezi ni važno. Podčrtati moramo le, da si je akademska mla- dina ustvarila enotne duhovne vrednote, da jo te vrednote vežejo v duhovno občestvo, ki se je ustvarilo preko mej individualnih diferencijacij, da kaže akademska mladina brez ozira svetovno nazorne pripadnosti . načilno enoten duševni profil. Verujemo v evolucijska nihanja; prepričani smo, da bo prišla zopet doba, ko se bodo naše skupne težnje umaknile individualnim težnjam miselnosti, da se bo duhovna enotnost razdrobila v sorodne skupine, osnovana na raznih miselnih bazah. Toda to bo šele takrat, ko bodo naši skupni problemi povoljno rešeni, ali bolje, ko skupnih problemov več ne bo. V zameno za te, bo doba prinesla nove naloge, ustvarjala duhovna občestva na novih temeljih. Tako se more menjati raison d’etre lista. V tej luči je in mora ostati tudi v bodoče A. G. samonikel izraz svoje dobe. »Akademski Glas« naj bi postal vidni znak očrtanega skupnega teženja vsega akademstva. Ti motivi so ga rodili, tem idejam služi, v tem je njegovo poslanstvo. Noče in ne sme se udinjati kaki miselnosti, dovoljuje nasprotno vsakemu načinu mišljenja doprinašati k reševanju naših skupnih problemov. A. G. naj bi bil le fizični simbol kulturno duhovnega občestva (v zgoraj očrtanem smislu) današnje mladine, naj bi le krepil in pospeševal spontano duhovno zraščanje generacije, ki prihaja v življenje. Da bomo zadeli na nerazumevanje in napačno tolmačenje, smo pričakovali. To nas ne preseneča, še manj straši. Dokazuje nam le, da prinašamo novega duha, ki po znanih principih vedno izzove reakcijo. Doba, ki gre pred nami, nas ne razume. Gleda nas iz zastarelega stališča, meri z merilom svoje dobe, ki je dostikrat stranka. Zato smo ji nespametni, brezglavi otroci, brez zdrave samokritike. Da otroci smo, Numerus dausus na medicini Na deski medicinskega dekanata je objavljen sklep fakultetnega sveta medicinskega dekanata, po katerem se uvaja ža letni semester 1933-34 že numerus clausus za slušatelje medicine. Numerus clausus je določen na 120. Tako se glasi Suhoparna objava. Zaenkrat še ne moremo v naglici presoditi pomena te odredbe, zdi se nam pa kljub temu presenetljiva. Smatramo pa, da bi bilo napačno tolmačiti to odredbo kot odgovor na akcijo naših niedicincev za izpopolnitev me- dicinskega instituta, o kateri smo poročali v zadnji številki. Naši medicinci živahno komentirajo novo odredbo in so po pravici želo v skrbeh za prihodnji semester. Sedaj je na medicinski fakulteti skoraj 200 slušateljev in bo torej od teh komaj dobra polovica deležna vpisa v letni semester. Kako bo postopal pri vpisovanju v letni semester medicinski dekanat glede tega omejenega števila, še ni znano. Vsekako bi bilo želeti, da bi imeli pri vpisovanju domačini prednost pred tujci. Pop. Hi in stari V par člankih Akad. glasu so razni pisci Sprožili vprašanje akademske mladine do tiaše starejše intelektualne generacije. Ob tej priliki se je pisalo, da je' daiiašnjd akademska mladina bolna; da mora med mladimi in starimi vladati ozka vez in da moramo poglobiti stike s starejšimi akademiki, ki so pripravljeni biti ndm svfetovalfcl hi varovati nas, da ne bomo nasedli temnim vplivom in neodgovornim svetovalcem; da ee akad. mladina ne sme tlačiti v Organizacije in okvirje, ko f>a si Vsakdo lahko ♦stvari svoj nazot in svoj ptograiri itd.- itd. Spričo dejstva, da je odnos nas do starejše generacije še dokaj nejasen iti da je v ze več študentovskih društvih zbudil precej prahu, je potrebno, da se s tem vprašanjem iiekoliko podrobnejše ogledamo-. O »bolezni« akademske mladine in potrebnosti ali nepotrebnosti študentovskih organizacij pa v prih. številkah Ak. glasu. Človek jč pod neprestanim vplivom svo^ je okolice, gospodarskih, socijalnih in kulturnih razmer in njegovo mišljenje je produkt teh vplivov. To veija za poedinca, to velja ža čele generacije. Različne razmere v raznih dotah povzročajo, da je tudi mišljenje človeka v raznih dobah različno. Tega ne smemo pozabiti pri presojanju razmerja med mladimi in starimi. Starejše ghherdfcije so živele v dobi, ko je bil danaŠriji gospodarski sisteni še spO-Stiben preživljati človeštvo, ko so bile krize le prehoden pbjtiV iit S« jim sledila leta prošperitete in blagostanja in kd radi tfegd socijalna ndspifotja še niso bila tako ostra. Mi pa šibo odrasli v dobi, kd je šfcdanji fed V ražsulii, dožlVljaiho krizo, v kateri tudi tneščaiiski ekdnomi rte vidijo rešttega izhoda ih trdd dbčiitimo pežo do viškd znanih sOfcijalHih nasprotij. Starejši akadeihiki šd študirali na tujem, kar jfe bilo mogOče škdrO izkljiičfio posedujočim. Danes v teiii iti mhogo boljše, vendar morajo študirati tudi nekateri otroci neposedujočih produktivnih slojev, ki prinašajo s seboj težnje in nazore teh delov naroda. Naši str>i’i so eešto težko študirali, vendar so lahko z vso sigurnostjo pričakovali, da po končanih študijah dobe sigurno službo ž dobro plačo in napredovanjem. Danes pa smo študentje obsojeni na težko življenje že rta univerzi, po študijah pa nimamo skoro nikakih i zgledov na eksistenco. če hočete, otroci o katerih je zapisal naš veliki mislec Ivan Cankar: »Kadar se ti zdi otroško početje nespametno in brezkoristno, tedaj pomisli, da se zdi otroku tvoje početje še mnogo nespametnejše in brezko-rištnejše in otrok se moti malokdaj, večkrat se motiš ti starec, ki si že pohujšan in nagnit. (Moje življenje.) Velik nauk tiči v teh besedah, nauk za one. ki nas obsojajo, ko odhajajo s pozor-nice, im katerd gledamo mi še izza kulis. Že iz teh primerov vidimo, da so činitO-1 ji njihovih pogledov ha vse družabne pojave in probleme bili precej drugačni kot pri nas in se radi tega tudi ti pogledi od naših razlikujejo in morajo razlikovati. (Razlikovanje pojmov »stari« in »mladi« tu ni mišljeno absoliitno po starosti, temveč po mišljenju, razumevanju Uovih razmer in vživljanja vanje.) V prejšnjih časih so te razlike v mišljenju bile majhne, neprin-cipielhe harave in je mirno sožitje starih gefteracij z mladimi bilo mogoče in je tudi obstojald. Daheš tega hi več. Divergence v mišljenju mladih in starih so tako velike, tako principijelne narave, da med nami tihega in brezpogojnega sodelovanja ne more biti. Skupno delo je mogoče le po idejnem zbližanjU, ako eno stran v svojih principih popusti, se drugi približa, pride pod - njen vpliv in sprejme njeno ideologijo. ; Edino na ta način je zbližanje mogoče. Vprašanje je le, kdo bo moral, Utogel in i bil sposoben na žrfvenik temu problematičnemu bratenju položiti svoje ideje ali poln mošnjiček, prijetno udobnost ali borbeni ogenj? Starejša intelektualna generacija silno težko. Vpliv meščanske pedagogije v srednji in visoki šoli, katerega se inteligent tako težko pozneje otrese, življenje v dobi še ne do kraja razvitih družabnih nasprotij;' socijalni izvor in ločenost od produktivnih slojev naroda ter izoliranost in rezerviranost v Ožek krog — akademici Civeš; privilegiran ekonomski in socijalni položaj po končanih študijah — vse to ustvarja intelektualen navidezen interes za obrambo obstoječega in borbo proti vsemu novemu za njega neprijetnemu in temnemu. Stari generaciji je torej silno težko približati se idejam mladine. Kjer pa inteligent na višku svoje profitarske karijere preide celo v razred posedujočih, tam je to skoraj izključeno. Ali naj popusti mladina? Ali naj mi vržemo v koš svoje nazore, zapustimo boj za naše skupne interese in interese vSCgd ljudstva? Mi tega storiti ne moremo in ne smemo. Popustiti v naši vztrajnosti 111 prepustiti se vodstvu starih, pomeni zločin proti onim množicam, na katerih eksistenco, zgodovinsko vlogo in bodočnost veže akad. mladina svoje delovanje in poglede na svet. Stari na obeh straneh se dobro zavedajo* kaj pomeni zanje in njihove dobre položaje neodvisnost in nov svoboden duh med akad. mladino. Z energično roko skušajo pbseči v naše življenje, da rešijo* kar se te-> šiti da, ne pri tem tankovestno izbirajoč sredstev. Z ekonomskim pritiskom rtad siromašnimi študenti, nezavednosti nekaterih akademikov, ob obilnih materijalnih ugodnostih nekatetih, ki jim jih nudijo, je starim uspelo zadržati še nad velikim delom akad. dijaštva svoj vpliv, vsaj navidezno. Potrebno je, da napram tem dejstvom akademiki zavzamemo svoje določeno stališče: Slovenski akademiki stojimo pred celo vrsto vprašanj, na katerih rešitvi smo živci zairitetesirani. So to predvsem čisto študentovske zahteve, od katerih nujno zavist eksistenca, zdravje in strokovna usposobitev akademika. Poleg teh čisto študentovskih ptdblemov so pred nami še driiga vpra-Šritija, otl katerih' rešitve žt»vi*i srečna bn-dOČttošt Širokih plasti všega naroda. Kdor od starih bo uvidel upravičenost teh zahtev iri bo pripravljen zanje zastaviti vše svoje sile, ta s tem trenotkom stopa med nas. Naše sodelovanje s starejšimi generacijami mofe biti le bojeVna zveza za interese vseh akademikov in najširših plasti slovenskega ljudstva. Nasi bravci se oglašajo ... Akcija ža uvedbo enotne ženske obleke študentk na univerzi je tudi letos našla zagovornice. Motivi šo ublažitev socijalnih razlik v obleki med dkad. žensko mladino. UnifiCitanje Obleke saino ha sebi mogoče ne bo hašlo mnogo iti ostrih nasprotnikov, Vendat je precejšnje vpfašanje, če se ho v doglednem času uvedlo. Le to je treba pripomniti, naj si inicijatorji v slučaju uresničenja njih želja ne domišljajo, da so storili kako veliko socijalho delo, kakor je v sličiiih slučajih V navadi. Zakrit bo zunanji videz obstoječih socijalnih rdzlik itt nasprotij, nasprotja sama pa bodo ostala. Revna študentka bo še vedno hči proletarca, bogata akademičarka pa hčerka upravnega svetnika in prepad in nasprotje bo ostalo nepremosteno. Kvečjemu bo Zadoščeno nevoščljivosti in zavisti. Če ga kako revno dekle ima. Z milodari, dobro besedd, kosom kruha in črrtim predpasnikom ne bomo odpravili bede in brezposelnosti. Ti dve imata svoje vzroke v načinu gospodarstva v družbi. Študij tega gospodarstva, družbe in aktivno sodelovanje na odpravljanju vzrokov današnje bede bb za naše študentke hvaležno, učinkovito in bolj človekoljubno delo. kot vse humanitarne ak- cije, ki so jih kdaj storile. Tam so bedo poedincev omilile, tu pa bodo bedo vseh bednih odpravile. R. K. * Odgovarjam na članek, ki je bil objavljen pod »Naši bravci se oglašajo« — s podpisom Ema, v zadnji številki Glasu. Tovarišicu! Govoriš o iskrenosti med akaderiikinjami* češ, da bi jo bilo treba zvečati z nabavo črnih predpasnikov. Ne, dra-, ga kolegica, s črno haljo ne boš ljudi izpro-mihjula in prav tako bo ostala niala razlika med bolje in slabše situiranimi. Pd pravici, jaz te razlike nisem čutila, če pa si jo tl, poizkusi stopiti v stik s kolegicami, ki bodo s teboj iskrene in prijazne. Prepričana sem, da jih boš lahkb našla na naši univerzi, hvala Bogu, prav dosti. Primerjati bi ne smela univerze z gimnazijo. Gimnazija je šola s strogo disciplino, univerza pa je visoka šola z akademsko svobodo vsakogar in tudi vsake. Univerza je slika življenja ne pa šole. Treba bi bilo torej ves svet obleči V črne predpasnike, da bi ne čutili razlike med enimi in drugimi — in to je nemogoče. Pa poglejmo v tvoj predlog o črnih predpasnikih z druge strani. Morda si sama za- krila vzrok, ki si gd spoznala, pod krinko neenakost med akadtehikinjami, namreč vzrok: Čisto navadna praktičnost. Pod predpasnikom lahko oblečeš to ali ono staro obleko, ali se ti nova ne bo tako hitro pokvarila. Domeni se s kolegicami in uvedi praktično modo na univerzi — a brez radikalnih odredb. Zdi se mi namreč, da črna preobleka ne bi Ižprfeinefiila Sre. Fides. * Naj si dovolim nekaj pomislekov k članku kolegice Eme. Idfeja Sama, dri iiaj bi thed akademikinjami izginila tista tako niiična Večja ih manjša nasprotstva, izvirajoča iz štahoVskih, pteniožeftjških iri zhačajriristnih razlik, da naj bi vsaj ob Vstopu ria visoko šolo prtš-rtehale očitne 111 tajile šoVražnristi, o da, ta idejd je vredna hvale in nujnega priporočila. Je akademska zamisel. Da bi bili? mfed 6riboj kakot SeŠtrri, prijazne, poštrežljive, VelikodUšrio strpHe iri prizanesljive. Lepši kraj, ugledriejša rodbiriri, ihikriVnejše litri in družabna Uglajenost: više to ifi podobno iie bi storilo firititi fiesriglašja, prezira, za-fiičevanjd. Ali Hišrrio ena družina, stremeča po akademski izdbražbi, po višji usposobljenosti žai poznejšfe važne življenjske poklice. Ti zahtevajo vzgojo značaja, vsega človeka, harmoničen razvoj Vseh duševnih sil. Kako naj sicer častrio izpolniriiri svojo živi jensko nalogo, če nam ob akademskih klopeh primanjkuje bistvenih pogojev za uspešno rrist v akademsko polnovredririst. Duh je, ki vse oživlja in' vodi. NtrtraUjJ človek in njegova etika je eno, kar bi moralo brezpogojno odločevati pri oceni vsake individualnosti. Če v praktičnem življenju mnogokdaj ni tako, potem smatrajmo to za svoj moralni minus, ki ga je treba izenačiti po notranji strani, v borbi žri etične vžore v srimospriznartjii in štrrigj disciplini ptofi lastni spačenosti. Ako riamteč duhov pri notranje ne moremo do- UbrrirtriSti Vzgojiti — ižeridčiti jih ftefrtrigoČri — kaj ttarrt pritriaga: zgolj Vi-ddž' — in dostikrat rteiškrerio šktfvatije ii mehanično formo enakosti. Sem mnenja, da bi zgolj zunanje: izenačenje z uniformiranjem ne doseglo zaže-ljenega uspeha. E. 1. Univ. prof. dr. AIffed Še^kri: Izpoved ruskega anarhista v Naposled čez tedne — sem bil zopet nekoliko mirnejši in sem mogel zbrati všaj nekaj misli. Bil sem tako oslabljen, da sem 6e mogel le s tujo ponfioičjo privleči š postelje na divan ali nazaj. Bali so se, da sploh rie bom ptestal. Tedne in tedne trpeti naj-pretresljivejše nadčloveške muke — viseti med življenjem in sriirtjo! — Pa doživel sem bil tudi riadčloVeško ljubezen. Razkrila se irti je Saisna slika. — Okusil sem bil ljtibezfen do zadnja kaplje. — Pa le oni postane tega deležen, ki je Popil poprej kupo trpljenja do dna. Oboje gre preko moči! — O svet kratkovidni, ki boš Mašino smrt itftenoVal: »sadizmus«. Mar mi ni njeno trpljenje dvakrat močneje rezalo v srce. Mar se ni moja duša zvijala v krčih ob Ujenih mukah! — Saj sem hotel samb samega sebe mučiti! — Sem jaz kriv, da je to samo z njenim martirijem mogoče? Mar ni ona delila z menoj moje nadzemeljske blaženosti? — Kdor je te okusil, jih ne da in četudi bo moral plačati dvojrio' eerio v trpljenju!! Ali ni to: »masohizmus«? Mislim, da mnogim še ni znano, kako je z vrati v Oražnov dom. Ta vrata se namreč žripirajo že točno ob devetih zvečer in kdor hoče, da se mti odpro, mrira plačati din n . Če pa je ura že prekoračila liro duhov, je trebri plačati kar cela dvri dinarja. Nisem v načelu proti takemu načinu, s katerim se staririvalci vsrij itekbliko odvračajo od preštevilnih rioičriih pohodov, ampak se mi vseeno zdi, da je deveta ura v tem oziru nekoliko prezgodnja. Človek gre po napornem dnevnem redil rad malo v družbo, morda v kavarno, k prijatelju, na večerni sprehod ali od časa do časa v gledališče. In zato mora po deveti uri že plačati dinar. Irt če greš recimo V gledališče na »oksenštand«^ za kar plačaš dva dinarja in Se predstava zavleže do polnoči, potem moraš spet plačati 2 dinarja, da moreš priti domov. To je vsekakor malo preveč samostansko. Alislini, da bi se 9. tira prav lahko premaknila vsaj do 11. ure zvečer, po kateri naj bi bilo treba plačati vratarju dinar, da pride odpret. Ali pa naj bi še vsi stanoValci dogovorili z vratarjem ža pavšal, kakor so mislili lansko leto. V Oražno-vem domu je okrog 65 ljudi. Če plača Vsak od teh niešečrio kovača, bi imel vratar stalen lep postranski zaslužek 650 Diri, stanovalci dorria pa bi bili rešeni neprijetnih scen, ko brez dinarja v Zepii trkajo na vrata po deveti uri. Nova rap^z. organizacija Akcija za novo reprezentančno organizacijo naptednje. Te dni je bil sestanek prridsedtiikriv vseh stfokriVriih drtišteV, ki s'6 prfegledrili osniitek hoVifi pravil. Pravi-Iri bodri tri drii Vložena na rektriratu iri upajmo, da bri po novem letu že prišlo do nove reprezentančne organizacije. Osnutek novih pravil, ki se v glavnem drži pravil bivše ZSAU, upošteVa vse predpise Obče univerzitetne Uredbe in društvenega zakona in spričo tega predVidrivri noVi oigariižačiji naslriv: Jugoslovansko rčpte-žeritančfio' in podprirrio’ društvo šlUšateljeV AlekšandroVe UniVerze (j. R. P. D. S. A. U.) V glUVnefn še, kakor rečeno, drži pravil stare ZSAU in predvideva nekatere spremembe tam kjer se praksa in nove potre--be pokazale, da je to potrebno; poleg tega pa tudi pri volilnem redu. Ste Vi, ki hricete Sriditi mehe, to spoznali? Ne! Kdo si bo lastil sodbo o stvriri, ki je ne pozna?! O sirova psihrilogija, ki Uči: iž nečlrive-škega nagona, »iž krvoločnosti« vršimri zločine nad bližnjim. Samo iz čisto človeškega riagonri — »iž ljubezni« storimo Uad bližnjim t6, kar se imenUjč zločin: da bi bil deležen one neizrekljive sreče, ki jo čutimo mi. Nas vodijo torej etični motivi! Mislite, da' smo samo mi fnasohišti? Ali pa menite, da so samo oni, ki se puste od prostitutk breati, klofutati, bičati, oskrunili in V usta pljuvati?! Idiotje! Jaz Vam pa pravim: Vsaka !; u-bezeri je rnasohištična, iri vse kar vodi do nje, kar je z njo V zvezi, kar iz nje fez;:!~ tira nosi na sebi pečat »sle in boli«. Narava se nikdar rte moti. Kdo torej misli, da je njena muhavost, slučaj ali ironija, ko je združila’ ljubezen s tolikim trpljenjem?! Kdo ne misli na vše tragedije nespečne ljubezni z njenimi umori in samomori, z vsem njenim telesnim in dušeVnim trpljenjem, ki jih prinaša vsak dan? Kdo ne misli na žaJo-igre spolne sle, ki nam jih prikazujejo bolnice?! Na. stotisoče 0V1 ih, ki šrit podlegli razuzdanosti kot rezultat spolne strasti?! Na vse one, ki se jim suši hrbtni mozeg, na si-filitike, paralitike itd?! 15 let že molči... Pretekli ponedeljek je minilo 15 let, odkar je zatisnil oči največji oblikovavec slovenske besede, pisatelj Ivan Cankar. Ze 15 let molči Ivari Cankar, poet domovine, glasnik ljubezni in pravice, borec za resnico in poštenje, že i5 let pogrešamo njegove iskrene besede, pbgrešamO njfegove tolažbe in njegovega biča. Ostala nam je le njegova velika oporoka, največjega slovenskega genija, — ki nam je nihče ne more iztrgati iz src. O domovina, ko te je Bog ustvaril, te je blagoslovil z obema rokama in j^ rekel: »Tod bodo živeli veseli ljudje!« Skopo je meril lepoto, ko jo je trosil po zemlji od izhoda do zahoda; šel je mimo silnih pokrajin, pa se ni ozrl nanje — puste leže tam, strme proti nebu s slepimi očmi in prosijo milosti. Nazadnje mu je ostalo polno perišče lepote; razsul jo je na vse štiri strani, od štajerskih gorizro na čudežno cježelo pod seboj. Vesela domovina, pozdravljena iz veselega srca! — Kurent, štr. 16 sl. vst Tovariši, ki hočejo, da se JIM DOSTAVLJA ČEZ POČITNICE LfST NA POČITNIŠKI NASLOV, NA j NAM TO tAKOJ JAVIJO. POČITNIŠKI NAfetOV ODDAJTE V NAŠ NABIRALNIK V AULI ALI PA GA SPOROČITE NA NAŠ NASLOV. Kdo Se ne špominja Vsek muk, ki so jih talili šprilno perVeržfii preko človeštva?? Vseh Umrirov iz pohotnosti! In Vseh protiukrepov! Pohritriostrtih Umorov, šrfrifjertih, da! še preprečijo' umori iž prihritnosti! — Kdo ne pomisli na trpljenje nosečnosti, njen6ga tveganja med žiVljeiijem in smrtjo! Naj bo mar Vse to žinota narave? Ne! Nei!! Da spremlja slo bolečina, mora biti Utemeljeno v driločenem namenu. Razlog je ta: ker bi sla brez njertega riasprotstVa, breji bolečine sploh ne bila — se ne dala čutiti,' ne misliti, ne predstavljati: kakor bi nam rntaz brez vročine. luč brez temfe ne prišla do zavesti. Sla bi ob pomanjkanju bolečine sploh ne doživljali kot slo. Ergo: š siopnjeVanjem bolesti mora tudi šla priti dri Večje veljave, ker čim večji so kontrasti t(m bolj jih občutimo. Masohizrnus je torej naravni zakon. Čim bolj je pri kakem individuu izražen, tem višji, tem bolj nadčloveški je ta. VI S spoznanjem masohističnega naravnega zakona sem zašel v svrijevrstrio stanje. Individualna ljubežeii in bol nista napravili nobenega posebnega vtisa več name. Začel sem opožovatr mašohizmus v življenju in dejstvovanju narave, v zgodovini človeštva, Dva bfucovska večere-, pretep in še kaj Dva važna dogodka v življenju naših kulturnih akademskih društev sta šla mimo nas v noči od torka na sredo. In ta dva I dogodka, ki sta bila prav za prav brucov- ! ska večera, bi mnogo izgubila na svoji važ- ! nosti in pomembnosti za usodo naroda, če ju ne bi tako imenitno kronal tretji dogodek, ki pač zasluži, da ne gre kar tako mimo nas. Ta tretji veliki dogodek, ki je bil nenapovedan in je po zatrjevanju verodostojnih prič prišel baje spontano, pa je bil velika nočna bitka v kavarni. Žal o tej bitki naš poročevalec ni bil vnaprej obveščen, zato se je ni mogel udeležiti kajpada ne kot bojevnik, vendar bo skušal cenjenim bravcem v kratkem vendarle nuditi kolikor toliko verodastojen potek dogodkov. Začeti bi moral prav za prav s kričečimi lepaki, ki so vabili na brucovska večera, toda potem bi bila štorija predolga. Dejstvo je, da je bilo v torek ob 9 zvečer na dveh krajih Ljubljane že sila zabavno. Duhovita definicija sociologov, da je človek družabno bitje, je prišla v polni meri do krepke afirmacije i v najimenitnejši ljubljanski dvorani v centru mesta, kjer so bili zbrani katoliški študentje i na periferiji mesta, tam nekje na severovzhodni strani mesta, kjer so se borili s pijačo, jedačo in govorancami napredni akademiki. Zdi se mi, da brucoskih večerov ne kaže podrobneje opisovati, ker se na njih nikdar ne zgodi kaj takega, kar bi prelomilo stoletno tradicijo. Važno je na brucovskih večerih le, da ne zmanjka vina kakor v Kani Galileji. In to se ni nikjer zgodilo. Za tako reč je treba magari načeti še tako skrit železni fond. Vina in dovtipov niso nikjer pogrešali. Za eno in drugo so skrbeli starešine. ki imajo na takihle večerih važno vlogo. Ko je bilo na obeh koncili Ljubljane razpoloženje najbolj na višku, ko je bilo vse skupaj že ena sama velika himna alkoholu, kralju vseh kraljev, ki so se mu že mnogi klanjali in mu vračali njegove darove, po-žlahtnjene z ostanki večerje in želodčno kislino, tedaj je zadonel v to veselje pretresljivi klic: »Policijska uraaa!« O borbi, ki se je vodila zastran tega, kaj ima policijska ura sploh opraviti z brucov-sUmi večeri, ni vredno poročati. Tudi debata o temi: Kam sedaj? je za nas nevažna. Kvečjemu kakšen psiholog bi zagodrnjal o associaciji misli spričo dejstva, da sta se okrog 1 ponoči že nadaljevala oba brucovska večera skupno v znani ljubljanski kavarni. Očividci in uhoslišci poročajo, da je bila atmosfera silno napeta, kakor pred nevihto. Da so nekaj vohali že kar vnaprej, da, celo prelito kri so nekateri vohali vnaprej. Tako vsaj zdaj trdijo. Kdor jim hoče verjeti, jim lahko verjame. Naš poročevalec tega ne sme. Vsa reč je imela menda vzrok v prepevanju. Kateri so boljše peli, post festum ni bilo več mogoče ugotoviti. Zdi pa se, da je bilo tako, da so eni in drugi smatrali petje drugih za izzivanje svojih najsvetej-; šili čuvstev, ki jih je preživeli brucovski ; večer še visoko dvignil v njihovi svetosti. No in potem se je začelo, kakor je običaj-i no: Nekaj klicov z ene in odgovorov z druge strani in junaki so skočili pokonci. Nato so se nekaj časa izzivalno motrili in zbirali pogum, nakar je od nekod priletel pe-pevnik. Ta pepevnik najbrž ni nikdar pri-I čakoval, da mu bo poverjena važna naloga, sprožiti tako važen zgodovinski dogodek. Kdo ga je vrgel, ni varno ugotavljati. Naš poročevalec je mnenja, da je najbolje, če se ugotovi, da je padel s stropa. Kakor rečeno, pepevnik je sprožil pretep, ki ga pač ne kaže opisovati, ker je bil tak, kakor so vsi pretepi. Morda bi trajal do jutri in še del j, če ne bi par strumnih stražnikov prišlo napravit red. To se jim je še dokaj hitro posrečilo in par najhujših borcev je moralo celo ž njimi. Rezultat boja je po dosedanjih ugotovitvah sledeč: ubita je I šipa, vredna baje šest stotakov, in prelite je približno četrt litra krvi, ki ne vemo, kako bi jo ocenili. To vse skupaj je jako malo in bi bilo lahko več. Vsaj reševalni avto bi moral stopiti v akcijo in prepeljati nekaj ranjencev v bolnišnico, da bi potem stvar prišla v dnevno časopisje. v socialnem življenju in kulturi. Se ne opira veliki razvojni princip narave na dejstvo, da je obstoj in napredek rodu odvisna od pritiska obdajajočega miljeja?! Čim težji so eksistenčni pogoji, čim hujši pritisk okolice, čim več trpljenja mora rod prestati, tem jačja je reakcija, tem bolj se napno njegove moči in sposobnosti in dvignejo repulzivno rod na višjo stopnjo! Trpljenje je torej gonilni moment v naravi. Ona je torej masohistična. Tudi v rodu samem velja isti zakon. Ali se niso ravno v človeškem rodu ravno one varietete najviše razvile, ki so morale premagati najtrši milje? Ki so imele največje skrbi radi prehrane? Ki so najbolj trpele? Ali ni eksistenca živili bitij odvisna oc! boja za obstanek, od medsebojnega pobijanja vrst, medsebojnega uničevanja?! Karakteristično znamenje človeške nature je, da šo vse religije, ki si jih je ustvarila, prepojene motiva: Samo po trpljenju boš zveličan. Ali ni še prav masohizmus, da se je človeštvo s pomočjo moderne vede oropalo celo upanja na onostranstvo, večnost, zveličanje, ne da bi tega nadomestilo s čim drugim?! Poglejte svetovno zgodovino! Ali ni bilo rojstvo vsake velike ideje združeno s strašnim gorjem — z učinkova- njem ognja in meča, krvjo in smrtjo?! Ali ni človeštvo pribilo svojih največjih do*-brotnikov na križ?! Se jim zahvalilo z vislicami, natezalnicami, grmadami, ječami in blaznicami?! In vse iz ljubezni do človeka! Vsa preganjanja kristijanov in judov, inkvizicija, sežiganje krivovercev, odsodbe čarovnic, verske vojne vseh časov so bili izliv ljubezni do človeka. Njih namen je bil obvarovati človeštvo pred ropom njegove blaženosti po krivih verah! Ljubezen do človeka je rodila Nerone, Ti:rquemade, Ivana in Ždanove grozne! Zakaj so ti mučili ljudi? Da so si moli predočiti njihove muke, jih sočutiti in ;istvovati. Da so sami v duhu prestali te •<: ,.ke, da so se s tem, da so se vživeli v trp-Iji :