Letno poročilo Uršulinskih dekliških šol v Ljubljani Izdalo šolsko ravnateljstvo na koncu šolskega leta 1906/1907. —— Jahresbericht der Ursulinen-Mädchen-Schulen in Laibach. Veröffentlicht von der Schuldirektion am Schlüsse des Schuljahres 1906/1907. Šolska poročila: — Schulnachrichten: Sv. Angela, vzgojiteljica. A. Vnanja ljudska in meščanska šola. 1J. Innere Schule: — Notranja »via: a) Lelirerimienliildungsanstalt mit Übungsscliule. Učiteljišče in vadnica. b) Bürgerschule. Založile (Jršulinske dekliške šole, — Verlag der Ursulinen-Mädchen-Schulen Tiskala Zadružna tiskarna \i Ljubljani. LP Letno poročilo Uršulinskih dekliških šol v Ljubljani. * Izdalo šolsko ravnateljstvo na koncu šolskega leta 1906/1907. ■—— Jahresbericht der Ursulinen-Mädchen-Schulen in Laibach. Veröffentlicht von der Schuldirektion am Schlüsse des Schuljahres 1906/1907. Šolska poročila: — Schulnachrichten: Sv. Angnln, vzgojiteljica. A. Vnanja ljudska in meščanska šola. Ii. Innere Schule: — Notranja šola: a) Lelirerinncnbildungsanstalt mit Übungsseliule. — Učiteljišče in vadnica. b) Bürgerschule. Založile (JršuIinske dekliške šole. — Verlag der (JrsuIinen - Mädchen-Schulen. Tiskala Zadružna tiskarna v> Ljubljani. Sv. Angela, vzgojiteljica. (Ob stoletnici njenega proglašenja za svetnico.) V veliko korist Cerkvi in državi je ustanovila sv. Angela vrli nršnlinski red, ki s posebno vnemo skrbi za vzgojo ženske mladine. (Iz papeževega pisma, s katerim je bila sv. Angela progl&Sena za svetnico.) d// burnih časih je Bog večkrat izvolil slabotne ženske, da je ponižal ^ mogočne in visoke in pokazal v slabih svojo moč. lvdo se še dandanes ne divi pogumni Juditi, lepi Esteri, šibki in preprosti devici Orleanski, ki so v nedosežnem junaštvu postale rešiteljice svojega naroda? Koliko pa je duševnih junakinj, ki so z molitvijo in tihimi žrtvami, z besedo in zgledom začrtale svoj značilni in blažilni vpliv na sodobnike in potomce! Med take duševne velikane spada tudi sv. Angela. Človeška modrost je globoko ponižana ob uspehih, ki jih je žela preprosta devica brez višje svetne izobrazbe. Tiho in skromno je živela in delovala nekdaj, tiho in skromno deluje še sedaj v svoji ustanovi, v redu uršulinskem. Kdo izmed svetnih pedagogov pa pozna vzgojiteljico sv. Angelo? Zgodovina pedagogike pač omenja, da je ustanovila red za vzgojo ženske mladine, a kdo se zanima za ideje, za načela, ki so vodila svetnico-vzgojiteljico ? Človeku se zdi, da se še dandanes uresničuje želja preponižne sv. Angele, ki je hotela biti pozabljena in nepoznana. Ona, ki so jo tedanji italijanski knezi vabili na svoje dvore, ki so ji drugi posvetni mogočneži ponujali častna mesta, kjer bi bila v slavi izvrševala dela krščanskega usmiljenja, si je izvolila revno, zapuščeno mladino, njej je posvetila svojo ljubezen, svoje zmožnosti, svoje življenje. Vedela je, da se bo našel marsikdo, da nastopi častno mesto, nikogar pa ni bilo, ki bi se bil zavzel za trud in delo, ki takrat pač ni obetalo sijajnega sadu. Iskala je napor in delo, bežala pa je pred častjo in postala vzgojiteljica in učitelji ca u bo gi h. Angela je začutila bridko disharmonijo, ko je primerjala svoja mladostna leta z nesrečno mladino brez doma, brez vzgoje. Njo je objemala l* skrb blagih roditeljev, v idilični lepoti in tihoti je odsevala hiša očetova, vladalo je srečno družinsko razmerje. In ti mladostni vtisi in mladostni spomini so ožarjeni v luči milosti, v Angelini duši dozorevali v veliko idejo: da z vzgojo mladine preobrazi družinsko življenje. „Ljubezen te je, o Angela naredila za mater neštetih družin,“ pravi sloveči opat Gue-ranger. „Ti si ohranila krščanske družine, ti si pripravljala soproge in matere na bodoči vzvišen poklic.“ Vihar verske in politične razdvojenosti je za sv. Angele vzburjal duhove v Italiji. Angela je bila sveta, njeno teženje in hrepenenje je hitelo proti nebesom, a motili bi se, če bi mislili, da sc je v svoji vzvišenosti obrnila od žalostnih razmer tedanjega časa. Nasprotno, z vročini srcem italijanske nravi je ljubila svojo domovino, udarci, ki so zadevali njo, so boleli tudi Angelo. Z nežnim zanimanjem je zasledovala versko in politično gibanje, ne sicer z onega stališča, kot so mu sledili državniki, diplomati, vojskovodje, pač pa z vzvišenega stališča vere, v čigar luči ponižna molitev in tiha žrtev slavnejše zmaguje nego izurjen meč. Vpliv sv. Angele na tedanje razmere ni ostal prikrit. Najvišji dostojanstveniki so pri njej iskali sveta in pomoči, ker so bili uverjeni, da v njej deluje višja moč. Franc Sforza, milanski vojvoda, jo imenuje „svojo duhovno mater, varhinjo svojega dvora in zatiranega prebivalstva.“ Kanonizacijsko pismo jo nazivlje „orakel domovine“ ; in dr. W. Hubert, živjenjepisec sv. Angele, pravi: „Zgodovina imenuje mir v Cambrai (1529) mir gospa (DamenfVicde), ker ga je posredovala Margareta Avstrijska. Brezdvomno pa ima pri tem miru večje zasluge druga gospa, Angela Merici, s svojimi molitvami in žrtvami nego človeško posredovanje.“ S ponosom sme Italija sv. Angelo častiti kot svojo vzgojiteljico, učiteljico, rešiteljico. In odkod je neučena devica zajemala to moč? Res j c, Bog je deloval v njej in po njej, a tudi Angela je sodelovala z milostjo, ki jo je tako bogato prejela. Prikupljiva vnanjost, žarovita, prepričevalna beseda, predvsem pa lepo soglasje, ki je vladalo med njenim naukom in življenjem, ji je pridobivalo velikanski ugled. Moč zgleda — velikanska moč! Pot kreposti, ki jo je učila in hodila Angela, je bila mikavna, privlačna, nič pretiranega, nič odurnega ni bilo na njej. Ljubeznivost in krotkost sta bili glavni potezi njenega značaja; a ne ona neodločna krotkost, ki omahuje ob vsaki zapreki, marveč ona krotkost, ki čudovito strinja nenavadno odločnost in srčnost z globoko ponižnostjo. Postava ljubezni, ki hoče postati vsem vse, da vse pridobi za Kristusa, je bila vodilo njenega delovanja. Zato se sv. Angela, ko je zasnovala svoji ustanovi načrt, ni spuščala v malenkosti in podrobnosti. V slogu velikih božjih del je pisan načrt uršulinskega reda. V krepkih, smelih potezah je Angela označila pot, po kateri naj hodijo njene hčere, — dala mu je značaj splošnosti. Vse pa, kar so razmere časa in kraja tekom stoletij rodile lepega in blažilnega, vsemu temu je bil red sv. Angele vedno prijazen, vedno dovzeten. Krivico bi mu delali, ko bi ga imenovali zastarelega. Kar je starega v njem, je pristni duh redovni, duh božji, ki je večno star in večno nov, ki se nikdar ne izpreminja. Vsak napredek, vsako spopolnitev pa, ki se strinja s tem duhom, je red vsestransko pospeševal. Delovanje sv. Angele je bilo omejeno le na Italijo. Njene hčere pa so kot apostoli prehodile ves svet. Oddaljenost, različna narodnost, pomanjkanje gmotnih sredstev, preganjanje, smrt — nič ni moglo zatreti njih apostolske gorečnosti. Francoska revolucija jih je tirala v smrt, iz mučeniške krvi jc vzklilo novo, šc bujnejše redovno življenje. Nemški kulturni boj jili je izgnal iz domovine, enako jih sedanja Francija pošilja v prognanstvo; a tudi v tujini so našle nov dom, tudi v pregnanstvu nov delokrog. In tako seje red sv. Angele razširil po vseli delih sveta in sv. Angela je postala vzgojiteljica narodov. Zagotovilo, ki ga je svojini duhovnim hčeram dala velika ustanoviteljica, da bo namreč živel in deloval red uršuli n ski do konca sveta, navdaja tudi nas z žarno navdušenostjo; zavest, da imamo v njej mogočno priprošnjico, ki živi in deluje z nami, nas polni s sladko tolažbo; in upanje, da najdemo na njenem materinskem srcu bogato odškodnino za trud in delo — to je naše naj slajše plačilo- Šolska poročila koncem šolskega leta 1906/1907. V uršulinskem samostanu v Ljubljani je bilo minulo šolsko leto 1906/1907 šest učilnih zavodov s pravico javnosti, namreč otroški vrtec, vnanja pet-razredna ljudska in trirazredna meščanska šola, notranja petrazredna ljudska (obenem vadnica), notranja trirazredna meščanska šola in učiteljišče. I. Učiteljsko osobje. V imenovanih dekliških šolah poučujejo po postavnih učnih načrtih izprašane in od šolskih oblastev potrjene učiteljice iz reda sv. Uršule; izmed njih je štirinajst učiteljic usposobljenih za meščanske šole in sicer sedem iz 1. skupine, tri iz II. skupine in štiri iz III. skupine. Vodstvo notranje ljudske šole (vadnice) in učiteljišča je lokalna prednica, častita gospa Mati Ljudmila Schlacker, izročila ravnateljici g. M. Kristini, vodstvo notranje meščanske šole ravnateljici g. M. Eleonori, vodstvo vnanje ljudske in meščanske šole ravnateljici g. M. Maksimilijani, vodstvo otroškega vrtca g. M. Uršuli. Verouk je poučeval v notranji ljudski in meščanski šoli ter na učiteljišču cerkveni vodja in spiritual, velečastiti gospod Mihael Bulovec, v vnanji ljudski in meščanski šoli katehet čast. gospod Peter Janc. Usposobljenostne izpite za občne ljudske šole so naredile čast. gg. učiteljice: S. Ksaverija Finžgar, S. Anzelma Rodič in S. Evfemija K r ž i š n i k. Kot pomožne učiteljice so v minulem šolskem letu poučevale gospodične Roza čeme, Marija Lončarič, Marija Šibovc, Marija Windischer in Ana Zarnik. II. Letopis. .Šolsko leto 1906/1907 sc je pričelo v vseli omenjenih uršulinskih šolah dne 16. septembra s slovesno sv. mašo v čast sv. Duhu v domači samostanski cerkvi. Patriotični praznik — god Njegovega Veličanstva presvetlega cesarja Franca Jožefa L, 4. oktobra, je šolska mladina praznovala s sv. mašo, po kateri je zapela cesarsko himno. Istotako so sc vse učenke udeležile sv. maše na godovni dan blagopokojne cesarice Elizabete, 19. novembra, in so molile za dušni pokoj Njenega Veličanstva. V letošnjem šolskem letuje zadela samostan bridka izguba. Dne 15. febru-varja je Vsemogočni poklical k »Sebi preč. M. Ant. Murgel, ki je bila 15 let samostanska predstojnica in ravnateljica vseli uršulinskili šol. M. Antonija Murgel je bila rojena 26. julija 1830. v Mekinjah pri Kamniku kot hčerka občečislanega Alojzija Murgel, bivšega asesorja pri c. kr. deželnosodnijskem svetovalstvu. Dne 2. avgusta 1854. je vstopila v samostan, napravila 26. julija 1858. slovesne redovne obljube, postala 8. januvarja 1880. prednica samostana ter je kot taka jako blagonosno delovala do 14. septembra 1895., ko se je odpovedala svojemu dostojanstvu. Bila je posebno vneta za vcličast službe božje in za vse dobro in blago. V teku 15 let svojega pred-stojništva se je neumorno trudila za blaginjo samostana, za razvoj naših šol, za pridobitev potrebnih učnih moči in za vzgojo uršulinkam izročene ženske mladine. Bog je obilno blagoslovil njeno delovanje. Za njenega vodstva v samostanu je bila cerkev dvakrat vsa prenovljena, notranja šola je dobila nove učne sobe v poslopju ob Zvezdi in tudi vnanji šoli so bili prizidani novi prostori. Prejšnji šestrazredni šoli je razširila v osemrazredni, ki sta sc potem izpremenili v petrazredni ljudski in trirazredni meščanski šoli. Otvoril se je tudi otroški vrtec in zasebna pripravnica. Dvakrat je za njenega predstojništva Nj. Veličanstvo presvetli cesar Franc Jožefi, obiskal samostan, oziroma samostansko cerkev in sicer prvič ob 600 letnici, odkar je Kranjska pod habsburško vladajočo rodbino, ko je Nj. Veličanstvo rekel prednici: „Veseli me, da je ženska mladina v tako dobrih rokah“, in dne 7. maja 1895., ko je preskrbni vladar prišel v Ljubljano po velikonočnem potresu. Za mnogovrstne zasluge, ki si jih je pridobila čast. mater Antonija zlasti za razvoj uršulinskili šol, ji jc podelil Nj. Veličanstvo 25. decembra 1895. zlati križec s krono. Slovesna dekoracija sc je vršila dne 16. januvarja 1896. sicer v ožjem samostanskem krogu, vendar z vso mogočo prisrčnostjo. Vrstile so se iskrene čestitke, govori, deklamacije, godba in petje. Slavnost se je končala s cesarsko himno. — Po najvišji določbi Nj. Veličanstva z dne 11. junija 1907 sme uršulinski samostan zaslužni križec obdržati in hraniti. — Zelja izražena preblagi slavljenki, naj jo Bog ohrani še mnoga, mnoga leta v naši sredi, seje uresničila. Se 11 let smo imele redovnice srečo vnemati se za vse samostanske kreposti ob njenem prelepem vzgledu. Teh 11 let je bila čast. M. Antonija še vedno delavna ter je skušala samostanu koristiti, kolikor ji je bilo mogoče. Veselega zna-čaja.jc posebno ljubila petje in godbo, bila je v mlajših letih dobra pevka in organistinja in je šc zadnje tedne svojega življenja poučevala mlade samostanske sestre v godbi. Dne 13. decembra 1906. jc obhajala blaga pokojnica petdesetletnico svojega redovnega življenja. Ob tem njenem zadnjem slavlju je samostanska družina še prav posebno pokazala, kako visoko ceni vsestranske zasluge častite jubilantinje, ki je od svoje strani zopet prenežno izrazila svojo materinsko ljubezen za vse svoje sestre. Častito pokojnico so (ličile vse samostanske čednosti, posebno pa se je odlikovala v sv. pokorščini, ki je temelj redovnemu življenju. Dasi je bila sama prednica nad dolgih 15 let, jc postala najpokornejša sestra, ko je odložila svoje dostojanstvo. Imela je tudi kaj mehko in usmiljeno srce za reveže, katere podpirati je bilo njeno veselje. Radi plemenitega značaja in finega obnašanja se je omilila vsakemu, ki je imel priliko občevati z njo. Pila jc vdano iz keliha trpljenja, ki pač nikomur ne izostane. Siccr krepke narave je zadnja leta vedno bolehala in mnogo pretrpela. Njena prisloviea je bila: „Kakor Bog hoče, zame je vse dobro.u Prosila je sama, da se ji podele sv. zakramenti za umirajoče, katere je prejela pri popolni zavesti in jako pobožno. Tako je pričakovala kot modra devica prihod svojega nebeškega ženina, ki je prišel ob eni uri čez polnoč dne 15. februvarja, da popelje svojo izvoljenko k večnemu ženi-tovanju. — Odpočij sc, častita mati, od svojega truda za samostan in blagor izročene ti mladine! Provincialna prednica, častita gospa Mati Terezija Heidrich je odpotovala dne 7. maja 1907 h generalnemu kapitelju v Rim ter se vrnila dne 10. junija. Ob tej priliki so bile zbrane prednice tudi tako srečne, da so dobile avdienco pri sv. očetu. Navduševalno in ginljivo je govoril sv. oče in med drugim tudi naročil: Povejte otrokom, ki so izročeni vaši skrbi, da jih papež blagoslovi in da naj molijo zanj. Od 31. maja do 2. junija t. 1. smo praznovali z mnogimi cerkvenimi in šolskimi slavnostmi stoletnico proglašenja ustanoviteljice uršulinskega reda — sv. Angele — za svetnico. Šolska slavnost notranje šole in učiteljišča sc je vršila 31. maja; popisana je v letopisu (kroniki) notranje šole. Vnanja ljudska in meščanska šola pa je obhajala slavijo dne 30. maja popoludne in 31. maja dopoludne. Prvikrat se je udeležil slavnosti dcželno-šolski svetnik kanonik Ant. Kržič, kakor tudi matere onih učenk, ki so sodelovale v igri. Spored slavnosti je bil nastopen: Uvod: Simfonija „NabucodonoBor di C. Verdi“. I. Sv. flngela. Živo podobo in dramatski prizori z deklamacijami in petjem. Deklainu-jeta: Marija Černe, Otilija Krisch. 1. Pri materi: Živa podoba. Mati: Alojzija .Jurman. Angela: Pavla Kisovec, Angelina 'sestra: Berta Okorn. 2. Angela med otroki: Dram. prizor. Angela: Ana Soršak. Igrajoči otroci: Učenke 1. in 2. razreda ljudske šole. ;!. V samoti: Živa podoba. Angela: Ana Soršak. Angelina sestra: Jožefa Potokar. 4. Božje zvanje: Dram. prizor. Angela: Ana Dolžan. Angel: Marija Matkovič. Žanjice: Učenke 2. in 3. razreda meščanske šole. 5. Redovnica: Živa podoba. Angela: Ana Dolžan. Redovnice: Učenke ‘2. in it. razreda meščanske šole. Otroci: Učenke 2. in it. razreda ljudsko šole. it. Svetnica: Odkritje slike in govor. Govori kanonik dr. Andrej Karlin. Slavospev sv. Angeli. P. Ilugolin Sattner. II. Pomlad. (Proslavje pomladi.) Spevoigra. Deklamacija s petjem in rajanjem. 1. Odhod zime: Mraz beži, deklamuje Franica Meršnik. 2. Pomlad no c v e tj e : Cveticam, deklamuje M. Matkovič. Pomlad: Frida Lužar. Zvonček-buditelj: Tina Černe. Cvetke: zvonček: Marta Kunc, trobentica: Mici Kovač, vijolica: Mici Železnikar, potočnica: Franica Rožič, roža: Ivanka Razoršck, lilija: Anica Soršak. Čigavo je pomladno cvetje? Deklamuje Mici Matkovič. 3. „Vigred, slava ti!“ Petje z rajanjem. 4. Živalic,c pomladi: Metuljčki: Belinček: Bela Ahčin, citronček: Jerica Bevc, pav-linček: Pepca Gabrič. Ptički: vrabček: Tončka Kalan, slavček: Jietka Pardubsky. Žabji zbor: a) deklamuje. Pavla Klemene, b) petje. 5. Pomladno življenje. Na paši: pastaričica, deklamuje Tina Černe. Na livadi: cigansko dekle, deklamuje Mici Erjavec. Pomladna dela, deklamuje Lora Mladič. Na polje! (Petje). Krompir sadit! deklamuje Ivanka Avbelj. Fižol sadit! deklamuje Malči Starke!. Vožnja v čolničku. (Petje z rajanjem.) Izlet, deklamuje Justi Kmet. Na Izletu. (Petje z rajanjem.) O slavnosti je poročal „Slov. Učitelj“ (dne 15. junija) tako-le: „Spored je bil tako srečno sestavljen, da bo slavnost ostala vsem učenkam v najboljšem spominu. Po s posebno spretnostjo prednašani uvodni igri na klavir je sledila prva točka: proslava sv. Angele. Življenje ustanoviteljice uršulinskega reda so predočile učenke v obliki oratorija. Vrstile so se umetno sestavljene žive podobe z živahnimi dramatičnimi prizori; videli smo malo Angelo v domači hiši, občudovali ljubki prizor: Angela med igrajajo-Čimi se otroki, z zanimanjem smo sledili Angeli v samoto, vso pozornost je vzbujal prizor: Božje zvanje sv. Angele, istotako je izborno ugajal sklepni prizor: sv. Angela, v spremstvu drugih redovnic, med vedoželjnimi učenkami. V razvoju vsega dejanja, ki sta nam ga pojasnjevala v dovršenih deklamacijah dve učenki meščanske šole, ni bilo nobene prisiljenosti. Življenje sv. Angele se je prav naravno razvilo pred nami in vsi smo bili vtopljeni v posamezne dogodke, ki so nam kazali krepost in čednost svetnice. Tedaj pa nastopi slavnostni govornik, preč. gospod kanonik dr. Andrej Karlin. To čednostno življenje — prične preč. gospod govornik v izbranih besedah—je sv. Cerkev odlikovala z največjo častjo, ki jo more doseči zemljan, sv. Angela je pred 100 leti dobila čast oltarja. V svojem govoru pojasni preč. gosp. kanonik, kolikega pomena je, da imajo učiteljice vzornico svetnico in da učenke obiskujejo šole, katerih ustanoviteljica je svetnica. Koncem govora se na odru odgrne zavesa, in pred nami je krasna nova slika: sv. Angela kot učiteljica in vzgojiteljica. Preč. gosp. kanonik blagoslovi podobo, izborno iz-vežbani pevski zbor pa zapoje P. Hugolin Sattncrjevo skladbo „Slavospev sv. Angeli“. — Slika bo ostala v šolskem poslopju kot trajen spomenik slavnosti. Druga točka sporeda je bila spevoigra „Pomlad“. Odhod puste zime in razvoj bujnega pomladanskega cvetja in veselega življenja sc je vršil pred nami. Dragoceni, s finim okusom izbrani in prirejeni kostumi so izborno pri-stojali predstavljavkam pomladnih cvetic, pisanih metuljev in pomladnih ptičkov. Dobro govorjene deklamacije, ubrano petje in pravilno, dobro iz-vežbano, prav dovršeno rajanje je združeno podalo živahno sliko vesele pomladi. Težko rečemo, kateremu prizoru bi prisodili prednost, le to povdar-jamo, da je z vsakim prizorom rastla živahnost in da so nas prizori iz „Pomladnega življenja“, kot n. pr. vožnja v čolničku, na izletu . . . naravnost očarali. Vsa uprizoritev ni bila samo relativno, ampak tudi absolutno dovršena.“ (Slov. Učit. 15. julija 1907.) Dne 31. maja so učenke imele prijetno domačo zabavo na samostanskem vrtu; bile so tudi pogoščene. Obisk deželnega predsednika. — Deželni predsednik gospod T. Schwarz je dne 14. junija z milostno gospo soprogo v spremstvu deželnega nadzornika gospoda Frančiška Levca počastil s svojim obiskom naš samostan. Ogledal jc samostanske zavode: učiteljišče, notranjo in vnanjo šolo, prisostoval v nekaterih razredih šolskemu poduku in se prav pohvalno izrazil o uspehih. Zanimala ga je tudi cerkev, kjer so mu posebno ugajale lepe orgle. Dalje si je ogledal še druge samostanske prostore: kapelice, spalnice, veliki vrt ter več zanimivih slik. Šolsko nadzorništvo. O. kr. deželni šolski nadzornik Frančišek Levec je nadzoroval meseca aprila učiteljišče in notranjo petrazredno ljudsko šolo v vseli predmetih. Inšpekcijsko konferenco je imel 25. aprila. Knezoškofijski nadzornik za krščanski nauk na ljubljanskih ljudskih in meščanskih šolah in učiteljiščih, stolni kanonik dr. Andrej Karlin, je prisostoval pouku v krščanskem nauku na učiteljišču in v nekaterih razredih ljudske in meščanske šole. C. kr. okrajni šolski nadzornik za nemške šole v Ljubljani, realčni profesor Albin Belar, je nadzoroval notranjo meščansko šolo meseca junija. C. kr. okrajni šolski nadzornik slovenskih šol v Ljubljani Ant. Maier je nadzoroval pouk v vseh razredih vnanje ljudske in meščanske šole in otroškega vrtca 15. oktobra, 14. novembra, 11. in 29. januvarja, 13., 15., 19. in 23. februvarja. Pisalne in risalne izdelke vseli razredov si je ogledal dne 8. maja ter imel inšpekcijsko konferenco 10. maja; razpravljal je o stanju vzgoje in metode ter dal potrebnih praktičnih navodil. Priznanje. Z razpisom c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 21. junija 1907, št. 539, seje izreklo meščanski učiteljici S. Elizabeti Kremžar priznanje za odlične učne uspehe iz računstva in risanja, kijih je dosegla v tretjem meščanskem razredu. Konference in hospitacije. V domačih mesečnih konferencah je učiteljstvo obravnavalo o došlih ukazih in odredbah šolskih oblastev, o metodičnem postopanju pri posameznih predmetih, o vzgoji, redu, disciplini. V svrho hospitacije jc imela učiteljica S. Ksaverija Finžgar dne 31. januvarja z učenkami IV. a razreda učni poizkus: Izlet v Bohinj. Navzočen je bil c. kr. okrajni šolski nadzornik Anton Maier in učiteljsko osobje vnanje ljudske in meščanske šole. Javna hospitacija je bila 14. marca. Meščanska učiteljica vnanje Šole M. Ilildegardis Lebar je obravnavala kraljestvo ö e š k o. Razen deželnega nadzornika Frančiška Levca, okrajnega nadzornika A. Maierja in vsega domačega učiteljstva so se hospitacije polnoštevilno udeležile učiteljice slovenskih ljubljanskih ljudskih šol. Roditeljski ve?er se je vršil dne 6. marca v I. meščanskem razredu vnanje šole. Predaval je o higijeni doma in v šoli gospod primarij dr. Vinko Gregorič. Ker pri poučnem roditeljskem večeru niso mogli biti navzoči vsi starši šolo obiskujočih učenk, podajamo v nastopnem glavne misli predavanja. Gospod primarij je govoril nekako tako-le: Prevzel sem nalogo, govoriti nekaj besedi o higijeni doma in v šoli. To tem raje storim, ker vidim toliko občinstva in ker vem, da se boste, matere, zanimale za otroke, ki so vam izvroceni v skrb in vzgojo. Predno pa podam potrebna navodila, moram nekaj zaiitevati, kar je zelo potrebno za uspešno delovanje pri vzgoji otrok. Ko so bile še patriarhalne rodbinske razmere, so starši otroke vzgajali in učili. Ko je pa postal človeški rod bolj modern, starši niso več ustrezali vsem zahtevam vzgoje in začele so se šole. Od takrat imajo torej učitelji in starši važni nalog, vzgojevati in poučevati otroke. Da sc pa vzvišen smoter vzgoje doseže, morata oba faktorja, učitelji in starši, sporazumno delovati. Povedal sem, da je liigijena veda, ki nas seznani z nevarnostmi, ki prete našemu zdravju. Zdravje vedno ohraniti ni mogoče, preveč je nevarnosti, ki se jim ne moremo ogniti, a velik del bolezni zakrivimo sami, keine živimo tako, kakor nas uči narava. Narava je za naše zdravje najboljša učiteljica. Učimo se od nje, saj je zdravje naš največji zaklad, ki ga moramo varovati z vso vestnostjo. Zadnji delavec je milijonar proti bolnemu, ki se ne more veseliti življenja. In kaj pomaga bolno telo? Muka je, ovira, da nikakor ni mogoče vplivati na duševne zmožnosti otrokove. V zdravem telesu biva zdrava duša. Cesa pa se učimo od narave? Prvi pogoj življenja je so ln c e, gorko ta, svetloba. Kjer je solnce, tam je veselje, tam pojo ptiči, rasto cvetlice, vse poganja, raste, vse živi v najlepših barvah. In kjer ni solnca? Tudi tam raste, toda to so le pritlikave, slabotne kali, mah, glive, plesnoba. Solnca je torej treba, da uspevajo živali in rastline, solnca je tudi treba človeku, da sc njegovo telo krepko razvija. Toda solnčna svetloba sama na sebi še ne zadostuje. Treba je prc-minjevanja zraka, da človek nadomesti izdihani slabi zrak s svežim. I)ve tretjini življenja prebiva človek v hiši in le redkokdaj je pod milim nebom, kjer nobena stvar ne ovira solnčne svetlobe in preminjevanje zraka. Iz tega sledi, da nam je gledati na to, da je stanovanje zračno in solnčni svetlobi pristopno. Sveži zrak in solnce, to je živelj, ki v njem uspeva vse. Ni čuda, da so ljudstva, ki jim še ni sijala luč sv. vere, obožavali solnce; cenili so ta dar božji veliko bolj kakor pa ga ceni sedanji slabotni rod, ki se solnca skoro boji. To govorim iz lastne izkušnje. Pridem v stanovanje. Vse je v najlepšem redu; mati čedno napravljena, zdrava, otroci pa kašljajo, so zabuhli, imajo bule. „Vsega imajo v obilici,“ pravi mati, „in vendar bolehajo.“ Prosim, da sc mi pokaže soba, kjer otroci spe. Tam proti dvorišču je, majhna, temna, neprijazna. Za otroke je že dobro. Odprem omaro. Notri je mokro perilo, plesnjevi čevlji, in to naj vdihavajo ubogi otroci! Postavite cvetlico na temen, vlažen kraj! Rastla bo, toda ostala bo zanikrna, bleda, brez življenja. Tako bo tudi z otroki, ki žive v temnih, zaduhlih sobah. Kar ste prihranili s tem, da je ostala soba za obiske lepa in snažna, ker otroci niso smeli vanjo, to in še veliko več boste izmetali za zdravila. Zato, starši, ki tako želite, da so otroci zdravi, odprite jim najboljšo, zračno sobo, ki je pristopna solnčni svetlobi. Gez dan naj so okna odprta, da se zrak menjava in solnce direktno sije v sobo. Solnčna svetloba desinficira sama na sebi stanovanjc, ker uniči one mikroorganizme, ki so nositelji raznih bolezni. Drugi pogoj za ohranjenje zdravja je snažnost. Snažnost je pol življenja. Snažni naj bodo starši, snažni pa tudi otroci. Že v nežni mladosti jih jc navajati na to, da so čedni, umiti, snažni. Veliko bolezni se prenese z rokami. Otroci imajo navado, da vsako stvar primejo in prva pot jim jc potem v usta. Tega naj jih mati odvadi in zahteva, da sc vsako jutro čedno umijejo in roke tudi čez dan, ako so se umazale. Usta naj si izmijejo s čisto vodo, še preden zajtrkujejo. Vse kar rabijo v šoli in doma, zvezki, knjige, obleka, vse naj bo redno in snažno. Kdor se jc privadil snažnosti že za mladih let, bo vedno in povsod reden in snažen. Človek pa, ki je natančen v snažnosti, bo tudi natančen v svojem poklicu. Nadaljni pogoj za ohranjenje zdravja je prava hrana. In kako malo pazijo starši na to! Otroku dajo vse: mesa, vina in drugih opojnih pijač in ne pomislijo, kako slabo to vpliva na otrokov organizem. Alkohol škoduje možganom. Zato jc žalostna resnica, da je v blaznici od 100 bolnikov 50 takih, ki so zblazneli zaradi uživanja opojnih pijač. Alkohol jc vzrok vsem hudobijam, alkohol poniža Človeka pod žival. Koliko je na svetu bede, nesreč, prepirov, bolezni in vse to jc povzročil alkohol. Torej, matere, skrbite za to, da vaši otroci ne bodo okusili opojnih pijač in s tem ste veliko storile za ohranjenje njihovega zdravja. Otrokom dajte pristno, naravno hrano. Zjutraj naj dobe mlečno kavo in zvečer kaj lahkega, kar ne obteži želodca. Važna jc tudi oblek a. Otroci naj so primerno napravljeni, ne preslabo, pa tudi ne preobloženi. V tem oziru skoro „preveč“ bolj škoduje kakor „premalo“. Ravno pozimi, ko so otroci najbolj zaviti, se razvije največ bolezni. Otroke je treba tudi utrjevati, toda po pameti. Pridno naj zahajajo pod milo nebo in sc gibljejo v lepi naravi. Kako težko je sedeti otroku po tri ure v šolski sobi. Pusti ga ven, da nekoliko poskoči in se utrudi in potem bo v šoli miren in pripravljen za pouk! če boste na ta način skrbeli za ohranjenje zdravja, potem boste z veseljem opazili, kako čvrsto uspevajo vaši otroci. Pa ne samo dom, tudi šola naj skrbi za ohranjenje zdravja šolo obiskujočih otrok. Šolski prostori naj so snažni. Pometa naj sc tako, da sc prah najprej z mokro cunjo po večjem odvzame. Med pometanjem morajo biti okna odprta. Tako naj se snažijo tudi domače sobe. Šolske sobe se morajo redno prezračevati. Kuri naj se tudi med božičnimi počitnicami, da se sobe preveč ne premrazijo, ker potem najboljša kurjava malo ali prav nič ne izda. Slednjič še nekoliko o telovadbi. Telovadnice so zdravju naravnost škodljive in najbolje bi bilo, da bi se odpravile. Koliko prahu sili v mladi organizem, ko skače otrok v zaprtem prostoru po žimnici. Telovadba je bila tudi pri Grkih in Rimljanih v navadi, toda vedno na prostem. Tako bi moralo biti tudi po naših šolah. Otroci naj hite pod milo nebo, tam naj skačejo, raztezajo muskulaturo in sc utrjujejo. Dalje bodi šolska soba taka, da dobivajo otroci dovolj svetlobe. Okna naj so velika, šipe čiste in snažne in dovolj velike, da se ne izgubi preveč svetlobe. Tako delujta dom in šola vzajemno za zdravje naše mladine. S tem, da sem opozoril na nekatere nedostatke pri odgojevanju, sem hotel le to doseči, da bi odslej tembolj pazili na zdravje, ki sc tako lahko izgubi in tako težko zopet popravi tudi najmanša hiba, najneznatnejša bolezen. Ne dvomim, da ste me prav umeli in upam, da boste vestno izpolnjevali vse, kar jc v blagor vaših otrok. In če boste tako delali, uspehi ne bodo izostali. Vaši otroci bodo veseli, čvrsti, zdravi na duši in na telesu, pridno se bodo učili in vam bodo kdaj v podporo in veselje. Versko-nravno vzgojo pospešujoče bogoslužne vaje so bile te-le: Od pričetka šolskega leta do 31. oktobra in od 1. maja do 5. julija je imela šolska mladina sv. mašo; v ponedeljek so pele gojenke učiteljišča, v petkih učenke H. in lil. razreda vnanje meščanske šole, v sredah in sobotah so učenke molile med sv. mašo rožni venec. Prvo sv. spoved je opravilo v letošnjem šolskem letu 42 učenk notranje in 86 učenk vnanje šole. Slovesnost prvega sv. obhajila se je praznovala 2. maja v notranji in 25. aprila v vnanji šoli. Prvoobhajank jc bilo v notranji šoli 41, v vnanji šoli 82; po cerkveni slovesnosti so bile obdarovane z rožnimi venci, spominskimi podobicami in knjižicami, pogoščene s kavo in sladčicami. Popoludne so se zopet zbrale v cerkvi, kjer so počastile sv. Rešuje Telo in se posvetile Mariji prečisti Devici; nato so se podale na samostanski vrt, kjer jc bila mala zabava in pogo-ščenje. Pri sv. birmi jc bilo 26 učenk notranje in 66 učenk vnanje šole. Od 15. do 18. aprila so bile v zavodu duhovne vaje, katerih so sc učenke udeležile z veliko vnemo in dobrim uspehom; vodil jih je vč. gosp. P. Karol Hajek D. J. Zdravstveno stanje učenk je bilo vobče prav ugodno in šolsko obiskovanje redno. Dne 28. oktobra 1906. je umrla Frančiška Železnikar, učenka III. h razreda in dne 30. oktobra 1906. ji jc sledila iz istega razreda sošolka Angela Pollick med angele, kar prav lahko upamo, kajti bili sta marljivi, res vzorni učenki. Po dolgi mučni bolezni sc jima je pridružila tretja tovarišica tudi učenka imenovanega razreda, Marija Porenta, ki jc umrla 24. januvarja 1907.; bila je prav marljiva in tiha deklica. II. a razred je izgubil pridno učenko Justino Rus, ki je le par mesecev obiskovala tukajšnjo šolo, a dne 12. februvarja pohitela v boljšo domovino. Součenke so jih spremile na pokopališče k Sv. Križu. N. v m. p.! Ob količkaj ugodnem vremenu so bivale učenke ob četrturnem odmoru ob desetih dopoludue na samostanskem vrtu. Skupne izlete so priredile gojenke II. letnika učiteljišča k izviru Kamniške Bistrice, IV. letnika v Mengeš in Domžale, gojenke in učenke notranje meščanske šole na Šmarno goro in učenke IH. meščanskega razreda vnanje šole k Sv. Katarini. V svrho domovinoznanskega pouka sta imeli notranja in vnanja ljudska šola 34 izletov. Vnanja šola je imela mnogo velikodušnih dobrotnikov. Pri obdarovanju, ki ga prirejata za ljubljanske ljudske šole leto za letom veliki dobrotnik ljubljanske šolske mladine, ces. svetnik Ivan Murnik, in odbor dobrodelnih gospsi je dobilo 16. decembra 40 učenk vnanje šole obleko, obuvalo in pecivo. K slavnostnemu obdarovanju, ki se je vršilo v telovadnici I. mostne deške šole, je prišel tudi c. kr. deželni predsednik Teodor Schwarz. Gojenke notranje šole so kakor vsako leto o Božiču tudi v letošnjem šolskem letu, dne 17. decembra obdarovale 33 ubožnih učenk vnanje šole. Tudi članice Marijine kongregacije so hotele v dejanju pokazati ljubezen do bližnjega. Na svečnico so obdarovale 16 učenk z obleko, obuvalom in pecivom. Tem povodom so gospodične kongreganistinje priredile prisrčno slavnost, pri kateri so izborno pele F. Abtovo božično kantato in deklamovale slavnosti primerne pesmi. V imenu staršev obdarovanih otrok sc tukaj vsem kongreganistinjam javno zahvalimo. Bog jim stotero povrni njihovo ljubezen! Hvaležno moramo imenovati še mnoge druge dobrotnike šole in šolske mladine. Slavna kranjska hranilnica je šoli naklonila 500 K; za ta dar se je ubogim učenkam kupovalo pisalno in risalno orodje, razne potrebščine za ročna dela in v začetku leta šolske knjige. Mestni župan, gospod Ivan Hribar je poslal zdatni prispevek, da so se pogostile prvoobhajanke; istotako je naklonila šoli velikodušno darilo gospa Josipina Hotschevar povodom jubileja v proslavo sv. Angelc. Pek g. Jakob Trček je ob dveh prilikah daroval za uboge učenke znatno število peciva. Od slavnega deželnega šolskega sveta je dobila šola brošuro: Lydia v. Wolfring: Was ist Kinderschutz? in 10 izvodov: Koledar kranjskega društva za varstvo živali. Iz podpore c. kr. šolske k n j i ž n e zaloge na Dunaju je c. kr. mestni šolski svet odločil tukajšnji šoli knjig v vrednosti 41 K. Za oddane listke iz učnih knjig je dobila šola knjig za ubožne učenke od preč. knezo-škofijstva ljubljanskega, od „Katoliškega društva detoljubov“ v Ljubljani in od založnih knjigarn pl. Kleinmayer - Bambergove v Ljubljani, Hölderjeve, Hölzlove in A. Pichlers Witwe & Sohn na Dunaju, in Teiupskega v Pragi. — Imenovanim in vsem drugim dobrotnikom šolske mladine izrekamo srčni: Bog povrni! V minulem šolskem letu so učenke dobile šolska naznanila 30. novembra, 9. februarja, 30. aprila in 6. julija. Ta dan sc jc sklenilo šolsko leto s slovesno sv. mašo. Učenkam so se razdelila letna poročila; učenke meščanske šole so dobile poluletna šolska izpričevala. III. Važnejši ukazi in odredbe šolskih oblastev. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 22. junija 1906, št. 572, priobčuje razpis c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 14. junija 1906, št. 3022, s katerim sc odobruje uvedba učnih knjig: „Srednji katekizem“ v 8. razredu, „Močnik-Kraus-Habernal, Računi ca, 111. del“ v 5. razredu in „Macher Iv., Prirodopis“ II. stopnja v 7. razredu. Razpis mestnega magistrata z dne 31. julija 1906, št. 27.925, razglaša razpis c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 25. julija 1906, št. 15.468, glede znižanih cen v zdravilišču G1 e i c h e n b c r g u za vse državne, mestne in železniške uradnike, učitelje in zasebne uradnike v času od 1. maja do 15. junija in od 15. avgusta do 30. septembra vsakega leta. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 3. avgusta 1906, št. 839, priobčuje razpis c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 26. julija 1906, št. 2039, o popisu gluhonemih otrok po stanju z dne 31. decembra vsakega leta. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 4. septembra 1906, št. 105, opozarja na odredbo c. kr. pravosodnega ministrstva z dne 30. septembra 1905 glede izvrševanja kazni na nedoraslih in mladoletnih v ječah sodnih dvorov, okrajnih sodišč in kaznilnic. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 25. septembra 1906, št. 984, priobčuje razpis c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 19. septembra 1906, št. 3612, o slovenski izdaji „Državnega zakona o ljudskih šolah, vštevši dokončni šolski in učni red“. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 26. septembra 1906, št. 27/o. n. š., priobčuje razpis c. kr. deželne vlade z dne 13. septembra 1906, št. 14.711, o počitnicah in pouka prostih dnevih na obrtnih nadaljevalnih šolah. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 2. oktobra 1906, št. 1020, razglaša razpis c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 19. septembra 1906, št. 4255, vslcd katerega otroci šoli obvezne starosti, ki hodijo v obrtne nadaljevalne šole, niso oproščeni obiskovanja vsakdanje, oziroma ponavljalne šole. Razpis šolskega odbora obrtne nadaljevalne šole z dne 17. oktobra 1906, št. 28, objavlja razpis c. kr. deželne vlade z dne 9. oktobra 1906, št. 20.675, ki opozarja na brošuro: Pliwa Ernst, die Entwicklung des gewerblichen U nterrichtswesen s in Österreich während des letzten Dezenniums“. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 30. oktobra 1906, št. 479, priobčuje normale c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 10. maja 1906, št. 1277, o dovoljevanju dopusta povodom preizkušnje učne uspo-s o b I j eno s t i. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 3. novembra 1906, št. 1191, ureja začetek šolske maše ob slavnostnih prilikah in ob prejemanju sv. obhajila. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 24. novembra 1906, št. 1281, in razpis mestnega magistrata z dne 1. decembra 1906, št. 43.224, določata postopanje pri ošpicah (rdečicah, noricah, mumpsu) in pri d uši j i v c m k a š 1 j u. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 27. novembra 1906, št. 1296, opozarja na časopis „Porotni n ar“. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 9. januarja 1907, št. 27, objavlja razpis c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 19. decembra 1906, št. 6658, po katerem sc je pri nakupovanju m c liani čuo-optični h izdelkov in drugih učil in orodja ozirati predvsem na tuzemske tvrdke. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 10. januarja 1907, št. 44, odreja predlaganje imenika onih šolskih otrok, ki nimajo postavljenega v a r i h a. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 11. januarja 1907, št. 41, razglaša normale c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 21. decembra 1906, št. 6673, o vzvratnem prestavljanju učencev v nižje razrede ali oddelke ter o uvrstitvi in prestopu učencev v višje razrede ali oddelke. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 19. januarja 1907, št. 71, objavlja razpis c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 9. januarja 1907, št. 6765 ex 1906, o risarskem tečaju po prostejših metodah na c. kr. moškem učiteljišču od 16. avgusta do 6. septembra 1907. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 26. februarja 1907, št. 19, objavlja razpis c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 20. decembra 1906, št. 6702, o predčasnem izstopu otrok iz šolske obveznosti. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 23. marca 1907, št. 319; opozarja vnovič na razpis c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 7. junija 1901, št. 1535, o določilih glede prošenj za novčue podpore. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 29. marca 1907, št. 359, objavlja razpis c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 8. marca 1907, št. 929, da se bo pri preizkušnjah učne usposobljenosti primerno oziralo tudi na risanje po prostih metodah. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 8. maja 1907, št. 487, objavlja razpis c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 22. aprila 1907, št. 1412, ki priporoča nakup s terco s k o p a in s t e re o s k o p s ki h slik kranjskih mest, gradov, krajev, zgodovinskih spomenikov, po svoji lepoti se odlikujočih prirodnih predmetov itd., ki jih je založil fotograf J o s i p Rožun v Litiji. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 23. maja 1907, št. 538, odreja uvedbo nerazdeljenega dopoldanskega pouka s 1.junijem 1907 počenši do konca šolskega leta 1906/7. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 28. maja 1907, št. 427, odreja, da odslej odpadejo tedenske maše na mestnih šolah ljubljanskih. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 29. maja 1907, št. 548, razglaša razpis c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 23. maja 1907, št. 2544, o pouka prostem dnevu za učence, ki prejmejo prvo sv. obhajilo. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 8. junija 1907, št. 564, objavlja razpis c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 25. maja 1907, št. 2675, s katerim se odobruje uvedba učne knjige „Kratke zgodbe svetega pisma stare in nove zaveze, priredil Jožef Vole“ za 11. razred. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 13. junija 1906, št. 560, razglaša poseben „Normativ za u ko vin o“, uveljaviti s prihodnjim šolskim letom. A. Vnanja šola v uršulinskem samostanu (in ž njo notranja) je najstarejša šola v Ljubljani. Otvorila se je dne 2. julija 1703. Vsled razpisa visokega c. kr. ministrstva z dne 22. decembra 1. 1871, štev. 14774, je dobila pravico javnosti. Leta 1883/84 je postala osemrazrednica. Dne 16. marca 1894, št. 2388, je dovolilo, visoko c. kr. naučno ministrstvo, da se premeni v pet raz redno dekliško ljudsko in tri raz redno dekliško meščansko šolo. Začetkom šolskega leta 1894/95 se je otvoril I. razred meščanske šole. Letos je bilo v vnanji šoli pet razredov ljudske šole in trije razredi slovenske meščanske šole. Vsak razred ljudske šole je imel po eno vzporednico. Znamenite šolske zadeve in svečanosti ter druge žalostne in vesele dogodke minulega šolskega leta 1906/07 v vnanji šoli opisuje spredaj skupni letopis. V p etra zre d ni ljudski šoli se poučuje po postavno predpisanih učnih načrtih za ljudske šole na Kranjskem. Namen in naloga slovenske dekliške meščanske šole v uršulinskem konventu v Ljubljani je pa, deklicam, dovršivšim peto šolsko leto ljudske šole, podeliti večjo omiko, kakor jo po svojem namenu daje občna ljudska šola in posebno pripomoči jim do potrebne izobrazbe za učiteljske pripravnice in za strokovne šole. — Učni jezik je slovenski. Nemščina pa je za vse učenke brez izjeme obvezni predmet. Poleg obveznih predmetov se učenke meščanske šole uče tudi igranja na klavirju, go sl ih in citrah. V preteklem šolskem letu se je učilo gr an j a na klavirju 32 učenk, igranja na citrah in go slih pa 8 učenk. Skupaj . I. a I. b II. a A. II. b Ljudska l šola. IV. a IV. b V. a V. b B. Meščanska šola. I. II. ih. Razred 05 b£> »'S 4* co 4=* CO CO -J 00 00 co co 4^0»c0054^0^c04»«c0 0» h 00 »O 00 0 05 CO <1 H* Koncern šolskega leta 1905—1906 05 0 00 o» 4*» CO O' 05 C< 05 bO 4^ 05 4^4*>CJtO5C0 0«C0Ü»C04*» cn^bO^osH-oioo^co dne 16. sepleinbra Število učenk 05 4^ o< co 4* CO CN 05 05 ^•1 K) ^ 1— 4*4i'ÜIO5C0a»C0CJlC04^ C04*l0 4*-00c000l®05—* dne 6. julija 05 1 Ml S II 1 II II 1 ^<0 od 6—7 let Bilo je starih ŠS 05 4* 1 1 ^ 1 1 4* b© .-*t-*COO-1 10 05 O* CO >—* >—» 05 bS -o IO — co >— 1 1 1 1 1 1 nad 14 let 614 153 4^ CO O’ 05 05 <1 10 4*- H-*. 4*4*o»05cocjtcoa»co4>-C04*»b-S>4*OOCOCOb£>Oi — rimsko-katoliška Vera 610 Ü» CO co CJ» 05 oi 4* O» 05 CO O» CO G» CO ** CO^O^OOtöOObSO«'-* Slovenk Po narodnosti je bilo 4* 1 IM 1 1 b® 1 1 - II -1 Nemk Ü» co 0 127 403 53 44 30 COCO^O'CO^CO^CO^ coo504^b©coa»coo»o v Ljubljani Stanovalo jih je 00 4*» k« 05 — O’ “-1 00 t—• 00 oStOOOsi^COCOMM zunaj Ljubljane 507 CO 00 co co m 0» 05 05 •—* CO C0C04^4*'t-S4i-C0^beC0 00b©crt05c005c0 — - c« 77 13 1 1 4ä*. — üi05-v3^.4>»0c0“-1 pridno o» 1 Ml 5 *-*►-» bO b© CO «— ^ | h© manj pridno Ot 00 131 387 52 45 34 C0C04*CJ— bS 4>» sposobnih Za višji razred 00 co 0 b® CJ» bS O *£• 05 ■-2--2 000 0 0 0 0 0 0 0 00 0 nesposobnih v °/o •'-l co bO l 4* 1 1 1 —1 „1 1 neizprašanili bÜ 1 Ml -1II -1IIII Ustanovo je uživalo 150 1 150 g 1 II g IIII 1 w | Znesek 0 co bS 1 H- <1 1 1 1 1 celo Ukovino je I plačevalo j ** co co co co cn en 05 COCOCOtOCO*—*4i-* •— co o» b© a» nič . Statistični pregled ljudske in meščanske šole koncem šolskega leta 1906/1907. II. Učne knjige, ki se rabijo v ljudski šoli: C o> N O rt a o cn .. • • .5, 'ra o ?a T3 2 OJ c« 53 . rt , fl <3 H — rt H C S c »y rt 44 r£ a> ^ N •• oj ^ s as £ ~ 43 o . ö rt O o '‘ZL ö 3 3 > o rt ^ rt 0 ^3 • tir ►a> Dh > o 'S * ■ qj i~ 1,' •A* >=-sil« J N ^©g ” ^ c -C 43 fl rt 'O S-n'D s53-e rt rt .0^ • »' o : > 'p.’» s rt oj t-i »c/j c s ”3 O) ^ S a) rt .s & 0)0. -a * * o c/3 rt N ° I-» 6.2 . 0) C/J S-. Ö ^ S rt • rt n ^ tio ^ O) r3 rt .ö £ .H ‘53 O C f-> .. T3 JSjjt rt o ri > tn .2. • n aj m «n TD Oi p CO ■S rt 3 JS'“’« “ .rt * OJ rt CLh c/j s-> ,x 2 rt 2 rt 2 fi P "—:> /( J— U ö © q rt • -Q e* • rt r0& t- •--» rt co S C J- Q ‘S H 'o — t< •. rt O 44 1-H cfl .5, rt . n 44 HH D »C/J K CQ -D 5* o -Q rt bc O _öt- ‘5* o TD O k O a> 15 »N 44;^ ^ ö 'N © ti ■— *P V C o N ® rt ^ rt T3 ^ ^ t 2 S §•3 *‘Sp Noa-s" t_ rd rt ^ • d) — N M -C &o £ rt rt c -Q o ^ 00 °on,s 2 g ,g Q ’2 44 r* o > d s-, o *7 m «<* O n rt O • — • O -3 o ^ rt o - o m ..'S ® 5»ss o-S~ = ■= c in E *o O o . n . i: rt a‘H N 0) rt 5 44 m a-g — 2 &p rt a N *—• a ^ "rt v— 44 • — -C 'c -* TD O 44 S B* .s i 44 ^ . C/l “ Ö) ►J rt c '5*> T3 . . 0) O — 44 Cfi 0) . " ^ ^ 3 s a) rt rt . e S« .2 N o. ?> — . > t* rt m C/J N —^ < _g ----------- u ® S? .S MJ3 g “' T3 g a) 'Ö o f.s de o O O •So o X, Is M Ul ^ _Q 43 >. O o ® rt°^ C/i N_0J 44 rt a-s ■o r44 c > »I 0.2^ ' 1 Ifi 3 •Srt. 44 d C .-^o “ rt 0J 'D — N g N J4.S £ o a. JS > > 44 c/j — OJ *5*^ > ^ o 44 C/3 N rt O, rt 43 S o >OT • *-< Ml m C rt >u -tn u D ~ » s Q (U C -n O) " ÖO.—, £ ® c tM -a saS n"^ <3 «G Qh~ £ j -i4 0) i 3^!- ' rt _, r \ e.Sr 1?^ O N G r-i er? o a> 22 rt rO v— C .S - hj pCS G O *N aT^ a o a? _ • «i d -aJO.S 5 > 3 'a rt rt S* ^ (jlr-l ^ 3 ^ *2 zi rt - ^ w a.s . . G *3^ F ^4 ^ o on c U3 . t/) c •< O .S fc ^ C/2 , . 53 Ö .e * 'K 3 >-i O 3 O - CO S .h 1 £©* • la ® • w ! 53 S ■ »ase o g? rt ‘ ’ S T .. °* Q.CO ‘M „„ ^ « JS 2 ^ 8 *5. > g ®fe*jO.®.d 2-^1^ ,Eo Ih o 3 ,o « N 0,3 i rt\S N « ® 2 c« s s"rN".S,Š° 5(E * n «•?>• ® rt ajn® ^ a> 1' N-^oo i> £ o g _, w • nf P o .22 w C S S S® « 0^3 g rt rt.rt^»o c ' N §«5 sjs^^I-C > C« v_0 O *G q •- ~ Ü '■='=> ^ E oo • >. - o . - T3 N - S, •—<’ o—o OJ -Q O o g i S ^3 ■ Ss-SŠ t_ cz «1^ .'T S ü!h ~ o *> Lc gjc^ w xTc« ^ .—* -j~‘ x £f“ 3. 3 ^ ^2 H-I 3 S >173 o •* G 7* ~ o—o a» rC ►K o rt O) o 3 p »«« 5 : 3-3 gfH h 3 a . U -C CQ HH '■• 0) i _ L) c« 3 Ö : d 5 ^ = ^•8 5 0 0) 'O O 5 — « 01 S "S O 3 «° o M g 5 ü ■ Ulji o _3 rt "o 3 o r«- wrf3 o-qO - *-• 4) I g e?§ a-Sg« t-J r/j -> ; r-( c*-h ’ UTJ 3 ,, 3 0) T3 ’-S 5 2i 6 rt" H C0 —< cj o N 0*3 rt O — .t® ß ^ o . »c/j --j . ^ cn -j O ^ Ui 3 ^ a; • 9'S E “ S ;p J | fc! Š 3^7 S. £ O ■JSl 1. . -1 "in -j '—- a; > . J5 - “j “ £; ^ -~ J.S >-S !_• bt~J -3 t-H O :3 Oj iH Q S-t 3 ? «j E J -C nJ O C/3 '/J oj g " ca ti ® rtc'2^ 2 g SbHSicg.S e ,b . .-a — rt M " 3 C ~ l-l <11 — »—t . O) — — °? ^ .« o o o 2 h c £*% p 2 o p, , rt C u rt T3 -O ^ S L> ^ — w jz • 3 ■«; oj 'O d ^ h» in rt”i^ _3 5/3 t- 3 5 n rt O T3 S S ^ ^ . „ , vj rt t- ■o W c ^ m a> « —- o g ^»•5 lili« ■—^ rt nj ’~—1 *. v oj ^ S o ►* .— LJ . *-) "jji CC j3„ g j5«a « s? ri4 t- — O •» 4)^ P > S — C/3 ■S m 3 L —: • v S '“««512 — ?CH «M <£ . .•§13^3 >s e »° = 2 sli is" ;|s 3 -O rt Oj-- : w .-(£)« rt s_- 'O k> 3 n T.^ S _ rt *"* > co " Oj 7 O O w-SM'5 _T 3 3 'O -14 r> rt &ß G O G rt &£ O ') Opomba: V oklepajih stoječe številke naznanjajo, koliko izvodov dotične knjige i III. Knjižnica. Učiteljice vseli uršulinskih šol imajo skupno učiteljsko knjižnico, ki šteje 1147 del v 1915 zvezkih. Posamezne stroke imajo v knjižnici svoje oddelke. Oddelek „Pedagogika in metodika“ šteje 95 del v 158 zvezkih, slovenščina 48 (93), nemščina 168 (229), zemljepis in zgodovina 70 (224), prirodopis 137, prirodoslovje 2G (54), matematika 15 (69), ročna dela 4 (23), petje 26 (62), risanje in pisanje 28 (75), telovadba 3 (6), tuji jeziki 41, i. t. d. Knjižnica vnanje ljudske in meščanske šole, ki jo oskrbuje meščanska učiteljica M. Hildegarda, je imela koncem lanskega šolskega leta 856 slovenskih in 475 nemških knjig. Po nakupu novih knjig iz dotacije mestne občine in raznih darilih šteje letos 877 slovenskih in 491 nemških knjig. Novokupljene knjige so: Anton Kržič, Vrtec, 1. 1906 (2 izvoda); — Anton Kržič, Angelček, I. 1906 (2 izvoda); — Spillmann, Tri indijanske povesti, Kraljičin nečak; — Jožef Lavtižar, Med romanskimi narodi; -F. Slemcnik, lzdajavec (2 izvoda); — Knjige družbe sv. Mohorja, (2 izvoda); — Miinchener Jugendsehriften 4 Hände; — Kümmel, Sonntagsstille 1. in II. del; — Smollc, Napoleon; — Brentano, Peter der Grosse; — d’Albon, So ist unser Kaiser! — Fleuriot, Ein verzogenes Kind. Darovali so knjige: Gospa Eleonora Mladič, gdč. Minka Sibovec in uršulinski samostan. Knjižnica je naročena na „Doni in Svet“ in vpisana v „Slovensko Matico“. Mladini neprimerne spise „Slovenske Matice“ dobiva učiteljska knjižnica. V minolem šolskem letu se je izposodilo 445 učenkam 1750 knjig. IV. Učila. Učila vnanje šole je oskrbovala ravnateljica M. Maksimilijana. Po nakupu iz dotacije mestne občine in po darilih je dobila šola v minulem letu ta-le nova učila: Za računstvo: Več prizem in kocek za poočitovanje površja in telesnine teles. Za nazorni nauk: Zbirka snovi, iz katerih se dela strelni prah. (Darilo g. Karol Nefima). Za prirodopis: 13 slik iz živalstva in 15 slik iz rastlinstva. Schmeil, droinedari, slika. Podmašena kuna, šoja in sraka (darilo g. K. Nefima). Podmašcna pegasta sova, pasterica in lastavica. Podmašen kanarček. Lobanja zajca in mačke. Več školjk. Zbirka soli. Kos alabastra in ahata (darilo učenke l. Lcnasi). Več kosov mramorja in granita (darilo učenke M. Lampe). Za p ri rodo slo vj e: 2 Toriccllijevi cevi s kadičko, 5 termometerskib cevi, 1 termometer za tekočine, naprava termometra, aparat za razvoj ogljikove kisline, aparat za poočitovanje neprodirnosti zraka, aparat za raztezanje tekočin, magnetna igla, Franklinova plošča, Voltajev člen, meh, kolo na vretenu, grebljica, več kemikalij, steklenic, retort, skledic, lijev, cevi in zamaškov. Za z e m 1 j c p i s i n z go d o v i n o: Rotliaug, zemljevid Avstralije; Gerasch, slika: Praga; Umlauft, Cehi in Lehmann, V puščavi. Zbirka slik iz francoske zgodovine (darilo g. arhitekta Josip Plečnika.) Otroški vrtec. Otvorjen je bil 17. septembra 1884. Tri leta je bil zaseben, s šolskim letom 1887/88 pa je postal javen zavod. V njem poučuje izprašana vrtnarica M. Uršula; v pomoč ji je bila v preteklem šolskem letu izprašana vrtnarica S. Salezija. Vodstvo otroškega vrtca je bilo do leta 1906 združeno z vodstvom vnanje šole. C. kr. mestni šolski svet pa je z razpisom dne 21. marca 1906, št. 1503, vrtnarici M. Uršuli priznal pravico samostojno voditi otroški vrtec. Vsakoletne stroške za učiteljico, sobo in učila povračuje mestna občina. V šolskem letu 1906/1907 je bilo v vrtcu 54 deklic. O Svečnici so bile ubožne deklice obdarovane z obleko, obuvalom, sladčicami in igračami. Za obdarovanje so poslali darov p. n. gg. mestni župan Ivan Hribar, cesarski svetnik Ivan M u r n i k, gospe F a j d i g a, Souvan in Zor m a n. Obdarovane deklice so pripravile svojim dobrotnikom mično igrico, ki je vzbudila mnogo zabave in priznanja. Otroški vrtec se pričenja in sklepa istodobno z ljudsko in meščansko šolo. V. Imenik učenk. A.. F^etrazredna ljudska šola. I. a razred. Aleš Ivanka iz Ljubljane. Archine Ana iz Ljubljane. Benedik Maksima iz Stražišča pri Kranju. Beseničar Marija z Viča. Cimperman Rozalija iz Ljubljane, černjafi Antonija iz Ljubljane. Dragan Marija iz Ljubljane. Draksler Viktorija iz Ljubljane. Družnik Marija iz Ljubljane. Farič Angela iz Ljubljane Gajeta Ivana iz Ljubljane. Kobilca Julijana iz Ljubljane. Kočar Valerija iz Ljubljane Magister Marija iz Ljubljane. Malič Viktorija iz Šiške. Mihelič Alberta iz Ljubljane. Mihelič Matilda iz Kozjega. Miš Miroslava iz Šiške. Oblak Nežica iz Ljubljane Pakiž Frančiška iz Ljubljane. Peklaj Ida iz Ljubljane. 1.1» Ahčin Natalija iz Ljubljane. Bajc Justina z Rakeka Boncelj Antonija iz Bohinjske Bistrice. Cunder Angela iz Most pri Ljubljani. Čebular Angela iz Ljubljane. Franchetti Magdalena iz Ljubljane. Gašperlin Helena iz Ljubljane. Gorjanc Dragica iz Ljubljane. Jerina Cirila iz Ljubljane. Kavšek Frančiška iz Ljubljane. Kozamernik Emilija iz Št Vida nad Ljubljano Kramar Angela iz Ljubljane. Kuga Ivanka iz Ljubljane. Lampe Ana iz Ljubljane. Lavrenčak Berta iz Radovljice. Lotrič Antonija iz Ljubljane. Ložar Antonija iz Ljubljane. Lukežič Amalija iz Šiške. Peklaj Leopoldina iz Ljubljane. Peslolnik Marija iz Ljubljane. Pogibov Marija iz Ljubljane. Pogibov Roza iz Ljubljane. Porenta Marija iz Ljubljane. Renčelj Marija iz Nabrežine. Seršen Ivanka iz Ljubljane. Seršen Štefanija iz Ljubljane. S oran Marija iz Ljubljane. Srebol Marija iz Ljubljane. Suhadolc Marija iz Ljubljane. Šavli Pavla iz Ljubljane. Šega Valerija iz Ljubljane. Šlibar Marija iz Ljubljane Vidmar Ernestina iz Vodmata. Vrhovec Avguština iz Ljubljane. Weber Ana iz Ljubljane. Wesselmaier Marija iz Ljubljane. Zajec Amalija iz Šmaitna pri Ljubljani. Zupančič Gabriela iz Ljubljane. razred. Miklič Jožefa iz Ljubljane. Oblak Ana iz Ljubljane. Ocvirk Ana iz Vodmata. Okorn Berta iz Zagorja ob Savi. Ostanek Frančiška iz Cerknice. Peterlin Avgusta iz Ljubljane. Pozaršek Marija iz Ljubljane. Radanovič Jožefa z Vidina. Ravnikar Marija iz Novega mesta. Rozman Hilarija iz Kamnika, ijelan Štefanija iz Ljubljano. Sirk Antonija iz Ljubljane. Sluga Ivanka iz Ljubljane. Škofič Marija iz Ljubljane. Theuerschuh Marija z Vrhnike. Velkovrh Marija iz Ljubljane. VVciss Serafina iz Ljubljane. Zupanc Ivana iz Ljubljane. IT.ii Avguštin Ana iz Ljubljane. Brenčič Frančiška iz Reichenburga (Štajersko). Brenčič Ivana iz Dolenjega Logatca. Cvern Ana iz Šiške, čepon Ivana iz Polhovega gradca. Černe Alojzija iz Most pri Ljubljani, česen ^Gabriela iz Ljubljane. Debevc Mihaela iz Ljubljane. Demšar Marija z Glinic. Drešar Marija iz Ljubljane. Franzot Maksimilijana iz Ljubljane. Gradišnik Ana iz Celja. Helrnich Marija iz Idrije. Hiti Veronika iz Ljubljane. Japelj Frančiška z Glinic. Ježek Vera iz Ljubljane. Kisovec Pavla z Glinic. Klemenc Antonija iz Ljubljane. Kovač Marija iz Ljubljane. Kralj Frančiška iz Gradca. Legan Antonija iz Sežane (Primorsko). Legat Ida iz Št Petra na Krasu Lenarčič Nežica iz Podgarta. Lipovšek Stanislava iz Ljubljane. Lončar Angela iz Ljubljane. Lukman Katarina iz Ljubljane. Marinko Marija iz Ljubljane. II. h Celarec Cecilija iz Ljubljane. Črnivec Helena iz Radovljice. Dovjak Mihaela iz Ljubljane Farič Štefanija iz Ljubljane. Franchetti Silva iz Ljubljane. Gartner Alberta iz Ljubljane. Hvale Ida iz Ljubljane. Hudnik Justina iz Ljubljane Jager Marija iz Ljubljane. Jakše Marija iz Ljubljane. Kavečič Marija iz Ljubljane Kompare Cecilija iz Lesec na Gorenjskem. Koren Marija iz Škal pri Velenju na Štajerskem Kovač Kristina iz Ljubljane Marn Alojzija z Glinic. Mehle Ana iz Šiške. Mihelič Amalija iz Ljubljane. Outrata Emilija iz Divače Osredkar Marij.i iz Šiške. III. a Cvern Antonija iz Ljubljane. Črnač Marija iz Št. Petra na Krasu. Črnjač Ivana z Vrhnike. Dimic Marija iz Šiške Doležal Barbara iz Ljubljane. Ebber Hedviga iz Ljubljane Eržen Pavla iz Ljubljane. Fantoni Daniela iz Škofje Loke. razred. Mehle Helena iz Ljubljane. Menart Ana iz Šiške. Meršnik Jožefa iz Šiške. Mohar Vida iz Šiške. Oblak Ana iz Ljubljane. Obrekar Alberta iz Šiške. Plestenjak Antonija iz Ljubljane. Petelin Jožefa iz Ljubljane. Pintar Emilija iz Kamnika. Potokar Jožefa iz Račjega sela pri Trebnjem. Radanovič Olga iz Zgornjih Ležeč na Krasu. Repnik Marija iz Ljubljane. Sever Marija iz Ljubljane. Strehar Jožefa iz Ljubljane. Šircelj Antonija z Zidanega mosta Šuštar Genovefa iz Dravelj. Tešar Marija iz Ljubljane. Theuerschuh Helena iz Ljubljane. Trampuš Angela z Glinic. Verbič Albina z Glinic. Verbič Jožefa iz Ljubljane. Vrhovec Angela iz Ljubljane. Vrhunc Ana iz Ljubljane. Žerovnik Ana z Reke Neizprašana: Zemljak Marija iz Ljubljane razred. Petras Marija iz Ljubljane. Pibroutz Ana iz Ljubljane. Pirnat Angela iz Loke pri Mengšu. Rekar Pavla iz Ljubljane. Rotier Ana iz Ljubljane. Sajö Antonija iz Šiške Smrkol Olga iz Ljubljane. Stavt Marija iz Ljubljane. Sattler Antonija iz Ljubljane. Šolar Valentina iz Ljubljane. Traven Albina iz Ljubljane. Trškan Angela iz Tomačevega. Tiskan Jožefa iz Ljubljane. IJmnik Antonija iz Most pri Ljubljani. Urbančič Pavla iz Ljubljane. Zore Antonija iz Ljubljane Zupan Jožefa iz Ljubljane. Zupan Marija iz Ljubljane. Zidan Cecilija iz Vodmata. razred. Golob Ivana iz Ljubljane Gril Julijana iz Ljubljane Herman Frančiška iz Most pri Ljubljani Herman Frančiška iz Šiške. Hočevar Albina iz Most pri Ljubljani. Istenič Jožefa iz Ljubljane, Jerančič Albina iz Ljubljane. Klebel Ana iz Ljubljane. Košenina Frančiška iz Svetja. Košir Jožefa iz Ljubljane. Köscler Irmengard iz Mengša. Kranjc Štefanija iz Ljubljane. Kristan Albina iz Ljubljane Kropar Marija iz Št Vida nad Ljubljano Kukman Štefanija iz Ljubljane. Kušar Elizabeta iz Ljubljane. Kušar Helena iz Ljubljane. Kušar Marija iz Ljubljane Legal Pavla iz Ljubljane. Lenasi Marija iz Ljubljane. Letnar Marjeta iz Ljubljane. Lipovšek Marija iz Ljubljane. Mali Nikolaja iz Škofje Luke. Markič Marija z Glinic. Markovič Ana iz Martinove vasi. Miklič Antonija z Glinic. Možina Albina iz Ljubljane. Oblak Marija z Glinic. 111. 1) Berčič Frančiška iz Ljubljane. Brezovar Angela z Lipoglava. Cerar Boza iz Moravč. Dacar Pavla iz Ljubljane. Egger Mibaela iz Ljubljane. Gabrič Jožefa iz Ljubljane Garlner Ema iz Ljubljane Golobič Marija iz Dolge Rake. Ilabe Ivana iz Ljubljane. Hlebš Marija iz Ljubljane Janežič Alojzija iz Grosuplja. Kadunc Ana iz Šiške Kern Pavla iz Ljubljane. Kodela Frančiška z Glinic. Korenjak Marija iz Pazina (Istrija). Lužar Antonija iz Ljubljane. Marinko Frančiška z Glinic. Matko Stanislava iz Ljubljane. Mayer Alojzija iz Ljubljane. Ocvirk Marija iz Šmartna pri Litiji. Parkeli Ana iz Ljubljane. Petje Marija iz Bojana (Primorsko). Pirnat Cecilija iz Loke pri Mengšu. Plestenjak Štefanija iz Ljubljane. Prosen Marjeta iz Podutika. Rozman Vilhelmina iz Kamnika Sattler Albina iz Ljubljane. Selan Pavla iz Ljubljane. Sirk Ivana iz Ljubljane. Sovan Frančiška iz Št. Jerneja na Dolenjskem. Stražišar Marija iz Ljubljane. Šimnovec Amalija iz Ljubljane. Tomažič Begina iz Most pri Ljubljani. Urbanc Marija iz Most pri Ljubljani. Zabukovec Jožefa iz Ljubljane. Neizprašana: K raj še k Cirila iz Ljubljane razred. More Alojzija iz Ljubljane. Orehek Ana iz Ljubljane. Perme Viktorija iz Zaloga Peterlin Viktorija iz Št. Vida. Pintar Alojzija iz Kamnika Pustavrh Angela iz Ljubljane. Bajgelj Ivana iz Ljubljane. Strupi Ivana iz Ljubljane. Škoda Frančiška iz Ljubljane. Uranič Ana iz Ljubljane. Uranič Jožefa iz Ljubljane. Verbič Marija iz Ljubljane. Vrbovec Marija iz Ljubljane. Zajc Ivana iz Sneberja. Zalokar Marija iz Šiške. Zanet Elizabeta iz Ljubljane. Železnik Cecilija iz Ljubljane. Žerovnik Ivana iz Ljubljane. Žerovnik Marija iz Ljubljane. IV. a razred. Ahčin Izabela iz Ljubljane. Aleš Angela iz Ljubljane. Baraga Frančiška iz Ljubljane. Blas Helena iz Tomačevega. Bonač Uršula iz Kleč Cesar Angela iz Ljubljane, čamernik Marija iz Ljubljane. Furlan Doroteja iz Ljubljane. Gabrič Gabriela iz Kanala (Goriško), Gabrovšek Frančiška iz Ljubljane. Gajela Ljudmila iz Ljubljane. Hudnik Marija iz Ljubljane. Jager Marija iz Ljubljane. Jereb Amalija iz Šiške. Jereb Bozalija iz Ljubljane. Jurjevčič Štefanija iz Dolenjih Vrem. Jurman Marija iz Št Janža na Dolenjskem. Kadunc Angela iz Šiške. Kapele Jožefa iz Dolenjcev. Kobilca Marija iz Ljubljane. Koren Jožefa iz Škal. Košir Ivana iz Ljubljane. Kovač Marija iz Ljubljane. Kozinec Marija iz Ljubljane. Krajšek Angela iz Ljubljane. Krašna Frančiška iz Budanj. Kresal Frančiška iz Šiške. Krisch Cirila iz Ljubljane. Križaj Marija iz Ljubljane. Kunc Marta iz Ljubljane. Lenarčič Julijana iz Ljubljane. Matkovič Helena iz Ljubljano Mekinda Frančiška iz Ljubljane. Nežič Amalija iz Ljubljane. Novak Frančiška iz Šiške. Oblak Marija iz Ljubljane. Ogrizek Terezija iz Ljubljane. Osiedkar Amalija iz Grosupelj Pardubsky Elizabeta iz Ljubljane. Podlesnik Veronika z Viča. Pogon Ana iz Ljubljane. Potočnik Frančiška iz Ljubljane Poznič Marija iz Ljubljane. Prestor Ana iz Št Vida (Koroško). Rakar Emilija iz Ljubljane. Robič Marija iz Šiške. Ropret Frančiška iz Vodmata. Ropret Valentina iz Ljubljane. Soršak Ana iz Ljubljane. Srebot Ana iz Ljubljane. Stropnik Pavla iz Šiške. IV. b Adamič Marija iz Male Račne. Rajt Jožefa od Sv. Duha pri Škofji Loki. Rorštnar Angela iz Šiške. Breme Frančiška iz Št. Vida nad Ljubljano. Brenčič Marija iz Logatca. Brodnik Angela iz Grosupelja. Burja Marija iz Šiške. Cunder Terezija iz Tomačevega. Čebular Viktorija iz Šiške. Debevec Evgenija z Vinice. Demšar Helena z Glinic Dolinar Ana iz Vordernberga na Štajerskem. Dolinar Ivana iz Šiške. Golobič Angela iz Ljubljane. Graul Roza iz Št. Vida nad Ljubljano. Grošelj Frančiška iz Ljubljane. Hren Marija iz Vodmata. Japelj Jožefa iz Ljubljane. Japelj Roza iz Orteneka. Jazbec Angela iz Rudolfovega. Kalan Angela iz Ljubljane. Kavčič Julijana iz Loža. Kogovšek Terezija iz Šiške. Kovač Doroteja iz Ljubljane Kranjc Metoda iz Ljubljane. Kristan Pavla iz Ljubljane. V. a Belič Marija iz Šiške. Reve Jerica iz Šiške. Ritenc Ana z Brezovice. Čadež Terezija iz Kamnika. Černe Pavla iz Ljubljane. Divjak Cecilija iz Podsmreke. Dovjak Elizabeta iz Ljubljane. Dremota Elizabeta z Glinic. Fakin Albina iz Ljubljane. Hofmanu Ljudmila iz Kranja. Japelj Ivana z Viča. Jenko Ivana iz Šiške. Kaplja Ana iz Zavrstnika | ri Litiji. Kavčič Mibaela iz Novega mesta. Kern Alojzija iz Ljubljane. Šajn Alojzija iz Ljubljane. Šavli Ludovika iz Ljubljane. Šega Stanislava iz Ljubljane. Štrukelj Terezija iz Ljubljane. Šturm Amalija z Glinic. Tschinkel Karolina iz Grčaric. Tschokert Marija iz Ljubljane. Verhunec Ana iz Ljubljane Voje Viktorija iz Ljubljane Volker Gizela iz Ljubljane. Wagner Alojzija iz Ljubljane. Zakotnik Antonija z Glinic Neizprašana: Gorjanc Ivana iz Ljubljane. razred. Lampič Pavla iz Ljubljane. Logar Ivana iz Gorenj pri Vrhniki. Magister Štefanija iz Ljubljane. Malič Marija iz Ljubljane. More Helena iz Ljubljane. Munih Katarina iz Podbrda na Primorskem. Nabernik Ana z Dovjega. Pavlič Angela iz Ljubljane. Postotnik Jožefa iz Ljubljane. Povše Elizabeta iz Wanne na Westfalskem. Prijatelj Julijana iz Dvora pri Št. Janžu Razoršek Ivana iz Briš pri Zagorju. Rožič Frančiška iz Most pri Breznici Rožmane Ivana iz Podgore pri Št. Vidu Selischeg Silva iz Ljubljane. Srakar Marija iz Ljubljane. Svetlin Jožefa iz Šiške. Šolar Frančiška iz Ljubljane. Tarman Ana iz Šiške. Trampuš Frančiška z Glinic. Traven Pavla iz Šiške. Umnik Marija iz Most pri Ljubljani. Voje Alojzija iz Ljubljane. Vozelj Angela iz Briš pri Zagorju. Vrbovec Marija iz Ljubljane. Zgonc Ana iz Ljubljane. razred. Klopčič Marija iz Šiške. Knific Julija iz Ljubljane. Kocjančič Ana iz Radovljice. Kokalj Alojzija iz Ljubljane. Kompare Marija iz Lesec Krajšek Marija iz Ljubljane. Kranjc Klotilda iz Ljubljane. Kranjc Marija z Vrhnike. Kranz Ana z Unca pri Rakeku. Kržič Antonija z Glinic. Lovšin Ana iz Ljubljane. Lukan Frančiška iz Šiške. Mencin Roza s Fužin. Oblak Marija iz Ljubljane. Očakar Marija iz Ljubljane. Piller Cecilija iz Ljubljane. Plevnik Cecilija iz Tomačevega. Ramovš Antonija.z Ježice. Stanovnik Pavla iz Senožeč. Šest Marija iz Železnikov Šimnovec Leopoldina iz Ljubljane. Šturm Leopoldina iz Ljubljane. Bajde Helena iz Gorenjega Hotiča-Bajt Kristina iz Virmaš. Banovec Ana iz Ljubljane. Bernik Frančiška iz Šiške. Bizjan Leopoldina z Glinic. Česen Marija iz Šiške. Demšar Margareta iz Ljubljane Dolinar Marija iz Šiške. Feigl Frančiška z Viča. Färber Roza iz Trsta. Goršič Marija iz Ljubljane. Graul Vida iz Šiške. Hafner Albina iz Preske. Hrovat Rafaela iz Žužembeika Jan Ana iz Ljubljane. Jezeršek Ivana iz Gorenje vasi. Kalan Antonija iz Ljubljane. Kimovec Angela iz Ljubljane. Kolbe Jakobina z Vač. Legan Marija iz Preserja. Lenasi Ivana z Vrhnike. Lesjak Pavla iz Ljubljane. Šuster Ana iz Ljubljane. Tomažič Ana iz Most pri Ljubljani. Vodč Pavla z Glinic. Volker* Marija iz Ljubljane. Zabavnik Helena iz Ljubljane. Zajec Jožefa iz Most pri Ljubljani. Zorč Ana iz Ljubljane. V. 1» razred. Ločniškar Ana iz Ljubljane. Ložar Marija iz Ljubljane. Lukniš Angela iz Ljubljane. Lužar Friderika iz Postojne. Matkovič Marija iz Ljubljane. Mirtič Ana iz Ljubljane. Novak Terezija iz Trsta. Obla k Frančiška iz Ljubljane. Ogrinc Angela iz Ljubljane. Peternel Frančiška z Glinic. Pokovec Pavla iz Domžal. Prijatelj Marija iz Dvora. Primc Helena iz'Trsta Srakar Pavla iz Ljubljane. Šlular Ljudmila z Glinic. Tobias Leopoldina iz Ljubljane. Vidmar Frančiška iz Ljubljane. Verbovc Helena iz Ljubljane. Verbunec Marija iz Ljubljane. Wizjak Stanislava iz Šiške. Zajec Marija iz Ljubljane. H. Slovenska meščanska šol«. I. razred. Ahlin Ivana iz Kosez Avbelj Marija iz Ljubljane. Bajuk Jožefa iz Gradca Banovec Avguština iz Ljubljane. Baraga Ema iz Ljubljane. Borštnar Marija iz Šiške. Brezovar Alma iz Ljubljane. Cuznar Amalija iz Ljubljane. Čarman Jožefa iz Ljubljane. Čatar Alojzija iz Ljubljane. (lerne Valentina iz Ljubljane Crnjač Jožefa z Vrhnike. Dolinšek Avguština iz Ljubljane. Dovgan Marija iz Trbiža. Duhovnik Marija iz Maribora. Erjavec Marija iz Ljubljane. Gašperlin Angela iz Ljubljane. Graul Ljudmila iz Šiške. Ilc Helena iz Lipika v Slavoniji. Jančar Frančiška s Studenca pri Igu. Jazbinšek Marija iz Škoeijana. Jereb Karolina iz Ljubljane. Kopecky Adela iz Ljubljane. Kovač Albina iz Ljubljane Križaj Angela iz Šiške. Križaj Ivana iz Šiške. Kropar Ana iz Dravelj. Kunaver Celestina iz Ljubljane Kvas^Pavla iz Straže pri Brdu. Lampfc Marija iz Ljubljane. Lap Angela iz Ljubljane. Leben Frančiška iz Dvora. Legal Frančiška iz Ljubljane. Logar Angela iz Ljubljane. Luteršek Uršula iz Doba. MežikJKristina*iz^Kranjske gore. Minkuš Marija iz Preske. Mladič Eleonora z Dunaja. Modic Marija iz Ljubljane. Obrekar Ana iz Ljubljane Pančur Ivana iz Ljubljane. Perm 6 Rozomila iz Zaloga Pichler Ana iz Šmihela pri Novem mestu. Pirkovič Ana iz Šiške. Porenta Antonija z Glinic pri Št. Vidu. Pukelslein Marija iz Ljubljane. Radanovič Marija iz Ponikve na Štajerskem Reder Frančiška iz Ljubljane Repnik Frančiška iz Višnje goie. Uojina Marija iz Šiške. Rozman Marija \z Velesovega Skalar Marija z Viča Smrekar Marija iz Ljubljane. Šircelj Miroslava z Zidanega mosta. Šturm Marija iz Ljubljane. Tešar Ana iz Št Vida nad Ljubljano Trškan Ivana iz Tomačevega. Zdešar Jožefa iz Ljubljane Zimmermann Kristina iz Narina na Notranjskem Žagar Marija iz Ljubljane. Železnikar Marija s Hriba pri Vrhniki. Žerovnik Antonija iz Ljubljane. Žnidaršič Frančiška iz Podgori.ce. Žorž Angela iz Ljubljane. II. razred. Ahlin Franja iz Kosez. Zamernik Gabriela z Viča. Čarman Marija iz Ljubljane. Črnjač Marija z Vrhnike. Črne Jožefa iz Ljubljane. Fajgelj Marija iz Stožič. Feigl Malija iz Ljubljane. Galič Malija iz Šiške Garanlini Franja s Hriba pri Moravčah. Gril Franja iz Ljubljane. Hafner Marija iz Šmartna pri Litiji Hartmann Genovefa iz Ljubljane. Hiti Justina iz Ljubljane. Hribar Antonija iz Vevč. Hvala Marjeta z Laz Indof Ana iz Ljubljane. Jurman Alojzija iz Št Janža na Dolenjskem. Kalan Franja iz Ljubljane. Klemenc Pavla iz Ljubljane. Kmet Justina iz Št. Lovrenca na Dolenjskem Kolenec Franja iz Gornjega grada. Konič Angela z Dovjega. Korošic Roz-.ilija iz Kosez. Kovač Antonija iz Ljubljane. Krisch Otilija iz Črnomlja. Lampič Marija iz Šiške. Lukar Ivana iz Ljubljane. Lončar Ana iz Ljubljane. Mavec Franja iz Ljubljane Mehle Marija iz Ljubljane. Meršnik Ana iz Lesec. Meršnik Franja iz Ljubljane Novak Alojzija iz Šiške. Oblak Marija z Viča Očakar Ana iz Ljubljane Orehek Franja iz Ljubljane. Ošaben Emilija iz Ljubljane. Perko Apolonija iz Šiške. Pokovec Franja iz Domžal. Potokar Alojzija iz Ljubljane. Selan Jožefa iz Ljubljane. Simončič Marija iz Ljubljane. Slapničar Alojzija s Sela. Starkel Amalija z Brdovca (Hrvaško). Šircelj Alojzija iz Ljubljane. Tavčar Jožefa iz'Zagreba Tavčar Miroslava iz Ljubljane. Velkavrh Franja iz Polhovega gradcit. Zupančič Ljudmila iz Ljubljane. Žngar Leopoldina iz Ljubljane. Neizprašane: Bajde Ljudmila iz Gor. Hotiča Kovač Karolina iz Ljubljane. III. razred. Golnar Antonija z Ježice. Čadež Ana iz Škofje Loke. Černe Marija iz Kranja. Černivec Frančiška iz Ljubljane Čolnik Ivana iz Ljubljane. Dolžan Ana iz Šiške. Geržina Marija z Velikega otoka. Goslič Jožefa s Sela pri Lukovici. Jager Alojzija iz Podstenj pri Ilirski Bistrici. Jerele Marija iz Št Jerneja. Ježek Marija iz Ljubljane. Jurjevčič Marija iz Dolenjega Logatca. Kočevar Ljudmila iz Želimelj. Kogovšek Frančiška iz Grtlnwalda (Koroško). Konšek Marija s Trojan. Kovač Marija iz Ljubljane. Kovačič Marija iz Sinrja pri Premu. Meršnik Marija iz Lesec. Moljk Ana iz Dolenje vasi pri Logatcu. Novohradsky Marija iz Ljubljane. Petriček Marija iz Karpano (Primorsko). Plestenjak Frančiška iz Ljubljane. Potokar Marija iz Ljubljane. Premk Alojzija iz Ljubljane. Prestor Julija iz Šiške. Pristov Ljudmila iz Ljubljane. Supan Terezija iz Postojne Šarc Ana iz Ljubljane. Šircelj Frančiška iz Divače. Virk Julijana iz Ljubljane. Vodč Angela iz Ljubljane. Weber Marija iz Kamne gorice pri Št. Vidu. Zajec Jožefa iz Ljubljane. Zelirer Marija“iz Ljubljane. Zimmermann Jožefa iz Narina. Žirovnik Marija z Glinic pri Št. Vidu. Neizprašana: Modic'Ernestina iz Ljubljane A. Lehrerinnenbildungsanstalt und Übungsschule. B. Bürgerschule. 2VL Antonia Murgel von der hl. Angela. Na(*h rastloser Tätigkeit, nach einem reich gesegneten Wirken, geliebt von den Ihrigen, geehrt von allen, die sic kannten, schloss am 15. Februar 1907 M. Antonia Murgel, gewesene Oberin und Direktorin der Ursu-linenschulen ihr verdienstvolles Leben. Schmückte auch schon der goldene Jubelkranz ihr Ordensleben, so ist sie doch zu früh geschieden. In ihr hat die Ursulinenschule diejenige verloren, der sie so zu sagen die ganze Ent- wicklung und Gestaltung zu verdanken hat. Geboren am 26. Juli 1830 zu Münkendorf bei Stein als Tochter des k. k. Landesgerichtsratsassessors Alois Murgel, trat sie am 2. August 1854 ins hiesige Ursulinenkloster ein, legte am 2G. Juli 1858 die feierlichen Gelübde ab und wurde am 8. Jänner 1880 zur Oberin des Konventes erwählt, mit welcher Würde zugleich die Schulleitung verbunden war. Über 15 Jahre verblieb sie in dieser wichtigen und schwierigen Stellung; nach der Verzicht-leistung aber bekleidete sic bis zum Tode das Amt einer Hauspräfektin. In mancher Hinsicht könnte man M. Antonia mit jener „starken Frau“ vergleichen, die Salomon in seinem Buche der Weisheit schildert: „Kraft und Anmut ist ihr Kleid“. Als sie noch in der Vollkraft ihrer Jahre stand, war sic durch ihr würdevolles Auftreten, ihre hohe, Ehrfurcht gebietende Gestalt eine auffallende Erscheinung. Aber auch ihre Seclengröße stand mit den äußeren Vorzügen in schönster Harmonie. Nicht Worte, Taten sollen es beweisen. „Es mögen sie loben ihre Werke“. Handelte es sich um den Glanz der Kirche, um die Hebung des Gottesdienstes, um die äußere oder innere Entwicklung der Schule, da war ihr kein Opfer zu groß und zu schwer. Zweimal wurde unter ihrer Vorstellung die Klosterkirche renoviert. Durch die kunstvollen Glasgemälde und die hcrrliche Orgel hat sie den Ausruf des Psalmisten „Ich liebe Deines Hauses Zier“, gleichsam verkörpert. Der längs der Sternallee aufgeführte Neubau sollte dem Internate helle, geräumige Schulziinmer öffnen, aber auch das Externat wurde erweitert; denn 3 M. Antonia arbeitete dahin, dass die innere und äußere bishin nur sechs-klassigc Volksschule zunächst achtklassig wurde; im Jahre 1894/95 wurden aber beide in fünfklassige Volks- und dreiklassige Bürgerschulen umge-wandelt. Auch der Kindergarten und die Privatlehrerinnenbildungsanstalt verdanken ihr den Anfang. Diese unermüdliche Tätigkeit wurde nicht nur von den schönsten Erfolgen gekrönt, sic erntete auch die höchstc Anerkennung. Als im Jahre 1883 anläßlich des GOO-jährigen Jubiläums der Vereinigung Krains mit Österreich Seine Majestät Kaiser Franz Josef I. das Kloster mit seinem allerhöchsten Besuche zu beehren geruhte und sich persönlich von den Leistungen der Ursulinenschulen überzeugte, sprach er der Oberin M. Antonia die schöne Anerkennung aus: „Es freut mich die weibliche Jugend in so guten Händen zu wissen“. Dieses kaiserliche Lob war M. Antonia sowohl als anderen Ordensfrauen ein neuer Sporn zum ferneren Wirken. Am 6. Juli 1894 wurde M. Antonia vom Minister für Kultus und Unterricht die Lehrbefähigung für Bürgerschulen aus der sprachlich-historischen Gruppe zuerkannt, und am Weihnachtsfeste 1895 erhielt sic gleichsam zum Christgeschenke von Seiner Majestät das goldene Verdienstkreuz mit der Krone. Trotz all der Anerkennung und Auszeichnung blich M. Antonia eine bescheidene Ordensfrau ; sic kannte nur einen Stolz — eine Ursuline zu sein. Die Erfolge, die sie nicht verbergen konnte, schrieb sie gerne den Klostergönnern zu, die ihr als Oberin mit Rat und Tat beistanden. Auch sic erkannten und bewunderten in ihr eine ungewöhnliche Frau. Herr Landes-schulinspektor Lera; sagt in seinem Kondolenzschreiben: „Sie war eine seltene Frau. Es war eine Freude, mit ihr zu wirken. Ihre erfolge auf dem Sehulgebicte bleiben mir unvergesslich.“ .Sie hatte fürwahr ein besonderes Glück, tüchtige Lehrkräfte heranzubilden, die sich bei den Prüfungen für Volks- und Bürgerschulen die schönsten Zeugnisse erwarben. Jene Begeisterung für den Ordens- und Lehrerberuf, die sie beseelte, wußte sie auch in den Herzen junger Ordensfrauen zu entfachen und zu erhalten. Mit mütterlicher Liebenswürdigkeit zeigte sie ihnen die Schönheit und Würde des Berufes, stählte sie aber auch zugleich gegen unvermeidliche Schwierigkeiten und Hindernisse. Nichts entging ihrem umsichtigen Blicke. Auch für den kleinsten Erfolg, für jede neue Eroberung sei cs im Ordenslcben, sei cs auf dem Schulgebite hatte sic eine zarte Aufmerksamkeit, ein anerkennendes Wort, ein wohlwollendes Lächeln. Darum eroberte sic aber auch im Fluge die Herzen ihrer Untergebenen. Mit gleichem Gefallen, mit dem ihr Schöngeist zur Wissenschaft und Kunst emporblickte, neigte sich ihr häuslicher Sinn zu den täglichen Arbeiten herab. „Eine Ordensfrau muss alles können“, sagte sie oft. Noch ein schöner Zug tritt im edlen Charakter unserer Verstorbenen besonders hervor: ihre Mildtätigkeit gegen di Armen. Hei ihr ging niemand leer aus, und sic gab reichlich. Wenn man ihr je eine Schwäche vorwerfen konnte, so war es ihre Freigebigkeit, Großherzigkeit. Und doch war es eben die, wie sic selbst es häufig eingestand, die ihr reichen Segen eintrug. Als sie nach 15 Jahren die Würde und Bürde der klösterlichen Vorstellung ablegte, zeigte sie, daß sic nicht nur weise befehlen und leiten, sondern auch demütig gehorchen kann. Sie, die früher die Zügel führte, war nun abhängig in den kleinsten Dingen. Treue im Kleinen hatte für sic, die in allem groß war, einen besonderen Reiz und wenn je, so konnte man an ihr sehen: Im Kleinen zeigt sich groß der Große. Arbeit war ihr Leben und Arbeit fand sie überall, ihre Geschicklichkeit befähigte sie zu allem. Noch einige Wochen vor dem Tode unterrichtete sic Zöglinge und junge Ordensschwestern in der Musik, denn für Gesang und Musik zeigte sie noch immer jugendliche Begeisterung. Noch eine Auszeichnung, die großen Seelen so gerne zuteil wird, erwartete sie, — die des Leidens. Sie empfing dieselbe mit größerer Freude als jede andere. Das Leiden bildete gleichsam den Glorienschein zu einem Leben, das dem Tode friedlich und ergeben die Hand bot. — M. Antonia starb, allein ihr Geist lebt und wird fortleben im Herzen der dankbaren Ordenskinder, die sich an ihrem Beispiele begeistern wollen zur opferfreudigen Hingabe an den schönen Beruf. vp\ie innere Schule im Pensionate der Ursulincn ist zugleich mit der hiesigen ^— äusseren Schule am 2. Juli 170:5 eröffnet worden. Sic ist die iilteste Schule der Landeshauptstadt Laibach und war durch volle 170 Jahre auch die einzige Mädchenschule daselbst. Mit der MinisterialVerordnung vom 22. Dezember 1871, Z. 14774, hat sic das Öffentlichkcitsrecht erlangt, liis dahin war sie nur vierklassig; für das Schuljahr 1871/72 wurde sie eine fiinf-klassige, 1872/73 eine sechs- und 1877/78 eine siebenklassige Volksschule. Von 1882/88 zählte sic acht Klassen. Mit dem Erlasse vom IG. März 1894, Z. 2;388, hat das hohe k. k. Ministerium für Kultus und Unterricht die Bewilligung erteilt, die innere achtklassigc Volksschule in eine fiinfklassige Mädchen-Volksschule und in eine dreiklassige Mädchen-Bürgerschule zu verwandeln. Mit dem Pensionate ist auch eine Lehrerinnenbildungsanstalt verbunden. Ihr Entstehen datiert vom Jahre 1869/70, als die Klostervorstehung, um den Anforderungen der neuen Schulgesetze gerecht zu werden, im Sinne derselben sechs Ordenskandidatinnen den pädagogischen Lehrkurs beginnen liess. Genannte Kandidatinnen unterzogen sich im Jahre 1872 der gesetzlichen Lehrbefähigungsprüfung und bestanden dieselbe. Ein anderes Ziel als die Heranbildung des Nachwuchses für die Bedürfnisse der eigenen Schule hatte man sich damals nicht gesetzt und nur ausnahmsweise wurde hie und da ein Zögling zur Frequentation des Lehrkurses zugelassen. So sind bis zum Jahre 1895 noch weitere 29 Lehrerinnen im Kloster herangebildet worden und erhielten an der hiesigen k. k. Lehrerinnenbildungs-anstalt das Zeugnis der Reife. Die im Schuljahre 1889/90 im Kloster errichtete llaushaltungsschulc wurde nach vier Jahren ihres Bestandes aufgehoben, an deren Stelle aber eine Privat-Lehrerinnenbildungsanstalt eröffnet. Zu anfang des Schuljahres 1894/95 schlossen sich nämlich den Ordenskandidatinnen mehrere Schülerinnen an, welche ihre Aufnahmeprüfung an der k. k. Lchrerinnenbildungsanstalt zwar bestanden haben, aber wegen der Überzahl nicht aufgenommen werden konnten. So zählte der 1. Jahrgang dieser Privat-Lehrerinnenbildungsanstalt bereits über 20 Schülerinnen. Auch in den folgenden Jahren meldeten sich immer wieder Schülerinnen, obgleich man es sich zur Regel gemacht hatte, keine Exernistinnen aufzunehmen. Je mehr aber die Anstalt sich erweiterte, desto fühlbarer wurde das Bedürfnis nach dem Öffentlichkeitsrechte, und schon im Jahre 1897 tat man die ersten Schritte zur Erwerbung desselben. Im Jahre 1898 erfolgte die Genehmigung des Statutes seitens des hohen k. k. Ministeriums für Kultus und Unterricht mit dem Erlasse vom 7. Februar 1898, Z. 2(57; anlässlich der zweiten Säkularfeier des Ursulinenklosters aber gewährte dasselbe hohe k. k. Ministerium das ersehnte Ötfcntlichkcitsrecht mittelst Erlasses vom 14. April 1902, Z. 8593. Dadurch ist dieser Klosterschule die schönste Anerkennung für ihr 200 jähriges Wirken zuteil geworden. Mit dem Erlasse des k. k. Landesschulrates vom 27. November 1903, Z. 5033 wurde eine Reorganisation der innern Schule bestimmt. Die drei-klassige Bürgerschule wurde von der Volksschule getrennt und die Volksschule wurde an die Lehrerinnenbildungsanstalt als Übungsschule angegliedert. Im nächsten Schuljahr 1907/08 wird der I. und der III. Jahrgang bestellen. Nur interne Zöglinge werden in die Lehrerinnenbildungsanstalt aufgenommen. I. Chronik der Schule. Das Schuljahr 190(5/07 begann am 16. September mit dem heiligen Geistamte. Am 4. Oktober feierte die Schule das Allerhöchste Namensfest Seiner k. u. k. Apostolischen Majestät unseres allergnädigsten Kaisers Franz Josef I. wie gewöhnlich durch einen feierlichen Gottesdienst. Die Feier der ersten hl. Kommunion fand heuer am 2. Mai in herkömmlicher, erbaulicher Weise statt. Am genannten Tage empfingen 40 Schülerinnen zum erstenmale den hl. Leib des Herrn. 42 Schülerinnen haben heuer die erste ld. Beichte verrichtet und 26 Schülerinnen haben hl. Sakrament der Firmung empfangen. Im März wurde den Zöglingen der Lehrerinnenbildungsanstalt und im Mai den reiferen Zöglingen der innern und äussern Schule Gelegenheit geboten, sich unter der Leitung des lioehw. Herrn P. Karl llajek S. J. an den dreitägigen geistlichen Übungen zu beteiligen. Die letzten Tage im Mai feierte auch die Schule das bedeutungsvolle Ordensfest, nämlich das 100jährige Jubiläum der Heiligsprechung der hl. Angela, der Stifterin des Ursulinenordens. Vom 5. bis 20. April inspizierte der Herr Landesschulinspektor Franz Levee die Lehrerinnenbildungsanstalt und die Übungsschule, eröffiiete sodann am 10. Mai die schriftliche Reifeprüfung, wolmtc später mehreren Lelirproben bei und präsidierte schließlich vom 24. bis 29. Juni den mündlichen Prüfungen. Alle Zöglinge haben die Prüfung bestanden, darunter 9 mit Auszeichnung. Der hoch w. Herr Kanonikus Dr. A. Karlin wohnte dem Religionsunterrichte am 11. Dezember und 5. März bei. Der Herr Bezirksschulinspektor, Prof. Albin Bclar, inspizierte die Bürgerschule im Juni. Am 14. Juni 1. J. geruhte der Herr Landespräsident Theodor Schwarz in Begleitung des Herrn Landesschulinspektors Kranz Levee die Klosterschulen zu besuchen. Nachdem Hochderselbe in fünf Klassen dem Unterrichte beigewohnt hatte, besichtigte er mit Frau Landespräsident die Klosterräume und zeigte für alles lebhaftes Interesse. Der Gesundheitszustand unter den Schülerinnen war ein sehr günstiger. Es kamen keine besonderen Erkrankungen vor, die eine Unterbrechung des Unterrichtes verursacht hätten. Doch, daß der Tod selbst der Blüte des Lebens nicht schont, zeigte sich auch in diesem Jahre. Zwei brave, strebsame Mädchen wurden seine Beute. Franziska Strniša, ein Zögling des IV. Jahrganges erlag am 17. Oktober 190(5 einer schleichenden Krankheit, welche sic schon im Vorjahre zur Unterbrechung der Studien gezwungen hatte. Am 22. Juni d. J. folgte ihr Emma Ban, ein Zögling des II. Jahrganges, ins bessere Leben. Da beide das beiß ersehnte Ziel, in der Unterweisung der Kleinen tätig zu sein, hienieden nicht erreichen konnten, möge der göttliche Kindcr-freund jenseits ihr aufrichtiges Streben reichlich lohnen. Viermal im Jahre wurden die Eltern von den Fortschritten der Schülerinnen durch die Schulnachrichtcn verständigt. Die letzten Schulnachrichten, die Semesterzeugnisse und die Jahreszeugnisse wurden am 6. Juli gegeben, an welchcm Tage das Schuljahr mit einem Dankgottesdienste und Absingung der Volkshymne geschlossen wurde. II. Lehrbücher, welche an der Privat-Lehrerinnen-Bildungsanstalt im Gebrauche sind: cS tD U *3 bl) et Sb cs *"9 CS bl) bD ei ti) et cS UJ c rt 3. 3 N W) 6 c n 3 r. •G ^ W N V- X M OJ ^ v-r fc .3 E S-fc -B s ° a E r feUJ-g tn "o . S 3 -* j= -• 2 ° 03 M z-° " .■S -w c c. D .r-C OJ 3 b y p U rt fr t CO t: :o £ 6 2 bß 3 5 "« •rt- bß bjo bß c bß C J2 o X! . O n bß ^ N bß >o 0) in ro 3 * cS • £ Mc/3-g uW ■: W •q <3 “ 2 E a — O hH m O.jn-C «5 5? bß^ • c Ä 3 2j3c • — 'n ^ N ■*-* • V-. 3-0 C U T3 3 ü t-. cö « ^ • to C -.O rt > i -G h-3 co ^ b/c • c 3 ^ « 033 Sf erf N bß 3, 3 r '-h «x: c. 3 E CO 'S P s « bß ffi bß a; & E 1j u £ os J, x •S -H •/3 IU n c/3 :0 C ^ O ^ 33 cS > E «c/3 «♦: t «•s-s! 3 d v co < c « M h CQ co w. NS bß • CLd 3 3 • G 2 X 'äJ B & Sp cS rO .->o bß g § Sus bßx: . co JD -3 > C/2 .§ s £ h.s « ■% Ui in*^ ^ -S s «r c iu . ^ i-P i « w N iS ’S o ! . ü S° kJUJ =-i 'S • ti • JE l_ . • fj co CI ^ U! G . E-0 (U bß bß C/3 E -G = G bß d> ^ «r ° 8 "P *5 N o *4 To - >*s -2 5 C/3 ^ kJ « »N « ü 'O (U O ,• u <0 ** N ^ O cs ^ a « •M 3 (U .3 QJ ^ b£ bß C/3 qj _r • u. •- 3 O :3 x: oj -s-^ 3,Ü M cS cS co l— •4-' ert bß co -2 S § .3 o a-gs S3 S Sd-S ■°2 r 'S B *§ ? fc 0) J3 X Ul 'S ^ «n öf -j § Ü **•? ■:3n b ,n IH 14 CO ^ cS -"+j 3 9. 00 IC 3 ■gg M 3 « 3 w N o) *33 rt *3 b/D .-2 č jä C U g g “ ga « S? I- — •** C--'-« •— D 3 i2 CQ biO d) rU '^'o bß Z C* aS « to m c ^ >b m 1-8 '3 rt oj >y • >o -S^lSs- Ü N N o.*» t4 • £,.> « 3 r ^ — O ° 13 oo op X3 • fo Z W,?H'Ö 4> -C c ü rt ^ ►J C 'C 05 OP u 3| -c tt So C g W u. p s t * .. „ X g S-£5 Sfc ^ ^ tn eö Nh »j D O «►gg)" <■< 2 ‘S) c d cfl OJ "u 2 c C D rt C Nä Ü .«£ rt X u ^ ■—> N V C ’S C bX> C Ü O ox) ' OJ 5 .rt C3 o s ST -ü ^ P_^ u_5 c|u|< Kj »H rt> . O rt rC rt N ►J *5 *<*5 ’S . ^■g1'-e « .. » ■ io»§i ; j: -do» flft 4, J;*; «■g-asl s 5 S-c« CL »Ä H d 2 iž t, > äS.'ül’S Lehrbücher, welche in der Übungsschule im Gebrauche sind: o CC c '3 o '3 H .S X .>Ä • ® fl« 3 3 C »O oZto Lehrbücher, welche in der Bürgerschule im Gebrauche sind: jJsS 2 Cfi fr* 60 cn .0 « •- -ä ” ^ o -o I— o O 3 "2-° 5 'S iS;“oS'r o 60- 3 J3 60 . _ _ 3 J3 O £ ^ 13 <» “SOS S -c £ --a . .g -g 6i.oa *—* r C O . E-< O C* 3 O) ^ OrQ^^CC^oS „w T3 P-. "5 "T' Ss §S-g>1 c.S? fD rs ä c W w , c I e — - £ T3 V C ^ ‘3 1 §13 £§ §>.9 ^ ^ CL, QJ pQ '55 ’Q^ HD U. H . P. « CU •—-> Ä '/J DO r/I £ g.d ^^3 = s .S-g ä oÜW ^ ^ ^ c Cd • . 3 . -C & ü i § ^ H tu „2i=~ 5 « Ebs “SS o To 3 S fe H ~, °^«'= o- ° Ü5 •= ä ^ Sen >, ■ ■ i .3 —: "3 g fc £? o> S " o o 'TJ i3 "£■* ^ '^O O fcU p J3 a; 0- ^ J* ,3 _, Ssa ’"' U «M u/ . „ 5P"^ -N ^ '5 r- ^ bfJlO S3 &fcO> C ^ -C • ~ U- O ^ :3 W Cü 0JrQ mS^uc „ Ö Dr C “SS-h Eäl-S 3 cn .3 « ®W p w 3 i ■S ^‘s vi -ö E-1 ^3 ' [ '.' 3^C 0) <13 ^ •*'0^4) =i m ^ t .s Zusammen Bürgerschule Übungsschulu w F - <5 5 F r* p a> OB CD 403 1 £ s £ 8! Ki O« a» 05 o< 4*> io 05 CM o» am 16./9. 1!*0(> oo S2. r^i . po _• =r cr> CO CO 4* S üf o 4* O« Ü» o» lO £ o* •»1 Ö» 4- 05 4* CO atu 0 /7. 1907 — • ca. = 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 unter 6 Jahren 1 00 1 1 1 1 00 1 1 1 1 00 vom G—7 Jahre w C/3 C/3 CO CO ** 1 1 *. 00 co IO 4** 4>» 4* CO 4** 4- 05 vom 7.—IS!. Jahre P 3 Cu (f 05 CO 1 CO K> co co o 00 o» 1 1 vom 12.—13. Jahre 3 fc CO co •<1 05 © Z2 © 1 1 1 vom 13.—14. Jahre i> re 00 00 4* CO 05 LO 05 o» 1 1 1 über 14 Jahre 394 s s 4- CJ» O» o» ts t o» o« 4“ 4* 05 4- CO römisch-katholisch Kon- j fVasion j 00 CD CO 05 4* © 1>Q O' co CM O« © bS deutsch Muttei sprach t£> 00 4“ © •^1 CO 05 CO 4* co ■^1 --1 4* CO CO o« CO' O co 4** co ü* sloveni sch •<1 1 w- 05 4»» CO 03 fcO bs> andere Ct> • CO s Š 4* 00 4*» IO o» 4*» t& ts o at 4** 4* o< CO •^1 4* 4* CO in der Stadl “ t CO o Oi t-5) CO *-» t€> 4* CO 05 4^ Ü< 05 aussorliall) dor Stadt $ 7 CO 4*» bö CO o« 4* 05 s 4- CO IO o ■<1 Ol CO 4* 05 CO bO CO 4* 4*- bö sehr fleissig £ © t«Ö 4** 4* co CO Ü» 00 00 —1 lleissig Die Schuh besuchten © IO i—* H- 05 1 4*» 1 minder lleissig I 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 nachlässig CO CO CO o 4- & § 4- <1 4* CO co o< S2 4* geeignet er C: Sf ? s © 1-0 6 00 00 05 i—* o 00 ungeeignet 2 c-- (D * 7- Cl. •<1 CO 1 CO 1 L-ö 1 i u> 1 ungeprüft V CD tn tu (D 1 1 1 1 1 i 1 1 1 1 1 Stipendien genossen 1 1 1 1 1 l 1 1 1 1 1 Betrag des Stipendiums III. Statistische Übersicht der Schülerinnen der Übungs- und Bürgerschule am Schlüsse des Schuljahres 1906/1907. IV. Verzeichnis der Schülerinnen. A. Lehrerinnenbildungsanstalt. II. Jahrgang. Dereani Johanna aus Egg bei Lukowitz. Ganslinayer Anna aus Gottschee. Gruden Angela aus Iüria Jalen Theresia aus Rodein Jeglič Maria aus Vigaun (Oberkrain). Jonke Olga aus Goltschee. Kmet Maria aus Neumarktl. Lapajne Vida aus Adelsberg. Lipovšek Maria aus St. Gotthard (Krain), Maly Josefine aus Capo d’ Istria. Marinko Paula aus Gleinitz. Martinčič Josefa aus Laibach. Monetti Leonie aus Store. Nerima Angela aus Stein Novak Franziska aus Idria Omejc Ludmilla aus Laibach. Oranič Helene aus Hl. Kreuz bei Neumarktl Orožen Maria aus Littai. Petschnigg Irene aus Graz. Pogačar Franziska aus St. Georgen bei Krainburg Porenta Johanna aus Safnitz bei Bischoflack. Porenta Ursula aus Gleinitz Rigljer Karolina aus St. Gregor bei Ortenegg. Rus Maria aus Veldes. Seršič Anselma aus Bescanuova. Stimpfel Maria aus Mooswald. Sušnik Katharina aus Bischoflack. Tavčar Maria aus Gurkfeld. Tramte Maria aus Stein. Wilfer Hermine aus Sesana. 2igan Anna aus St Martin an der Pak. IV. Jahrgang. Arb Josefa aus Steinbüchl. Bergant Paula aus Stein. Bidovec Marija aus Goriče. Carli Helena aus Oderzo (Italien). Detela Agnes aus Wiener-Neustadt. Fabjan Antonia aus Seisenberg. Fischer Anna aus Stein. Furlan Theresia aus Vrbljene. Glaser Leopoldine aus Wien Gorjup Anna aus Trifail. Groin Franziska aus Selo bei Bresnitz, Hudovernig Serafine aus Zauchen bei Villach. Jančič Amalia aus Baden (Niederösterreich). Juvau Ludmilla aus Trifail. Kastelic Maria aus Weindorf bei Podgrad Kenda Angela aus Stein Kobal Juliana aus Gurkfeld. * Kogej Leopoldina aus Idria. Krajnc Maria aus Špitalič bei Gonobitz. * Lebar Anna aus Egg. Logar Johanna aus Olševek bei Krainburg. Maurin Aloisia aus Idria. Mencin Emma aus Laibach. Nadali Virginia aus Gürz. * Rihar Paula aus Mannsburg. Rojnik Maria aus St. Martin an der Pak. Sorčan Maria aus Hrastnik Tory Angela aus Dol bei Hrastnik Treo Gabriela aus Laibach. Valenčič Johanna aus Laibach. Valenta Bertha aus Töplitz * Zadnik Maria aus Reifnitz. Zakrajšek Maria aus Radlek Zurc Angela aus Kandia bei Rudolfswert. Arbeitskurs. Aljančič Johanna aus Kaier. Arzenšek Ludmilla aus Trifail. Gebert Henriette aus Triest Košir Theresia aus Pöltschach. Meglič Rosa aus Franz. Mlakar Silvia aus Triest. Paulin Maria aus Laibach. Polonio Johanna aus Triest. Škofič Helena aus Laibach. Turk Gabriela aus Idria. Wohinc Bertha aus Kressnitz. * Mit Auszeichnung. Übungsschule. I. Albert Hedwig aus Laibach. Anžič Maria aus Laibach. Bahovec Josefa aus Laibach. Berčon Friederike aus Laibach. Berzö Eleonore aus Triest. Bohinec Josefa aus Fiume. Černič Gabriele aus Laibach. Florijančič Stefanie aus Laibach. Gliha Ainalia aus Arnfels (Steiermark). Jax Maria aus Linz. Jenko Gabriele aus Laibach. Klemenc Anna aus Laibach. Koch Nadina aus Laibach. Kocijančič Paula aus Badmannsdorf. Kokalj Božena aus Laibach. Kovačič Maria aus Laibach. Kreuzer Maria aus Laibach. Leeb Josefa aus Laibach. Edle von Luschan Emilie aus Laibach. Mally Maria aus Neumarktl. Modic Helene aus Laibach. Murnik Einilie aus Laibach. Nadrah Aloisia aus Laibach. Novotny Anna aus Laibach. Osole Stefanie aus Stein. II. Blecich Josefine aus Lovrana. Bulovec Vera aus Laibach. Cunder Maria aus Laibach. Damisch Anna aus Laibach. Divjak Anna aus Kaltenbrunn. Dolničar Natalie aus Trifail. Ferjan Ludmilla aus Sava bei Assling. Fettich-Frankheim Karolina aus Laibach. Kokalj Marianne aus Laibach. Kokolj Dorothea aus Marburg. Košmelj Gabriela aus Eisnern. Kovač Maria aus Laibach. Kranz Aloisia aus Loitsch. Krenner Anna aus Bischoflack. Kučera Maria aus Horovic-Böhmen. Lenner Hedwig aus Wien. Lilleg Silva aus Laibach. Marčan Friederike aus Laibach. Maršol Johanna aus Lienz in Tirol. Martincich Valerie aus Triest. Milohnoja Claudia aus Laibach. Mrak Maria aus Laibach. Paulin Amalia aus Laibach. Pelc Johanna aus Laibach. III. Albrecht Antonia aus Hotederschitz. Babnik Johanna aus Šiška. Birk Maria aus Laibach. Klasse. Pance Maria aus Gleinitz. Pehani Milena aus Loitsch. Pessiak Veneranda aus Gruž (Dalmatien). Petelin Paula aus Laibach. Petrič Maria aus Laibach. Petriček Josefa aus Gottschee. Plehan Franziska aus Laibach. Pogačnik Maria aus Šiška. Praprotnik Maria aus Laibach. Bundt Ottilie aus Škofelca. Saje Aloisia aus Laibach. Samec Maria aus Laibach. Sbisä Maria aus Triest. Sekula Martina aus Laibach. Strnad Angela aus Laibach. Štrukelj Maria aus Laibach. Škofič Maria aus Laibach Schreiber Stefanie aus Laibach. Umek Maria aus Gleinitz. Vodušek Maria aus Laibach. Zupan Josefa aus Laibach. Župnek Mirza aus Laibach. Ungeprüft blieb : Pavločič Katharina aus Laibach. Klasse. Pessiack Gertrude aus Laibach. Planinšek Maria aus Laibach. Podrebršek Vida aus Laibach. Pogačar Aloisia aus Laibach. Pogačnik Anna aus Laibach. Premk Anna aus Kronau. Proft Anna aus Laibach. Hozman Viktoria aus Gleinitz Sevčik Maria aus Laibach. Stenta Maria aus Laibach. Slepič Franziska aus Breznice. Škrjanec Franziska aus Laibach. Schitnik Maria aus Radmannsdorf. Tauses Wanda aus Laibach. Tavčar Maria aus Selzach. Toplikar Rafaela aus Laibach. Volbenk Maria aus Laibach. Zadnikar Maria aus Laibach. Zakotnik Johanna aus Moste. Zor Maria aus Agram. Ungeprüft blieben: Pehani Hedwig aus Laibach. Schreiber Leopoldine aus Laibach. Klasse. Božnar Johanna aus Pristava hei Idria. Cernaz Maria aus Capodistria. Cimolini Vida aus Laibach. Dolenc Anna aus Goggau (Kärnten) Eleršek Ernestine aus Laibach. Helmich Gisela aus Divača. Jemec Ernestine aus Laibach. Jerman Paula aus Laibach Juricich Anna aus Fiume. Kenda Margarete aus Laibach. Koch Friederike aus Laibach. Korde Antonia aus Hotederschitz Košmelj Vida aus Eisnern. Königsberger Aloisia aus Triest. Krisper Edeltraute aus Laibach. Martincich Lidia aus Triest. Pauer Amalia aus Laibach Pehani Maria aus Laibach. Pessiak Maria aus Gravosa (Dalmatien). Petelin Anna aus Kudolfswert. Petrič Ludmilla aus Laibach. IV. Bahovec Helene aus Laib.ich. Banovec Michaela aus Laibach. Bergant Maria aus Pola Divjak Kosa aus Kaltenbrunn. Dolenc Theresia aus Goggau (Kärnten). Erjavec Franziska aus Irdorf. Ernst Josefine aus Baden (Niederösterreich). Favai Pia aus Šiška. Ferjan Bosa aus Save bei Assling Frece Martina aus Wisell (Steiermark). Grum Franziska aus Laibach Hammerschmidt Aloisia aus Laibach. Heuffel Friederike aus Laibach. Hudovernig Johanna aus Laibach. Jeglič Johanna aus Laibach. Josin Magdalena aus Laibach Klein Beginn aus Laibach. Klembas Ludmilla aus Hatschach. Klembas Theresia aus Hatschach. Klenha Hermenegilde aus St. Veit bei Sittich. Kolar Aloisia aus Laibach. Krisper Rosa aus aus Laibach. Kump Božena aus Gallenfels. Gräfin Lichtenberg Melanie aus St. Veit bei Laibach. Ocvirk Franziska aus Laibach. V. Arko Ludmilla aus Adelsberg. Bahovec Maria aus Laibach. B*lčič Pauline aus Mühlau b. Innsbruck. Bohinec Anna aus Fiume. Bullo Elia aus Bullaeis. Cerar Theresia aus Laibach. ("lerne Anna aus Laibach. Černič Franziska aus Laibach. Divjak Maria aus Aich. Erker Maria aus Unterskrill b. Goltschee. Edle von Garzarolli Hermine aus Marburg. Hübscher Gabriela aus Laibach. Kleč Augusta jius Brunndorf. Petrič Maria aus Laibach. Piskar Amalia aus Laibach. Pleiweiss Olga aus Laibach. Pontello Neida aus Cavassonuovo. Praprotnik Sabina aus Laibach. Rozman Franziska aus Laibach. Sekula Maria aus Laibach. Slovša Bernarda aus Laibach. Šubic Eugenia aus Laibach. Ujcich Josefine aus Lovrana. Virant Emilie aus Laibach. Vorbach Angela aus Divača. Wilfan Antonia aus Neumarktl. Wilfer Maria aus Sesanna. YVollautschnig Angela aus Laibach. Zagradnik Johanna aus Šiška. Zupan Leopoldina aus Laibach. Klasse. Oswald Maria aus Laibach. Ošaben Johanna aus Laibach. Pečnik Maria aus Stožice. Pečnik Theresia aus Stožice. Pelc Zora aus Laibach. Pessiak Isabella aus Gravosa (Dalmatien). Podboj Maria aus Laibach. Pollak Margarete aus Laibach. Prirnšar Gabriele aus Laibach. Proft Ernestine aus Laibach. Rasteiger Rudolfine aus Zirknitz. Ravnik Maria aus Laibach. Hotter Martha aus Laibach. Rozman Friederike aus Laibach. Schreiber Gertrude aus Krems. Seunig Maria aus Laibach. Supančič Bernarda aus Dolsko. Suša Angela aus Dol. Uschan Stanislaia aus U. Šiška. Volc Pia aus Trifail. Wölfling Ludowika aus Laibach. Wölfling Maria aus Laibach. Zaloker Berta aus Agram. Zainida Maria aus Laibach. Zanoškar Maria aus Laibach Žan Franziska aus Laibach. Klasse. Korče Aloisia aus Hotederšica. Košiček Vida aus Laibach. Kovač Anna aus Laibach. Kregar Johanna aus Laibach. Kregar Maria aus Laibach. Kunstelj Maria aus Oberlaibach. Lanna Valerie aus Wien. Malavrh Erna aus Rakek. Mandelj Jakobina aus Laibach. Matz Aloisia aus Raibl. Mejač Ludmilla aus Komenda. Mellitzer Anna aus Mannsburg. Mevželj Maria aus Trifail. Mikusch Maria aus Laibach. Munda Anna aus Mahrenberg. Munda Maria aus Mahrenberg. Milavec Friederike aus Zirknilz. Mušič Karolina aus Senožet'. Nowotny Leopolüine aus Olmütz. Oswald Eugenia aus Ratschach. Ovsec Christina aus Viševek. Pessiak Viktoria aus Dubrovnik. Petkosig Aloisia aus Laibach. Piskar Viktoria aus Laibach. Polak Angela aus Trifail. Požlep Maria aus Bresowitz. Prešeren Theresia aus Sabresnitz. Piimšar Olija aus Laibach. Razboršek Maria aus Littai. Rohrmann Vera aus Laibach. Rubbia Laura aus Görz. Rus Bertha aus St. Maiein. Slovša Antonia aus Laibach. Stele Helena aus Idria. Vik Božena aus Laibach. Volc Magdalena aus Trifail. Wollautschnig Theresia aus Šiška Wouk Antonia aus Veldes. Zamida Milena aus Krainburg Zottich Elvira aus Pola. Zupanec Alma aus Laibach. Zupnek Milena aus Laibach. Ungeprüft blieben: Toman Karolina aus Laibach. Žargi Sophia aus Laibach. B. Bürgerschule. I. Klasse. Aljančič Maria aus Hl. Kreuz bei Neumarkt!. Baizar Dolores aus Graz. Birk Theresia aus Laibach. Cigoj Martha aus Laibach Clirobath Anna aus Krainburg. Dekleva Eduarda aus Görz. Detela Lucia aus Rudolfswert. Fricelj Maria aus Žlabor (Steiermark). Goriup Maria aus Prosecco. Gütz Josefine aus Laibach. Gregorič Vera aus Laibach. Herzmansky Cölestine aus Laibach. Hutter Ludmilla aus Kropp. Hvala Olga aus Herpelje. Ješe Maria aus Stražiše bei Krainburg. Klenha Wilhelmine aus Rodockendorf. Klinar Josefme aus Laibach. Klinar Maria aus Radmannsdorf. Knez Olga aus Loitsch Knivald Milena aus Griče (Kroatien). Knoll Ilona aus Apatin (Ungarn). Koch Vida aus Laibach. Kopfiwa Maria aus Laibach. Kraupp Angela aus Jauerburg. Kraupp Natalie aus Jauerburg. Kregar Theresia aus Laibach. Kump Vera aus Laibach. Lapaine Martha au.i Laibach. Lušin Anna aus Laserbach. Macher Maria aus Cattaro. Mandelj Maria aus Laibach. Marčan Maria aus Laibach Marchiotti Anna aus Lusttal. Mardetschläger Emanuela aus Laibach. Merala Leopoldine aus Laibach. Neuberger Franziska aus Laas. Pelc Albina aus Laibach. Pogačar Maria aus Laibach. Pollak Helene aus Laibach. Polley Anna aus Steinbrück. Repič Ludmilla aus St. Veit bei Sittich Rozman Maria aus Laibach. Rubbia Alfreda aus Volosca. Sbrizaj Aloisia aus Wien. Steinhardt Hilda aus Wien. Ševčik Margareta aus Laibach. Šumi Pavla aus Krainburg. Tomšič Maria aus Oberlaibach. Vogel Maria aus Ratschach bei Steinbrück. Vrhovec Anna aus Laibach. Wiesmayer Paula aus Laibach. Zadnikar Anna aus Laibach. Zupan Maria aus Laibach Žagar Anna aus Altenmarkt bei Rakek. Žirovnik Maria aus St. Veit bei Laibach. II. Klasse. Bahovec Helena aus Laibach Bernik Auguste aus Wien Blümel Katharine aus Spittal a. d. Drau. Drobnič Ida aus TülTer. Fama Elda aus Triest. Flerin Maria aus Stein. Fuchs Anna aus Laibach. Globočnik Amalia aus Krainburg. Goriup Ida aus Prosecco Javornik Leopoldine aus Žaljna Josin Anna aus Laibach Kačič Vera aus Schönstein. Kobal Irma aus Senožeč Kolar Ludmilla aus Laibach Kozak Maria aus Laibach. Köck Maria aus Abhazia. Lavrenčič Maria aus Laibach Levstik Zora aus Oberlaibach. Lilleg Margarete aus Sittich. Lončar Marianne aus Adelsberg. Lorber Ida aus Spittal a. d. Drau Majzelj Maria aus St. Barthelm,'i. Marčan Karolina aus Laibach. Medved Viktoria aus Gottschee. Mihevc Franziska aus Loitsch. Pirc Zdenka aus Krainburg. Pivk Johanna aus Idria Polak Theresia aus Trifail. Hecknagel Josefine aus Laibach. Hunove Johanna aus Videm. Selič Theresia aus Tüffer. III. Achtschin Maria aus Laibach. Bahovec Alberta aus Laibach. Beneš Zdenka aus_Krak;iu Bitenc Maria aus Šiška. Chladek Maria aus Mokritz. Cosneck Maria aus Laibach. Čermelj Kornelia aus Kropp. Furlan Aloisia aus Vrbljenje. Glavač Anna aus Laibačh. Globotschnigg Josefine aus Neumnrktl. Grom Josefine aus Moste. Grošelj Anna aus Radomlje. Hromatka Kornelia aus St. Pölten Jerman Jakobine aus Hudolfsvvert. Keil Theodora aus Hallein. Kobal Sabina aus Gurkfeld. Kocjančič Aloisia aus Laibach. Koršič Gratiana aus Kitzhüchel (Tirol). Kos Vita aus Laibach. Kovačič Antonia aus Rohitsch Kralj Elsa aus Laibach. Lavrič Maria aus Czernowitz. Liebezeit von Burgschwert Johanna aus Gör; Lončar Olga aus Adelsberg. Maicen Rosalia aus Wippach. Martincich Hermine aus Triest. Smolö Maria aus Loitsch. Smolič Maria aus Adelsberg. Sonvico Maria aus Innsbruck. Suyer Helena aus Laibach. Ševčik Anna aus Laibach. Sketelj Maria aus Nußdorf. Treo Josefine aus Laibach. Unger Wilhelmine aus Littai. Zagorjan Viktoria aus Zirknitz. Zarnik Johanna aus Krtina bei Stein. Zagar Johanna aus Altenmarkt bei Rakek, Ungeprüft blieben ; Bergant Cilcilia aus Stein. Ješe Emilie aus Schönstein. Korenjak Johanna aus Triest. Klasse. Mathian Anna aus Laibach. Mulaček Vera aus Laibach. Nadižar Franziska aus Krainburg. Novak Leopoldine aus Idria. Oberwalder Anna aus Domžale. Ogorelec Vita aus Skofelca. Pavlin Ludmilla aus Tschernemhl. Perhauz Ernestine aus Laibach. Petelin Maria aus Rudolfswert. Petrič Aloisia aus Gurkfeld. Repič Helene aus Laibach. Sever Aloisia aus Landstrass. Savnik Anna aus Krainburg Sirca Olga aus Greis bei Cilli. Šinkovec Maria aus Kanomlja bei Idria Sliber Emilie aus Selzach Tönnies Friederike aus Laibach. Tušar Maria aus Idria. Werner Katharina aus Wien Završan Franziska aus Laibach. Zorko Maria aus Podpetsch. Zupanec Anna aus Laibach Ungeprüft blieben: Ješe Paula aus Schönstein. Pavločič Bianca aus Laibach. Naznanilo o začetku novega šolskega leta 1907/1908. Šolsko leto 1907/1908 se na vseli uršulinskih dekliških šolali, t. j. v otroškem vrtcu, v vnanji petrazredni ljudski šoli, v vnanji slovenski meščanski šoli, v notranji petrazredni ljudski šoli (vadnici), v notranji nemški meščanski šoli in v učiteljišču (I. in 111. letnik) prične dne 16. septembra 1907 s slovesno sv. mašo v čast sv. Duhu. Dne 13., 14. in 15. septembra 1907 sc bodo sprejemale nove učenke in vpisovale one, ki so že hodile tukaj v šolo. Učenke naj prineso seboj šolska naznanila, oziroma šolska izpričevala, one, ki na novo vstopijo v šolo, tudi krstni listek in izpričevalo o stavljenju koz. V prvi razred slovenske meščanske šole se sprejemajo učenke, ki so dovršile 5. razred ljudske šole. Poleg šolskih predmetov imajo priliko učiti se tudi francoščine, klavirja in umetnih ročnih del. V Ljubljani, dne 6.julija 1907. Ravnateljstvo IJršuilinskiili del «aiw~^5 !'■'■ ■ '•'.’ Vi * - ':'•. ■' '. >■•'-' . ,.\ ' • *".;! • . 't/ 1 .,■•.■* ■*' •.• ■ ; ‘ ■ v . X *rj, ■ ■ ...v-•'■-•.‘k'' •' ■ • ' ■' , ;• • i* ■ . ■■■ •v.v W > • •• . • V '•: