INTERVJU NASA TEMA Jerneja Jezernik: »Ko te Alma zagrabi, te ne izpusti« PRAZNIČNO Z OBČINAMI ■o ■-slim iri ■in im -r- PREBOLD, BISTRICA ob SOTLI, VITANJE Otroci se počitnic veselijo, starše skrbijo Str. 12-13 novi tednik Tednik za Savinjsko regijo / št. 25 / Leto 78 / 22. junij 2023 / Cena 3,50 EUR / www.novitednik.si 7 let Po smrti otroka v avtu mama in njen partner pridržana Po grozljivi tragediji, ki se je v torek, nekaj minut pred 13. uro, zgodila v Sv. Lovrencu v občini Prebold, sta starša umrlega otroka ostala pridržana. Kot je znano, je otrok, star približno dve leti, ostal zaprt v osebnem vozilu na žgočem soncu. Kljub hitremu posredovanju mimoidočega, nudenju prve pomoči ter pomoči gasilcev prostovoljnih gasilskih društev Prebold in Sv. Lovrenc ter helikopterske ekipe Slovenske vojske iz Maribora je otrok umrl na kraju dogodka. Preiskava še poteka. Str. 3 PODČETRTEK Namenu predali novo čistilno napravo Str. Smradu (zaenkrat) pomahali v slovo Str. 8 2 aktualno ZADETKI »Alma je povzdignjena le v srcih tistih, ki jo vzamejo za svojo. Teh ni nikoli toliko, da bi lahko postala neke vrste poceni turistični izdelek.« Jerneja Jezernik, avtorica in prevajalka del Alme Karlin »Ničesar ne bi spremenila. Osvojila sem vse, kar se je osvojiti dalo. Tako, kot je bilo, je bilo najlepše. Vse bi ponovila.« Tina Trstenjak, judoistka, ob koncu športne poti »Pojavljala so se ugibanja, da bi lahko bila za smrad kriva kanalizacija, ki naj ne bi bila zgrajena po predpisih. Študija, ki smo jo naročili, je to ovrgla.« Janez Primožič, direktor JKP Žalec »Slovenska tekstilna podjetja so bila okoli leta 1985 neverjetno napredna. K spremembam je verjetno prispevala tudi politika Evropske unije, ki je želela bolj obremenjujočo industrijo preseliti drugam.« Jelka Geršak, prejemnica plakete Občine Bistrica ob Sotli »Novih zahtevnih tekaških izzivov trenutno nimam, zdaj je moj izziv županski mandat, ki je svojevrsten štiriletni maraton.« Andraž Pogorevc, župan Občine Vitanje ČETRTEK 1 PETEK / 19 M \ 1 / 32 O" SOBOTA 1 1 NEDELJA ' 15 ' 15 i j Po regiji se vrstijo slovesnosti ob dnevu državnosti Družbenim vprašanjem prednost pred politiko »Pred 32 leti je bil to večer upanja in neskončnega optimizma, da nihče in nič ni močnejše od nas, slovenskega naroda. Rojstvo države je bilo na zgodovinski osnovi in s koncentracijo poenotenih družbenih sil tako rekoč brezmadežno. Čisti rez s preteklostjo in obet skokovitega vzpona nenehne rasti in razvoja.« Tako je na slovesnosti Občine Šentjur ob dnevu državnosti minulo nedeljo dejal slavnostni govornik, šentjurski župan Marko Diaci. Prireditve ob tem državnem prazniku se bodo v teh dneh zvrstile še marsikje po regiji. TINA STRMČNIK Diaci je povedal, da bi moralo več kot 30 let zadostovati za uveljavljen in trden položaj države in dodal pričakovanje, da bi vodenje države postala visoko profesionalna in utečena praksa sposobnih izvoljenih posameznikov. »Državljani dajemo svoj doprinos kot delavci, upokojenci, učenci, aktivni deli družbe, ki jo gradimo s svojim znanjem in sposobnostmi. Zato pričakujemo, da država s svojim megalomanskim sistemom in upravo učinkovito deluje na vseh področjih.« Čeprav je naša družbena ureditev demokratična, se je po besedah Diacija pri nas vzpostavil poseben sistem skrajne politizacije. Politika se po njegovem opažanju izreka o čisto vseh, še tako strokovnih vprašanjih. Politična razklanost dodatno razdvaja družbo, razdvojenost v družbi pa je idealno stanje za prikrivanje neznanja in neučinkovitosti. »V nebesih pod Triglavom tako na praznik demokracije izbiramo med strankami z večnimi in vedno novimi obrazi ter se obenem čudimo, kako še vedno potekajo ideološki boji vse do druge svetovne vojne nazaj, da o zaslugah za osamosvojitev niti ne govorimo«. Namesto tega, kaj Uvedba fiskalnega pravila pa se bo čutila tako v denarnicah kot v občinskih proračunih. V govoru je med drugim spomnil na misli nekdanjega predsednika republike dr. Janeza Drnovška, da so še bolj kot zakoni in prisila pomembni naši odnosi, razumevanje, strpnost, odprtost in medsebojno spoštovanje. Drnovškove besede, ki so še po 20 letih aktualne, na ravni občine Šentjur v veliki meri uresničujejo z izvedenimi in načrtovanimi naložbami, pa tudi tako, da občani tvorijo povezano skupnost, je ocenil Diaci. Foto: Robert Gajšek Slavnostni govornik mag. Marko Diaci o posameznih izzivih mislita pozicija in kaj opozicija, bi se morali po njegovem prepričanju poglobljeno in resno lotiti temeljnih družbenih vprašanj in vrednot. Pomen medsebojnega spoštovanja Slavnostni govornik je povedal, da državljani po super volilnem lanskem letu neučakano pričakujejo dejanja in vsebino. K negotovosti prispeva vojna v Ukrajini, zaradi katere so nas lani dosegle podražitve in ogrožena prehranska varnost. Po dolgem vročem poletju ljudi po besedah Diacija čaka jesen hladne streznitve, saj bo treba javne finance omejiti. Marko Diaci: »Če bi vam kdo pred 30 leti rekel, da bodo leta 2023 glavne teme prevlada na javni radio-televiziji, dvoživke v zdravstvu in orožje v šolah, bi mu verjeli? Smo si predstavljali državo, v kateri nihče noče biti več zdravnik, medicinska sestra, ali učitelj v javnem sektorju ter da ni več najti gostincev in da je za nadebudneže sanjska zaposlitev biti spletni vplivnež?« Slavnostno tudi drugod po regiji V Celju bo slovesnost za dan državnosti v petek, 23. junija, ob 19.30 na Glavnem trgu. Slavnostna govornica bo Celjanka, ustavna sodnica doc. dr. Špelca Mežnar. V primeru dežja bo prireditev v dvorani Narodnega doma. V Žalcu bo osrednja občinska proslava ob dnevu državnosti nocoj ob 19. uri v dvorani doma II. slovenskega tabora. Slavnostna govornica bo Tanja Fajon, ministrica za zunanje in evropske zadeve ter podpredsednica vlade. V kulturnem programu bosta nastopili vokalna skupina Ad Hoc in prekmurska etno zasedba Prašnati. Slovesni dogodek bo pol ure pred proslavo napovedala Godba Liboje. Na Polzeli bo osrednja proslava ob dnevu državnosti v petek ob 20. uri v parku Šenek. Slavnostni govornik bo minister za obrambo Marjan Šarec. Prireditev bodo sooblikovali Nuška Drašček, Gea Palir, KGD Cecilija in plesalke OŠ Polzela. Na proslavi bodo podelili županova priznanja najboljšim devetošolcem Osnovne šole Polzela. Mestna občina Velenje pripravlja osrednjo občinsko slovesnost ob dnevu državnosti ta četrtek, 22. junija, ob 19.30 pri Lipi samostojnosti. Slavnostni govornik bo poslanec Evropskega parlamenta Matjaž Nemec. Kulturni program bodo pripravili učenci in učitelji Osnovne šole Gustava Šiliha Velenje z gosti. ŠO, TC, TS AKTUALNO 3 Grozljiva tragedija v Sv. Lovrencu Po smrti otroka mama in njen partner pridržana Po grozljivi tragediji, ki se je v torek, nekaj minut pred 13. uro, zgodila v Sv. Lovrencu v občini Prebold, sta starša umrlega otroka ostala pridržana. Kot je znano, je otrok, star približno dve leti, ostal zaprt v osebnem vozilu na žgočem soncu. Kljub hitremu posredovanju mimoidočega, nudenju prve pomoči ter pomoči gasilcev prostovoljnih gasilskih društev Prebold in Sv. Lovrenc ter helikopterske ekipe Slovenske vojske iz Maribora je otrok umrl na kraju dogodka. SIMONA SOLINIC Vozilo, v katerem je otrok umrl, je bilo parkirano pred stanovanjsko hišo. »Kriminalisti sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Celje še vedno zbirajo vsa potrebna obvestila. Preiskava poteka v smeri suma storitve kaznivega dejanja povzročitve smrti iz malomarnosti,« so na dan dogodka sporočili iz PU Celje. Kriminalisti so pridržali mamo otroka in njenega partnerja, opravili so tudi hišne preiskave, vendar celotna kriminalistična preiskava še zdaleč ni končana. Osumljenca bosta v pridržanju 48 ur, nato naj bi ju zaslišal tudi preiskovalni sodnik. Ta bo odločil, ali bosta oba ostala za zapahi ali pa ju bo izpustil na prostost. Ali bo na to morda vplival tudi sum, da naj bi bilo posredi domnevno uživanje droge osumljenih, še ni znano. Po naših neuradnih podatkih otrok, ki je v torek umrl, ni edini otrok mame, ki je zdaj v pridržanju. Zaradi kaznivega dejanja povzročitve smrti iz malomarnosti jima grozi petletna zaporna kazen. Ta zna biti še višja, v kolikor bodo osumljena morda ovadili še zaradi zanemarjanja otroka ali pečanja z nedovoljenimi substancami. Krajani Sv. Lovrenca so zgroženi, družine sicer naj ne bi poznali zelo dobro, večina se jih je zavila v molk. Tisti, ki kaj povedo, pa omenjajo tudi sum, da bi lahko bilo posredi uživanje droge. Zaenkrat so to le neuradne informacije, ki jih bo ovrgla ali potrdila policija. Hišne preiskave namreč še niso končane. Umrl pred prihodom reševalcev Otrok naj bi bil v vročem avtomobilu kar dve uri. Da je nekaj narobe, je opazil mimoidoči, poklical na pomoč, vendar je bilo za malčka prepozno, saj naj bi otrok umrl že pred prihodom reševalcev. Hiša, pred katero se je zgodil grozljiv dogodek, naj bi dolgo časa samevala, pred kakšnim letom dni pa naj bi se tja priselila omenjena družina. Preboldski župan Marko Repnik je na dan tragedije dejal, da je žalostno, da neodgovornost staršev, torej odraslih ljudi, najbolj ogroža otroke: »Starši, ki bi morali otroke zaščititi za vsako ceno, jim z neodgovornimi dejanji škodujejo. Tokrat na veliko žalost celo tragično. Streznimo se in pričnimo svoja dejanja izvajati odgovorno,« je še dejal Repnik. Globoko pretreseni so bili tudi vsi, ki so otroka reševali. Tudi gasilci iz Sv. Lovrenca, ki so prispeli na kraj, so na družbenem omrežju zapisali: »To, kar se je zgodilo danes v naši vasi, naj se ne zgodi več nikoli in nikjer!« Dobesedno kot v peči Policisti znova opozarjajo vse, naj v vročih poletnih dneh v zaprtih vozilih nikoli nikogar ne puščajo, tudi če vozilo zapustijo le za čisto kratek čas. Notranjost vozila se ob visokih zunanjih temperaturah izredno hitro segreje in vsako zadrževanje v zaprtem vozilu je kaj hitro lahko usodno. V vozilu namreč temperatura izredno hitro naraste, tako da resno ogrozi življenje ljudi. »Notranjost avtomobila ob obsevanju s sončnimi žarki deluje kot vročinska past. Sonce segreva pločevino, zaradi tega pa se segreva notranja stran karoserije. Ob zaprtih oknih vroč zrak nima kam uiti, zato temperatura v notranjosti skokovito raste,« opozarjajo pri Avto-moto zvezi Slovenije. »Že pri zunanji temperaturi 20 stopinj Celzija je po petih minutah notranjost vozila segreta na 24 stopinj Celzija, po 30 minutah je v notranjosti že za 16 stopinj bolj vroče, po eni uri pa je temperatura notranjosti že 46 stopinj Celzija. V najbolj vročih dneh pod žgočim soncem, ko temperatura doseže 40 stopinj Celzija, se notranjost hitro segreje na življenju nevarne temperature. Po eni uri v takšnem avtu temperatura naraste na kar 68 stopinj Celzija, kar je nevarno že za odrasle, kaj šele za otroke ali domače živali,« še dodajajo pri AMZS. Sv. Lovrenc Tragedija je pretresla Sveti Lovrenc v občini Prebold (Foto: arhiv NT) Tudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje poudarjajo, da so otroci v pregretih vozilih še posebej ogroženi, saj se njihovo telo segreje od tri- do petkrat hitreje kot telo odraslih. Njihovo znojenje še ne deluje tako dobro kot pri odraslih, ne morejo si sami pomagati, se odpeti in zapustiti avtomobila. Posebej ogroženi so majhni in bolni otroci. Tudi takole odprta okna ne pomagajo .kaj veliko ... (Foto: AMZS) - Malo odprto okno avtomobila skoraj nič ne vpliva in ne prepreči usodnega segrevanja notranjosti avtomobila. - Ne pomaga niti prejšnje hlajenje avtomobila s klimo, saj je le v nekaj minutah temperatura v avtomobilu enaka kot zunaj in potem le še narašča. - Tudi pri temperaturah 21 °C in manj se lahko avto v sončnih dneh v manj kot desetih minutah ogreje toliko, da toplota lahko ogrozi življenje. Koncert navdušil, gostinska ponudba razočarala Zasedba Šank Rock je v petek, 16. junija, na razprodanem prizorišču Vista v Velenju obeležila 40 let delovanja. Obiskovalci so uživali v največjih uspešnicah skupine, na odru so se zvrstili številni glasbeni gostje. Veliko nejevolje pa je povzročila poteza gostinca Uživaj zdaj, ki je zahteval, da so obiskovalci pijačo plačevali s posebno brezgotovinsko kartico. Neporabljenega denarja na kartici po koncu dogodka ni želel vrniti. Zveza potrošnikov Slovenije meni, da bi morali potrošniki imeti pravico do vračila neporabljenega denarja. Za tako potezo se je naposled vendarle odločil tudi gostinec. Tistim, ki so pri sebi še imeli kartico, je denar vračal minulo sredo in ta četrtek v recepciji kampa Velenje. Po socialnih omrežjih so se takoj po koncertu bliskovito razširili komentarji o tem, da je nekaterim na kartici ostalo veliko neporabljenega denarja, da gre za prevaro in podobno. Z nezadovoljnimi obiskovalci se je strinjal tudi župan Mestne občine Velenje Peter Dermol, ki je na omrežju Facebook zapisal: »Žalostno, kaj so si privoščili. Smo že stopili v stik z organizatorjem in pričakujem, da bodo v kratkem ukrepali in se primerno odzvali.« Podjetje Uživaj zdaj, ki je skrbelo za gostinsko ponudbo, je v izjavi za javnost zapisalo, da so bili na vseh polnilnih postajah na vidnem mestu napisani pogoji uporabe brezgotovinske kartice. Med drugim je bil naveden strošek aktivacije dva evra ob prvem polnjenju kartice, strošek kozarca v vrednosti dveh evrov, ki ostane v lasti stranke, in tudi pogoj, da gostinec dobroimetja na kartici ne vrača. Gostinec je še dodal, da so blagajniki kupce obveščali o pogojih uporabe. Potem ko so številni udeleženci koncerta izrazili zahtevo, da jim denar vrne, je gostinec vendarle pristal na vračilo denarja. Slednjega je izplačeval na recepciji kampa Velenje. A številni ljudje so v komentarjih na družabnih omrežjih dvomili, da se bodo po denar pripeljali obiskovalci, ki so na koncert v Velenje prišli iz oddaljenih krajev države. Takšen način potrošnikom ni prijazen Za komentar glede načina plačevanja z brezgotovinsko kartico na javnih prireditvah smo prosili Zvezo potrošnikov Slovenije. V pravni pisarni, ki deluje pod okriljem zveze, so dejali, da je pomembno, ali so bili pogoji uporabe kartice jasno in vidno zapisani in ali je osebje res ustrezno opozarjalo potrošnike na ta pravila, še preden so obiskovalci koncerta naložili denar na kartico. Vsekakor pa po prepričanju ZPS takšen način plačevanja ni prijazen do potrošnikov. ZPS pravi, da uporaba posebne brezgotovinske kartice kot načina plačevanja sama po sebi ni nujno sporna, če so potrošniki o tej možnosti jasno obveščeni in imajo poleg tega tudi možnost izbire med različnimi načini plačevanja. Ključno je, da so pogoji uporabe kartice, vključno s stroški aktivacije, jasno in razumljivo predstavljeni potrošnikom, predvsem z izrecnim opozarjanjem osebja. »Menimo, da bi morali potrošniki imeti pravico do vračila neporabljenega denarja, če niso mogli porabiti celotnega zneska na kartici. Praksa, da se ljudem ne vrne preostanka denarja, ki je ostal na brezgotovinski kartici, je lahko sporna, vsekakor pa bi moral biti potrošnik s tem seznanjen, še preden je na kartico naložil denar.« TS O tem, kako vroče je v avtu, ki stoji na soncu, odloči že barva avtomobila. Temen oziroma črn avto se segreje precej bolj in precej hitreje kot svetel oziroma bel avto. V številkah to pomeni, da se pri zunanji temperaturi 25 stopinj Celzija streha avtomobila bele barve po 60 minutah obsevanja segreje na nekaj več kot 60 stopinj Celzija, streha črnega avtomobila pa na 80 stopinj Celzija. Najbolj se v notranjosti segreje zgornja površina armaturne plošče, ki je pod vetrobranskim steklom tudi najbolj izpostavljena sončnim žarkom. Po eni uri pod UV-žarometi, ki ponazarjajo zunanjo temperaturo 25 stopinj Celzija, je temperatura na površini armaturne plošče 77 stopinj Celzija, kar že pomeni, da lahko dobimo opekline, če se je dotaknemo. Kako se lahko zaščitimo pred vročino v avtu? Za najbolj učinkovito sredstvo se je izkazala zaščitna folija, ki jo razprostremo nad armaturno ploščo ali pa zataknemo na vetrobransko steklo. Zgolj z uporabo zaščitne folije lahko omejimo temperature v notranjosti. Pri testnem obsevanju se je zaščitena površina armaturne plošče segrela le na 39 stopinj Celzija, notranjost avta pa le na 32 stopinj Celzija. Marsikdo, ki pusti avto pod žgočim soncem, ob zapustitvi pusti priprta okna v prepričanju, da zaradi tega v avtu ne bo vroče. A zgolj za centimeter ali dva priprta okna ne prinesejo nobene ohladitve, saj ne omogočijo prepiha, zato tudi ne pride do izmenjave vročega zraka s hladnejšim. Odprta okna bi bila bolj učinkovita le, če bi jih povsem odprli, kar pa ob nevarnosti vloma v avto oziroma kraje predmetov, ko pustimo avto brez nadzora, običajno ne pride v poštev. Vir: AMZS 4 GOSPODARSTVO Podjetje Podkrižnik vse bolj uspešno v tujini Verjamejo v električno mobilnost Podjetje Podkrižnik iz Zgornje Savinjske doline je že tretje leto zapored na navtičnem salonu v Benetkah doseglo velik uspeh. Njegovo električno plovilo e'dyn je na e-regati postalo absolutni zmagovalec. Na mednarodnem salonu, ki velja za enega najodmevnejših dogodkov navtične industrije, se je sicer predstavilo z več plovili in polnilno postajo. Podkrižnik se uvršča med vodilna podjetja na področju razvoja in proizvodnje pogonskih sistemov za različne industrije v Evropski uniji. Že vsa leta veliko vlaga v raziskovalno in razvojno dejavnost, ki jo zadnja leta usmerja predvsem v e-mobilnost in robotiko. JANJA INTIHAR Podjetje Podkrižnik, ki je na trgu že od leta 1987, ko se je Iztok Podkrižnik začel ukvar- jati z izdelovanjem in servisiranjem lovskega orožja ter izdelovanjem posebnih kovin- Podjetje Podkrižnik sodi med redke proizvajalce, ki ponujajo serijsko izdelane električne pogone za plovila. Pri tem je zelo uspešno, saj je njegovo električno plovilo e'dyn že tretje leto zapored zmagalo na e-regati v Benetkah. skih izdelkov, je danes globalni razvojni dobavitelj pogonskih sistemov in komponent. Na svojem področju ponuja edinstvene izdelke in storitve z visoko dodano vrednostjo. Njegovi kupci so uveljavljene mednarodne korporacije iz elektroindustrije, ki proizvajajo gospodinjske aparate in profesionalna ročna orodja, sodeluje z avtomobilsko industrijo, s proizvajalci medicinske opreme, postaja tudi pomemben dobavitelj pametnih pogonskih sklopov za robote ter sklopov za elektromobilnost in hidravliko. Proizvodnjo za hidravliko ima v Nemčiji, kjer je leta 2018 prevzelo obrat družbe Bosch Rexeoth, v katerem zaposluje sto ljudi. Nemško podjetje, ki se imenuje Ora Drive, je drugi najpomembnejši član Skupine Podkrižnik, ki ima zadnja leta med svojimi dejavnostmi tudi turizem. Tudi trg navtike se bo spremenil Gibalo podjetja so lasten razvoj in inovativne tehnologije. Že vsa leta namreč veliko vlaga v raziskovalno in razvojno dejavnost, ki jo v zadnjem času usmerja predvsem v e-mobil-nost in robotiko, ukvarja se tudi z raziskavami novih materialov za pogonsko tehniko. Med njegovimi pomembnimi dosežki so električni pogonski sistemi za zunajkrmne in krmne motorje, s čimer je vstopilo tudi na navtični trg. Podjetje že skoraj polovico prihodkov ustvari z izvozom. Svoje inovativne izdelke prodaja v številnih državah, med katerimi so po pomembnosti trga na vrhu seznama Nemčija, Madžarska, Slovaška, Francija in Belgija. Električni pogon za plovila e'dyn so v Nazarjah začeli razvijati leta 2016. Tri leta pozneje so ga prvič predstavili na nav-tičnem sejmu Boot Tulln v Avstriji. Danes za notranje motorje ponujajo sisteme moči kar do 1.500 kilovatov, za zunajkrmne od enega do 25 kilovatov. Kot pravi ustanovitelj in direktor podjetja Iztok Podkrižnik, so se za ta posel odločili, ker verjamejo v električno mobilnost. »Tako kot trg avtomobilov se bo spremenil tudi trg navtike. Samo v Benetkah je 55 tisoč plovil in ta bodo morala postati bolj ekološka oziroma električna,« pravi Podkrižnik. Podjetje zdaj s pogoni za električna plovila ustvari letno pol milijona evrov prihodkov. Letos še več gostov, tujci se vračajo Terme napovedujejo dobro sezono Zdraviliška podjetja, ki so člani Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč - na Celjskem so to Terme Olimia, Terme Dobrna, Thermana in Terme Zreče -napovedujejo dobro zasedenost v poletnih mesecih. Kot navaja direktor skupnosti Iztok Altbauer, so številke podobne kot v letu 2019, ponekod celo boljše. Število domačih gostov naj bi bilo takšno kot lani, veseli pa dejstvo, pravi Altbauer, da se vrača vse več tujcev. Najbolj zvesti ostajajo gosti iz Avstrije, Hrvaške, Italije in Nemčije. JANJA INTIHAR Že lani sta se obisk in število nočitev v dvanajstih zdraviliških podjetjih približala letu 2019. Zdravilišča so zabeležila 765.000 gostov, ki so ustvarili nekaj manj kot 2,8 milijona nočitev. Domačih gostov je bilo 444.000, kar je za petino več kot v rekordnem letu 2019. Tujih gostov je bilo za četrtino manj kot tega leta. Tudi skupno število nočitev je le za 7 odstotkov zaostajalo za letom 2019. Dober obisk se je odražal tudi v dobrih poslovnih rezultatih. Vsa zdraviliška podjetja na Celjskem so bila lani uspešna, saj so občutno povečala prihodke, tudi v primerjavi z letom 2019. V Termah Olimia so lani ustvarili 28,9 milijona evrov čistih Olimia pravijo, da imajo za poletne mesece za 30 odstotkov več rezervacij, kot so jih imeli za to obdobje leta 2019. Ker je tudi letos veliko povpraševanja »v zadnjem hipu«, pričakujejo, da bo rezervacij še več. Napovedana zasedenost hotelskih sob je trenutno nekaj več kot 65-odstotna, apartmajev 70-odstotna. Vendar to zagotovo niso končne številke, poudarjajo v Podčetrtku. Po trenutnih najavah bo domačih nočitev nekoliko več kot tujih in takšno razmerje naj bi ostalo do konca poletne sezone. Pričakujejo, da bo domačih gostov 55 odstotkov in tujih 45 odstotkov. Lani, ko so še bili na voljo turistični boni, so v Termah Olimia prevladovali domači gosti, njihov delež je bil 70-odstoten, leta 2019 pa je bilo razmerje med domačini in tujci skorajda izenačeno. Tudi v Temah Dobrna, kjer so v zadnjem obdobju prenovili nekaj hotelov in obogatili svojo ponudbo, si v poletnih mesecih obetajo zelo dobro zasedenost vseh svojih zmogljivosti. Povpraševanje za dopustovanje je že zdaj veliko, pravijo, ko se bodo začele počitnice, pa pričakujejo še dodatni porast. Trenutno večinoma beležijo rezervacije slovenskih, avstrijskih in hrvaških prihodkov od prodaje, kar je štiri milijonov evrov več kot leta 2019, in 2,6 milijona evrov čistega dobička. Thermana je svoje prihodke povečala za dva milijona evrov, na 24,9 milijona evrov, in imela 2,1 milijona evrov čistega dobička. Zelo uspešne so bile tudi Terme Dobrna, ki so imele 13,3 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje in blizu enega milijona evrov čistega dobička. Dobro je poslovala tudi družba Unitur, katere del so Terme Zreče. Ustvarila je 23 milijonov evrov prometa in pol milijona evrov čistega dobička. Več rezervacij kot lani In kakšen naj bi bil obisk zdravilišč letos? V Termah V termah na Celjskem veliko vlagajo v prenovo svojih hotelskih zmogljivosti in v obogatitev ponudbe. V Termah Olimia napovedujejo za 10 milijonov evrov naložb. Največja med njimi bosta dva pokrita bazena, ki ju bodo ob hotelu Breza (na fotografiji) zgradili do poletja 2024. (Foto: Andraž Purg) gostov, v avgustu naj bi se povečalo število gostov iz Italije. Več prijav v zadnjem hipu O tem, kakšno bo poleti razmerje med domačimi in tuji gosti in kakšno bo število nočitev, je za zdaj še prezgodaj govoriti, pravijo v laški Thermani. Povpraševanje in rezervacije ustrezajo njihovim pričakovanjem, s tem da je tudi pri njih zelo veliko povpraševanja v zadnjem hipu. Ta način rezervacij, ko se gostje za bivanje v zdravilišču odločijo le teden dni pred prihodom, se je razvil po epidemiji. V Termah Zreče za poletne mesece napovedujejo enako število nočitev, kot so jih zabeležili lani v enakem obdobju. Ker pa tudi pri njih dobivajo veliko rezervacij v zadnjem hipu, pričakujejo, da se bo število gostov, ki običajno pri njih bivajo pet dni oziroma štiri noči, povečalo. Po trenutnih podatkih bodo slovenski gosti ustvarili 52 odstotkov vseh nočitev. Med tujci naj bi bilo največ Nemcev, Italijanov, Čehov, Arabcev, Nizozemcev in Madžarov. gospodarstvo 5 Mali delničarji Uniorja (na fotografiji ena od kovaških linij v podjetju) zahtevajo odpoklic predsednika nadzornega sveta Franca Dovra in članice Andreje Potočnik. Med drugim jima očitajo, da sta kot člana nadzornega sveta opustila dolžni nadzor nad financiranjem Uniorja. (Foto: družba Unior) Se nadzornemu svetu Uniorja obetajo spremembe? Nadzorniki na nakovalu malih delničarjev Vse kaže, da bo seja skupščine delničarjev Uniorja, ki bo čez dva tedna, ena najbolj burnih doslej. Na zahtevo petih malih delničarjev je uprava morala dnevni red seje razširiti z njihovimi predlogi, ki so večinoma povezani z nadzornim svetom. Če bodo drugi delničarji podprli njihove predloge, bo nadzorni svet Uniorja, vsaj pri tistih članih, ki zastopajo kapital, doživel veliko spremembo. Mali delničarji so od uprave tudi zahtevali, da je na sejo znova uvrstila »zadevo Rhydcon«. Če vodstvo zreške družbe ne bi razširilo dnevnega reda, ki ga je objavilo 2. junija, bi mali delničarji, tako so vsaj napovedali, zahtevali sklic izredne seje. Tudi lansko poslovanje uspešno Skupina Podkrižnik trenutno zaposluje 300 ljudi, od tega 200 v Sloveniji. Lani je ustvarila nekaj več kot 40 milijonov evrov prihodkov od prodaje, od tega je promet matičnega podjetja znašal 20,8 milijona evrov. Številka je nekoliko nižja kot v letih 2020 in 2021, a Iztok Podkrižnik lansko poslovanje ocenjuje kot uspešno. »Kljub negotovim razmeram, senci vojne v Evropi ter posledično energetski in oskrbovalni krizi ter manjši gospodarski rasti je bilo za podjetje in skupino Podkrižnik leto 2022 uspešno. Ohranili smo stare kupce in pridobili nove, dosegli smo več pomembnih poslovnih mejnikov ter z odgovornimi okoljskimi in družbenimi dejanji pripomogli k boljši kakovosti življenja v domači regiji in po svetu,« poudarja Iztok Podkrižnik. Podjetje že skoraj polovico prihodkov ustvari z izvozom. Svoje inovativne izdelke prodaja v številnih državah, med katerimi so po pomembnosti trga na vrhu seznama Nemčija, Madžarska, Slovaška, Francija in Belgija. »Lastno blagovno znamko e'dyn nameravamo v naslednjem letu dopolniti z novimi končnimi izdelki, ki bodo pripomogli h krepitvi našega položaja še na drugih trgih po svetu. Naš cilj je ustvarjati pametne rešitve za električno mobilnost za ljudi, ki uporabljajo plovila ali kolesa,« napoveduje Iztok Podkrižnik. Širijo proizvodne zmogljivosti Pred dvema letoma so v podjetju Podkrižnik napovedali večja vlaganja v širitev razvojnih in proizvodnih zmogljivosti ter v nakup nove opreme, kar jim bo omogočilo rast prodaje serijskih izdelkov ter proizvodnjo tehnološko zahtevnejših izdelkov. Postavili bodo temelje za osvajanje novih projektov pri sedanjih in prihodnjih kupcih ter tudi dodatno zaposlovali. Za naložbo, ki so jo ocenili na nekaj več kot 2,5 milijona evrov, jim je tretjino denarja zagotovila država. Projekt so začeli izvajati v začetku leta 2021 in napovedali, da ga bodo predvidoma končali do decembra leta 2022. Iztok Podkrižnik na vprašanje, ali je podjetju uspelo uresničiti takšen načrt, odgovarja, da nadaljujejo širitev proizvodnih zmogljivosti, ki jim bo poleg večje rasti omogočila tudi večjo fleksibilnost in višjo dodano vrednost. So pa, kot pravi, tudi njim razmere na globalnem trgu »dobro premešale karte tudi pri načrtovanju, razvoju in prioritetah«. Vendar so, poudarja, kljub temu v podjetju zazrti v prihodnja leta in imajo kar nekaj rešitev za zeleno prihodnost, ki jih nameravajo uresničiti in jih kmalu poslati na tuje trge. Foto: arhiv podjetja Podkrižnik JANJA INTIHAR Predlog o spremembah v nadzornem svetu je najverjetneje odziv na napoved sedanjih nadzornikov, da bodo na seji skupščine predlagali odpoklic Tomaža Subotiča iz nadzornega sveta družbe. Očitajo mu trgovanje z delnicami podjetja v obdobju, ko tega ne bi smel početi. Skupina petih malih delničarjev, ki jo sestavljajo Subotič, družbi Železar Štore in Port naložbe ter Vladimir Ložek in Društvo Mali delničarji Slovenije (skupaj imajo nekaj več kot 5,6 odstotka delnic Uniorja), zdaj predlaga, naj lastniki Subotiča potem, ko bodo najprej odločali o njegovem odpoklicu, znova imenujejo za člana nadzornega sveta za obdobje štirih let. S tem se predlogi petih malih delničarjev, povezanih z nadzornim svetom, še ne končujejo. V začetku junija je odstop napovedala Simona Razvornik Škofič, ki v nadzornem svetu zastopa Slovenski državni holding, največjega posamičnega lastnika zreške družbe. Mali delničarji namesto nje predlagajo izvolitev Rajka Stankoviča, predsednika Društva Mali delničarji Slo- venije. Društvo ima v lasti eno samo delnico Uniorja, Stankovič pa je bil član nadzornega sveta družbe že v obdobju med letoma 2017 in 2021. Mali delničarji tudi predlagajo, naj skupščina sprejme sklep o odpoklicu Franca Dovra, ki je predsednik nadzornega sveta, in članice Andreje Potočnik. Predlagajo odpoklic Dovra in Potočnikove Franc Dover in Andreja Potočnik sta bila skupaj s Simono Razvornik Škofič in z Boštjanom Napastom za člana nadzornega sveta Uni-orja imenovana junija leta 2021. Njihovo imenovanje je dvignilo kar nekaj prahu. Dover, sicer direktor mariborske Snage, velja za kader SDS, Potočnikova je bila v prejšnji vladi tesna sodelavka takratnega gospodarskega ministra Zdravka Počivalška. Skupina malih delničarjev je želela, da bi bil nov nadzorni svet manj političen in da bi bolj ustrezal lastniški sestavi Uniorja. Predlagala je svoje kandidate, a so njene predloge preglasovali SDH, kapitalska družba in nekaj drugih malih delničarjev. Napast je lani odstopil, lastniki pa so namesto njega v nadzorni svet imenovali Tomaža Su-botiča. Skupina malih delničarjev kot razlog za odpoklic Franca Dovra in Andreje Potočnik navaja tri razloge. Po njihovem sta odgovorna, da Unior še ni sprožil postopkov za pregled poslov, povezanih s podjetjem Rhydcon, ter za povrnitev škode, ki naj bi pri tem nastala. Očitajo jima tudi preveliko pasivnost ob okoljski nesreči oktobra lani, ko je iz enega od obratov Uniorja prišlo do izpusta par v okolico, in da sta kot člana nadzornega sveta opustila dolžni nadzor nad financiranjem Uniorja. Podjetje je, navajajo mali delničarji, do zadnjega trenutka čakalo na dogovor z bankami o refinanciranju posojil. Posledica tega naj bi bile večje obveznosti oziroma višja skupna obrestna mera. Mali delničarji namesto Potočnikove in Dovra za člana nadzornega sveta predlagajo Marjana Mačkoška, upokojenega nekdanjega glavnega direktorja družbe Štore Steel, in dr. Simona Čadeža, profesorja za računovodstvo in revizijo na ljubljanski ekonomski fakulteti. Spet o Rhydconu Na zahtevo malih delničarjev bodo na seji skupščine govorili tudi o »zadevi Rhydcon«, ki je bila že na dnevnem redu lanske seje. Naj ponovimo, da sega zgodba, povezana z družbo Rhydcon, dobro desetletje nazaj, ko naj bi Uniorju grozil sovražni prevzem. Takratni predsednik uprave Gorazd Korošec je prepričal direktorja Rhydcona Vinka Stoplovška, da je najel skoraj tri milijone evrov posojila ter od enega od podjetij odkupil delnice Uniorja. Stoplovšek je verjel zagotovilom, da bo delnice v zelo kratkem času lahko prodal drugemu Uniorjevemu prijateljskemu podjetju, kar pa se ni zgodilo. Ker je Rhydcon, ki je bil takrat hčerinska družba Uniorja, vse težje poravnaval obveznosti do banke, mu je Korošec pomagal tako, da mu je na podlagi lažnih računov plačal dela, ki nikoli niso bila izvedena. Takšno ravnanje je s položaja predčasno odneslo Korošca ter mu, ker je zadeva prišla na sodišče, skupaj z Vinkom Stoplovškom prineslo še pogojno kazen. Vendar v Rhydconu niso mirovali in so Unior tožili. Zreško podjetje je leta 2019 prejelo sodbo celjskega višjega sodišča, da mora šmarskemu Rhydconu plačati 2,2 milijona evrov ter zamudne obresti in pravdne stroške. Skupina petih malih delničarjev znova opozarja, da naj bi Unior zaradi izgubljenih tožb ter s tem povezanih neugodnih zunajsodnih poravnav družbi Rhydcon, odvetnikom in sodiščem plačal približno 4 milijone evrov. »Na podlagi pravnomočnih odločb je treba takoj ukrepati, preden primer zastara,« navajajo mali delničarji in predlagajo, naj skupščina delničarjev imenuje posebnega revizorja, ki bo najkasneje do septembra pregledal vsa dejanja takratnega vodstva in nadzornega sveta. Imenuje naj tudi pooblaščenca, ki bi glede na ugotovitve revizorja vložil tožbo za povrnitev škode. Brez sklepa, brez dividend Cinkarna Celje je lani ustvarila 43,3 milijona evrov čistega dobička, kar je največ v njeni zgodovini, vendar kljub temu njeni lastniki letos ne bodo dobili dividend. Na seji skupščine delničarji niso podprli nobenega od predlaganih sklepov niti predloga uprave, da dobiček ostane nerazporejen. O delitvi 25 milijonov evrov bilančnega dobička iz leta 2022 bodo tako lastniki največjega celjskega podjetja odločali na naslednji seji skupščine. »Razplet glasovanja je sicer neobičajen, a smo z njim vseeno zadovoljni. Za podjetje pomeni, da mu zaradi neiz-plačila dividend ne bo treba vračati pomoči za omilitev posledic energetske krize. To mu bo omogočilo višjo konkurenčnost. Naši konkurenti imajo tovarne tudi zunaj Evrope, kjer so cene električne energije in zemeljskega plina precej nižje. Za ohranjanje odličnih rezultatov poslovanja mora cinkarna vlagati v rast in razvoj ter izpolnjevati merila, ki ji jih nalaga evropski zeleni dogovor in kemijska trajnostna strategija,« je po seji povedal predsednik uprave Aleš Skok. Cinkarna Celje je namreč pred trajnostno prenovo, za katero bo zaradi načrtovane spremembe tehnologij in za vlaganja v večjo energetsko samooskrbnost potrebovala veliko denarja. Lastniki cinkarne so »na mizi« imeli več predlogov o razdelitvi lanskega bilančne- Aleš Skok, predsednik uprave Cinkarne Celje: »Razplet glasovanja je sicer neobičajen, a smo z njim vseeno zadovoljni.« (Foto: arhiv Cinkarne Celje) ga dobička. Predlog uprave in nadzornega sveta je bil, da dobička letos ne bi delili, nasprotni predlogi malih delničarjev pa so bili različni - od tega, naj družba vrne državno pomoč, ki bo v celem letu znašala od 5 do 7 milijonov evrov, do tega, naj se zaveže, da bo dividende izplačala takoj po novem letu. Nobeden od predlaganih sklepov ni bil sprejet. V prvem letošnjem četrtletju je cinkarna imela 50 milijonov evrov prihodkov, kar je za četrtino manj kot v enakem lanskem obdobju. Najvišji padec prodaje, ki mu je botrovala večja in cenejša ponudba azijskih proizvajalcev pigmenta titanovega dioksida, je zabeležila na evropskem trgu. V družbi pričakujejo, da se bo do konca leta padec prodajnih cen umiril, pritisk izdelkov z azijskega trga ter visoke nabavne cene pomembnih surovin in energije pa naj bi se nadaljevala. JI 6 iz naših krajev CELJE - Gibanje Rastoča knjiga v OŠ Lava že osmo leto kot popotnica Optimizem »Rastoča knjiga je zgodba o celoviti rasti človeka. Spodbuja k razmišljanju ter daje priložnost, da črne misli spreminja v optimizem.« To misel dr. Janeza Gabrijelčiča so k svoji rastoči deklici, ki je simbol gibanja Rastoča knjiga, pred tednom slavnostno dodali v celjski OŠ Lava. S prireditvijo, na kateri so nastopili številni učenci šole, so počastili osmo obletnico vstopa v omenjeno gibanje, ki ljudi spodbuja k temu, da bi bili boljši. TATJANA CVIRN Optimizem bo tako popotnica pri vseh dejavnostih šole v prihodnjem šolskem letu, je poudarila ravnateljica mag. Marijana Kolenko, ki je lahko ponosna na to, da je šola prepoznala idejo, ki jo je pred več kot dvema desetletjema zasnoval dr. Janez Gabrijelčič in ki povezuje vedno več ljudi in ustanov ter tudi tujih držav. Temelj gibanja je spodbujanje k temu, da bi bili vsak dan boljši, da bi stremeli k znanju, razmišljanju, raziskovanju, predvsem pa, da bi razvijali dobre odnose. Ob tem je pomembno tudi prizadevanje, da bi mladi radi posegali po knjigah in brali. »Brez tega osebnostno ne morejo zrasti in tudi družba ne more napredovati,« je poudarila. Šola se trudi otrokom ideje tega gibanja prenašati vsakodnevno, da bi iz nje odšli bogati z znanjem in dobrimi osebnostnimi lastnostmi ter da bi zrasli v celovite osebnosti. Knjiga in pogovori Vsako leto izda OŠ Lava šolsko Rastočo knjigo ter koledar odličnosti z razmišljanji o idejah, ki jih širi gibanje, ter pripravi pogovore z znanimi osebnostmi, ki razmišljajo o aktualnih temah, povezanih z družbo in vzgojo. Ob izdaji sedme Rastoče knjige z naslovom Znanje in učenje - zlati naložbi zame in za skupnost je šola v minulih mesecih pripravila nekaj odmevnih pogovorov s priznanimi strokovnjaki z različnih področij. Kolenkova se je tako pogovarjala z antropologom dr. Danom Podjedom in direktorico Regijskega študijskega Simbol Rastoče knjige je rastoča deklica, ki je v OŠ Lava pred dnevi »zrasla« za novo misel, ki bo vodilo gibanja v prihodnjem šolskem letu. (Foto: Andraž Purg) središča Celje Katjo Esih ter s poznavalko De Bonovih metod in kreativnega razmišljanja mag. Nastjo Mulej, s psihologom dr. Kristijanom Muskom Lešnikom in sociologom dr. Slavkom Gabrom. Ravnateljica takole pravi: »Verjamem v idejo Rastoče knjige. Ce bi kot družba delovali po teh pravilih, bi bili odlična družba.« Zbranim v šolski avli je sporočila: »Vsak naj se na svojem področju trudi, da bi dodal kamenček v izboljšanje družbe.« Marijana Kolenko: »Računam, da bodo mlade generacije ustvarjale boljšo družbo po meri človeka in da bodo pokazale, da ni vse v denarju in kapitalu, ampak da so bolj pomembni ljudje ter odnosi med njimi.« Zbrane na prireditvi je nagovoril tudi podžupan MOC Uroš Lesjak in priznal, da kot otrok ni rad bral, a je na srečo kasneje spoznal radosti branja in tudi mladim priporočil, da berejo, kar jim pride v roke. »Projekti, kot je ta, krepijo narodno pripadnost in otroci jih potrebujejo, da se zavedajo, da imamo kot majhen narod s svojim jezikom posebno mesto v svetovnem merilu,« je pohvalil prizadevanja šole. Celjanka v ekipi strokovnjakov CELJE - Mag. Saša Heath - Drugovič vodi Službo za evropske zadeve v Mestni občini Celje. Po novem je tudi članica ekipe strokovnjakov in raziskovalcev, ki bodo v naslednjem letu in pol ocenjevali teritorialne mehanizme evropskega sofinanciranja ob koncu minule finančne perspektive. Evropska komisija je v fi- uvedla nov mehanizem Ce-nančni perspektivi 2014-20 lostne teritorialne naložbe (CTN) za sofinanciranje razvoja mest. Iz tega mehanizma sta bila v Celju med drugim sofinancirana Tehnopark in stanovanjska soseska DN 10 s 142 stanovanji. V Sloveniji je bilo izvedenih več kot 90 projektov, kjer je šlo za 136 milijonov evrov sofinanciranja. Ob koncu finančne perspektive 2014-20 je Evropska komisija naročila oceno teritorialnih mehanizmov sofinanciranja. Izvajal jo bo Center za raziskave evropskih politik (EPRC), v osemčlanski ekipi strokovnjakov in raziskovalcev pa sodeluje tudi omenjena Celjanka. TC Novi enoti za 12 uporabnikov CELJE - Minuli teden je Center za varstvo in delo Golovec tudi uradno odprl dve novi stanovanjski enoti, namenjeni skupno dvanajstim uporabnikom. Gre za odprtje dveh enot v Bevkovi ulici in Ulici Matevža Haceta v Celju, ki skupno sprejmeta dvanajst uporabnikov, vsaka šest. Tovrstne enote uporabnikom nudijo več zasebnosti, saj ponuja- jo enoposteljne ali največ dvoposteljne sobe, zasebne kopalnice in lastno gospodinjstvo ter s tem tudi več samostojnosti. Kot je povedala direktorica CVD Golovec Mojca Murko, ki je na tem položaju mesec dni, projekt finančno ni bil majhen zalogaj, pri čemer ga je delno sofinancirala država: »Uspešni smo bili na razpisu za sofinanciranje, od koder smo prejeli približno polovico denarja, drugo smo priskrbeli sami. Projekt se je med izvedbo izkazal za večji finančni zalogaj, kot je bilo najprej predvideno - namesto načrtovanih 600 tisoč evrov je stal približno milijon.« Mojca Murko je sicer povedala, da je potreb po tovrstnih enotah še več, saj v zavodih še vedno obstajajo pet- in večposteljne sobe, vendar Del sredstev, pridobljenih na razpisu, je vodstvo CVD Golovec porabilo tudi za nakup dveh novih kombiniranih vozil za prevoz uporabnikov. Na fotografiji (desno) sekretarka direktorata za starejše, dolgotrajno oskrbo in deinstitucionalizacijo ministrstva za solidarno prihodnost Janja Romih, direktorica CVD Golovec Mojca Murko, župan Mestne občine Celje Matija Kovač ter sodelavec ministrstva Peter Medved. (Foto: Andraž Purg) novih projektov zaenkrat ne načrtujejo, so pa ti odvisni tudi od različnih razpisov. Sicer je prepričana, da gre za pomembno pridobitev predvsem za uporabnike enote: »Uporabniki so tukaj lahko bolj samostojni, morajo biti bolj iznajdljivi, naučijo se novih veščin in ohranjajo že naučene. Med tednom zjutraj odidejo na delavnice, popoldne jih v stanovanjskih skupinah pričaka nekdo od zaposlenih. Tudi ponoči uporabniki zaenkrat še niso sami, kako bo v prihodnosti, bomo še videli.« Med kulturnim programom, ki so ga pripravili tudi učenci Gimnazije Celje - Center, učenci Glasbene šole Celje ter člani nekaterih društev, sta spregovorila tudi župan Mestne občine Celje Matija Kovač ter sekretarka direkto-rata za starejše, dolgotrajno oskrbo in deinstitucionaliza-cijo ministrstva za solidarno prihodnost Janja Romih. Oba sta poudarila pomembnost in velik doprinos tovrstnih enot ranljivejšim skupinam in družbi nasploh, ob pomembnem dogodku vodstvu, zaposlenim in uporabnikom čestitala, župan pa je dodal tudi, da je vsak občan Celja dobrodošel, da se na različne načine vključuje v skupnosti v lokalnem okolju. ER /Si si i Ф i C k \ 4 j 4 1 i 1 i џ ^ T- џ International Archives Week Challenge ELECTRICITY 2023 Naslovnica publikacije sedemnajstih evropskih arhivov, ki so tokrat predstavili dokumente na temo elektrike. Kdaj je treba prižgati mestno razsvetljavo? CELJE - V letu pred prvo svetovno vojno je Celje dobilo mestno razsvetljavo. Za oskrbo z elektriko je bila ustanovljena Mestna elektrarna Celje. Zanimivo je, da je že takrat obstajal koledar za prižiganje in ugašanje javne razsvetljave. Dokument iz leta 1925 je Zgodovinski arhiv Celje (ZAC) objavil v okviru projekta Mednarodni arhivski teden 2023. Arhivi so ga zaznamovali od 5. do 9. junija. Že četrto leto zapored so na pobudo ZAC in Mestnega arhiva Ieper iz Belgije moči združile tovrstne ustanove iz različnih držav Evropske unije. Sedemnajst jih je sodelovalo v posebni elektronski publikaciji, v kateri je vsak predstavil po en dokument na neko temo. Letošnja tema je elektrika, zato je ZAC objavil koledar za javno razsvetljavo v Celju iz leta 1925, ki je del fonda SI_ZAC/0024 Mestna občina Celje. Iz njega je razvidno, da je Mestna elektrarna Celje leta 1925 na celjski magistrat poslala dopis, s katerim je sporočila, da je v dunajski zvezdarni preverila podatke za sončni vzhod in zahod v Celju. Zato je predlagala popravljen koledar prižiganja in ugašanja javne razsvetljave. Cas se je spreminjal vsakih deset dni in se s tem prilagajal sezoni. Dokument je le eden od zanimivih primerov gradiva, ki v tokratni izdaji razkriva tematike, povezane s preskrbo in z rabo elektrike, izpostavlja lokalne posebnosti ter globalne podobnosti. Predstavlja tudi nekatere osebnosti in vlogo elektrike v razvoju družbe. Publikacijo bogatijo reprodukcije fotografij, načrtov in spisovnega gradiva. Zbrala in uredila sta ga dr. Rik Opsommer in dr. Borut Batagelj, publikacijo je oblikoval Andrej Mohorič, naslovnica je delo slikarja Tomaža Milača. Elektronski izdaji bo sledila še tiskana. TC iz naših krajev 7 PODČETRTEK - Namenu so predali novo čistilno napravo Temelj za nadaljnji turistični in gospodarski razvoj Da je sodobna čistilna naprava s pet tisoč populacijskimi enotami temelj, da se bo občina lahko razvijala v želeno smer, je bilo mogoče slišati ob odprtju naložbe sredi junija. Občina Podčetrtek je ob čistilni napravi namenu predala še povezovalno cesto in na tamkajšnjem območju ukinila nivojski prehod. TINA STRMČNIK Župan Podčetrtka Peter Misja je povedal, da je bila nova čistilna naprava potrebna, saj v občini narašča število prebivalcev, tam so v zadnjem času svoja vrata odprle številne novogradnje. Dovolj velika zmogljivost čistilne naprave je potrebna tudi zaradi številnih turistov. Terme Olimia dnevno obišče več kot 2 tisoč obiskovalcev, še približno tisoč jih dnevno sprejme Termalni park Aqualuna. V naslednjih šestih mesecih bodo na čistilno napravo priklopljena gospodinjstva iz kraja Sveta Ema. Potrebe po čiščenju odpadnih voda se bodo v občini še povečale, saj vlagatelji načrtujejo gradnjo novih bazenov, hotelskih zmogljivosti in novih stanovanjskih stavb. »Naprava deluje po eni od najsodobnejših tehnologij, imenovani MBR, ki je bila zasnovana za Združene arabske emirate. Če bi napravo še nekoliko nadgradili, bi odpadne vode prečistila tako dobro, da bi po končanem čiščenju dobili pitno vodo. Prednost naprave je prilagajanje številu domačinov in gostov. To pomeni, da naprava ne deluje vedno z največjo močjo,« je dejal Mis-ja. In dodal, da so rezultati poskusnega obratovanja zelo dobri. Gradnja čistilne naprave je bila po njegovih besedah vredna 2,3 milijona evrov brez DDV. Občina je za naložbo od gospodarskega ministrstva pridobila skoraj 1,9 milijona evrov sofinanciranja. Čisto okolje pogoj za turizem Misja je omenil, da je pri pridobivanju sofinanciranja za gradnjo čistilne naprave močno pomagal domačin, nekdanji gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Odprtja novih pridobitev se je med Peter Misja: »Število prebivalcev v naši občini raste. Prvi pogoj za nadaljevanje razvoja, kot smo ga krojili doslej, je urejena infrastruktura - tudi na področju čiščenja odpadnih voda.« drugim udeležil aktualni gospodarski minister Matjaž Han. Dejal je, da je za kraje, ki zasledujejo načela trajnostne-ga turizma, čisto okolje zelo pomembno. Čistilna naprava je po njegovem prepričanju bistvena za uresničitev drugih pomembnih naložb v občini Podčetrtek. »Če me vprašate, ali je pomembneje zgraditi trgovsko središče ali čistilno napravo, izberem slednjo.« Občina Podčetrtek se je lotila še gradnje povezovalne ceste. Za naložbo, vredno 400 tisoč evrov, je od infrastruk-turnega ministrstva pridobila 340 tisoč evrov sofinanciranja. Poskrbela je še za ukinitve ni-vojskega prehoda. Foto: Andraž Purg Župan Podčetrtka Peter Misja v družbi nekdanjega gospodarskega ministra Zdravka Počivalška, sedanjega gospodarskega ministra Matjaža Hana in drugih povabljenih. WPMW ДО0*p£ \mnsm esot-invest' ■m slrai Mi Za stadion po meri prve lige ROGAŠKA SLATINA - Gradbeno podjetje, izbrano na javnem razpisu, naj bi še ta mesec začelo obnavljati nogometni stadion v športnem centru. Obnova, ki zajema pet sklopov, naj bi bila končana v treh mesecih. Občinski svet je za to naložbo prerazporedil del denarja, ki ga je občina prejela kot davek na dobitek igre Eurojackpot. Čeprav je večina občanov, ki so sodelovali v anketi o porabi tega priliva, izrazila, da želi gradnjo javnega kopališča. Čeprav je občinski svet na Nogometnega kluba Rogaška, seji konec marca 1,4 milijona evrov najprej namenil kopališču, so svetniki že v naslednji točki podprli predlog občine, da 800 tisočakov prerazporedi za obnovo nogometne infrastrukture. Župan mag. Branko Kidrič je takrat povedal, da je obnova stadiona potrebna zaradi uspehov članske ekipe ki se je uvrstila v prvo ligo in želi tekme igrati v domačem športnem centru. »Ker nimamo časa za rebalans proračuna ali za najem posojila, bomo denar, ki smo ga zagotovili za kopališče in ga bomo potrebovali šele v letih 2025 in 2026, začasno prerazporedili za obnovo nogometne infrastrukture.« Občina je s podjetjem Ha-lomojstri podpisala pogodbo, vredno malo manj kot milijon evrov z DDV. Izvajalec bo poskrbel za obnovo garderob in spremljajočih prostorov v stavbi ob nogometnem stadionu, pod obstoječimi tribunami bodo prostori za sestanke s starši in z igralci ter pisarne nogometnega kluba. Pod tribunami so predvideni prostori, ki so glede zahtev Nogometne zveze Slovenije potrebni za izvedbo tekmovanj v prvi ligi. Še en sklop del bo namenjen zagotovitvi prostorov za novinarje na tribuni, predvidena je tudi zagotovitev Izvajalec naj bi stadion začel obnavljati še ta mesec, dela naj bi končal v približno treh mesecih. (Foto: Občina Rogaška Slatina) Spet nepričakovan priliv Proračun Občine Rogaška Slatina je obogatil še en nepričakovan priliv, in sicer 75 tisoč evrov zaradi prejema davka na dobitek od iger na srečo. Dobitnik polmilijonskega zneska, ki je listič vplačal v Rogatcu za žrebanje 11. junija, je po poročanju STA občan Rogaške Slatine. Na občini so pojasnili, da davek na dobitke od iger na srečo predstavlja lastni prihodek občine, kar pomeni, da ga bodo porabili za namene, opredeljene v občinskem proračunu. dodatnih tribun tako za domače kot za gostujoče gledalce. Zelenica igrišča bo razširjena za približno tri metre. Za nadgradnjo nogometne infrastrukture je v občinskem proračunu skupno zagotovljenih skoraj 1,2 milijona evrov. Naložba med drugim zajema še stroške izdelave projektne dokumentacije, strokovnega gradbenega nadzora ter dobave in montaže opreme. TS Vrtec Zmajček Kozje je bogatejši za prizidek z dvema igralnicama. (Foto: Jernej Šulc) Dve novi igralnici pripravljeni na malčke KOZJE - Svetle in lepe prostore v prizidku Vrtca Zmajček Kozje je občina namenu predala minulo sredo. »Verjamem, da se bodo v novih prostorih otroci kar najbolje počutili,« je ob tem dejala županja Milenca Krajnc. V občini Kozje so se v zadnjem času srečevali z večjim številom predšolskih otrok. Da bi jih lahko sprejeli v vrtec, so en začasni oddelek lansko pomlad uredili v večnamenskem centru, lani jeseni pa še v enem od prostorov v občinski lasti. Ker občina zasleduje cilj, da bi imeli vsi otroci možnost za vključitev v predšolsko vzgojo in možnost odraščanja s svojimi sovrstniki v domačem, varnem in zdravem okolju, je pristopila h gradnji prizidka k vrtcu Zmajček Kozje. V prizidku, ki bo lahko sprejel 48 otrok, so dve novi igralnici, sanitarije z umivalnicami, garderobe, pisarna ter pohodna streha, ki je uporabna kot igralna površina. Županja Občine Kozje je dejala, da je prizidek zelo sodoben in bo prispeval k lepemu otroštvu malčkov v občini. Vrednost naložbe je skupaj z opremo znašala približno milijon evrov, približno 80 tisoč evrov sofinanciranja je prispeval Eko sklad. TS Priložnost za podjetniško učenje CELJE - Na Starem gradu je bila pred tednom prva »deeptech« konferenca v Sloveniji, imenovana Dragon Days summit. Različni inovatorji in ustanovitelji zagonskih podjetij so delili uspešne zgodbe kot spodbudo mladim pri njihovem podjetništvu. Udeležence sta pozdravila direktor Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja, Celjan Jakob Gajšek, in župan Mestne občine Celje Matija Kovač, ki je poudaril, da mesto podpira razvoj inovativnih tehnoloških podjetij. Zvrstile so se še številne zanimive predstavitve mladih podjetnikov. Svoje izkušnje s poslovnih poti so delili tudi Celjani Žiga Vrtačič, Andraž Tuš, Aleksander Plavšič, Erazem Polutnik in Peter Galeša. Kot partnerja sta organizatorja dogodka, Ljubljanski univerzitetni inkubator, podprla Mestna občina Celje in Inkubator Savinjske regije. Program sofinancirata Slovenski podjetniški sklad in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. TC Zabavni in poučni poletni dnevi CELJE - V času počitnic bodo Celjski mladinski center, Javni zavod Socio in Ljudska univerza Celje tudi letos v sodelovanju z Mestno občino Celje organizirali aktivne počitnice v mestnih četrtih in krajevnih skupnostih. Na razpis za organizacijo tovrstnih dejavnosti se je odzvalo osem mestnih četrti in krajevnih skupnosti. Gre za brezplačno nekajurno ustvarjalno preživljanje prostega časa (od 10. do 13. ure) in ne za varstvo otrok v času počitnic. Prvi teden julija bodo na vrsti otroci iz Mestne četrti Nova vas, nato iz Krajevne skupnosti Šmartno v Rožni dolini. Do konca julija se bodo vrstile še dejavnosti v MČ Slavka Šlandra in KS Teharje. Avgusta bodo še otroci v krajevnih skupnostih Medlog in Ostrožno ter v MČ Lava in Dečkovo naselje lahko nekaj počitniških uric preživeli ob športnih in družabnih igrah, ustvarjalnih delavnicah, druženju in zabavi pred sedeži MČ oziroma KS. Te dejavnosti so del izvajanja trajnostne strategije za kakovostno sobivanje in sodelovanje vseh generacij v mestni občini Celje. TC 8 iz naših krajev PETROVČE - Mlekarna Celeia z naložbo v predčiščenje odpadnih vod Smradu (vsaj zaenkrat) pomahali v slovo izzivi. »Edina rešitev je bila predčistilna naprava v mlekarni.« Za nazdravljanje še prezgodaj Mlekarna Celeia je čistilno napravo vgradila že pred leti, a po besedah Primožiča ta ni v celoti opravljala svoje funkcije, zato ga veseli, da so jo sedaj nadgradili. »Mlekarnino na- Če bo za vedno tako, se bo dokončno izkazalo čez nekaj mesecev. A kot je na zadnji žalski občinski seji izpostavil direktor Javnega komunalnega podjetja (JKP) Žalec mag. Janez Primožič, so na dobri poti, da se po tem delu žalske občine res ne bo razširjal neprijetni vonj. Od marca do danes, odkar v Mlekarni Celeia deluje nov sistem predčiščenja odpadnih voda, s smradom ni bilo več težav. SPELA OZIR Župan Občine Žalec Janko Kos je s sodelavci občinske uprave, podžupani in predstavniki JKP Žalec prejšnji teden obiskal to znano savinjsko mlekarno v Arji vasi. Ogledali so si najnovejši sistem predčiščenja odpadnih voda s pomočjo flota-cije. Po besedah predstavnikov Mlekarne Celeia bo ta zmanjšal negativne vplive na okolje. Kanalizacija ni kriva Prebivalci Petrovč so do zdaj večkrat opozarjali na smrad, ki se je širil iz kanalizacijskih jaškov. Direktor žalske komunale mag. Janez Primožič je povedal, da so v JKP Žalec zato želeli priti do dna, kaj je glavni vzrok temu neprijetnemu vonju. »Pojavljala so se namreč ugibanja, da bi lahko bila za smrad kriva kanalizacija, ki naj ne bi bila zgrajena po predpisih. Študija, ki smo jo naročili, je to ovrgla. Izkazalo se je, da gre za obremenjene vode iz mlekarne. Odpadne vode, nasičene z maščobami in drugimi snovmi, se na svoji poti do osrednje čistilne naprave v Kasazah biološko razgrajujejo. Ko zmanjka kisika, pride do anaerobnega gnitja, pri čemer nastaja amoniak. Bolj kot je odpadna voda topla, več ga izpari iz nje, bolj smrdi,« je pojasnil na občinski seji prejšnji teden. Čistilna naprava dovolj zmogljiva Čistilna naprava v Kasazah ima zmogljivost 60 tisoč populacijskih enot. Od tega jih je nekaj manj kot 40 tisoč namenjenih čiščenju odpadnih voda iz Spodnje Savinjske doline, preostale so namenjene mlekarni. »Moji predhodniki so večkrat izpostavili, da če bo mlekarna preveč obremenjevala vode, teh čistilna naprava ne bo mogla v celoti predelati. Pa ni čisto tako. Težava ni bila v tem, da čistilna naprava tega ne bi zmogla prečistiti, temveč smrad v Petrovčah,« je še dodal Primožič in kot primer izpostavil Ljubljanske mlekarne, kjer so se po njegovih besedah srečevali z enakimi »Pojavljala so se namreč ugibanja, da bi lahko bila za smrad kriva kanalizacija, ki naj ne bi bila zgrajena po predpisih. Študija, ki smo jo naročili, je to ovrgla,« pravi direktor JKP Žalec. Primožič: »Direktor mlekarne je rekel, da ne bodo evforični prej kot čez leto. Naložba je bila dokončana marca. Od takrat do danes so rezultati dobri.« ložbo v predčiščenje odpadnih voda smo si prejšnji ponedeljek ogledali. Direktor mlekarne je ob tej priložnosti rekel, naj ne bodo evforični prej kot čez leto. Naložba je bila dokončana marca. Od takrat do danes so rezultati dobri.« Po Primožičevih besedah je zgovoren tudi faktor onesnaženosti. Ta je včasih znašal med dva in štiri. Po novem je 1,2. »Cilj mlekarne je, da bo ta ena, kar pa za JKP Žalec pomeni manj prihodkov. A to ni bistveno. Pomembno je, da v Petrovčah ne bo več smrdelo. Smo na dobri poti, da ta cilj res dosežemo,« je zaključil Primožič. Župan Občine Žalec Janko Kos si je s sodelavci občinske uprave, podžupani in predstavniki JKP Žalec prejšnji teden ogledal najnovejšo naložbo v predčiščenje odpadnih voda s pomočjo flotacije. (Foto: Savinjska televizija) Dobrodelni kilometri LAŠKO - Laški akademski klub tudi letos v juniju organizira dogodek Dobrodelni kilometri, kjer s pomočjo sponzorjev do 1. julija s pomočjo prehojenih, pre-tečenih in prekolesarjenih kilometrov zbira denar za dobrodelne namene. Kilometre udeleženci zbirajo s pomočjo aplikacije Strava, sponzorji pa bodo namenili po pet centov za vsak prehojen ali pretečen kilometer in pet centov za vsakih pet prekolesarjenih kilometrov. Zbran denar bo tokrat namenjen za šol- ske potrebščine otrok iz socialno ogroženih družin iz upravne enote Laško. Sodelovanje je preprosto, pravijo v Laškem akademskem klubu. Na mobilni telefon namestimo aplikacijo Strava, v kateri se pridružimo virtualnim skupinam za hojo in tek ali kolesarjenje. Ob vsaki športni dejavnosti vklopimo beleženje in kilometri se seštevajo. Konec akcije bo v soboto, 1. julija, s skupnim vzponom na Šmohor. Tam bo tudi dobrodelni srečelov. BA O subvencijah, drugič VELENJE - Na Ljudsko iniciativo Velenje se je v zadnjem času obrnilo večje število občanov, ki so zaskrbljeni glede nedavnega drastičnega dviga cen toplotne energije v Mestni občini Velenje. Iniciativa je pripravila predlog o uvedbi subvencij, z občine pa so medtem sporočili, da dnevnega reda takrat prihajajoče seje mestnega sveta, ki je zdaj že bila minuli ponedeljek, ne bodo spreminjali oziroma na dnevni red te pobude ne bodo dodajali. Na minuli seji mestnega sve- direktor Premogovnika Velenje ta je beseda sicer tekla tudi o ogrevanju, a ne o zgoraj omenjeni pobudi Ljudske iniciative Velenje. Generalni direktor Termoelektrarne Šoštanj mag. Branko Debeljak in generalni mag. Marko Mavec sta svetnikom predstavila aktivnosti in razvojne projekte, ki ju energetski družbi pripravljata v okviru prestrukturiranja regije in bodo ohranjala delovna mesta. Priso- tni na seji so govorili tudi o prvi fazi preobrazbe sistema daljinskega ogrevanja, o potrebi po energetski sanaciji stavb ter o projektih Mestne občine Velenje v sklopu pravičnega prehoda. Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol je izpostavil, da je treba o vseh projektih jasno in redno komunicirati z javnostjo. Poudaril je tudi, da je treba čim prej sprejeti zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje in zakon o prestrukturiranju regije, ki bi morala biti sprejeta že pred dvema letoma. ER Tako iz zraka je videti zahodni del poslovne cone Arnovski gozd, kjer je Občina Žalec zagotovila vso potrebno infrastrukturo za širjenje podjetniške dejavnosti. (Foto: Samo Sadnik) Prostora bo dovolj ŽALEC - Občina je pred približno dvema letoma poslovno cono Arnovski gozd začela širiti proti zahodu. Izvajalec, gradbeno podjetje Kit-ak iz Rogaške Slatine, je zdaj tik pred koncem izvedbe gradbenih del. Podjetje Tegar iz Velike Pirešice je že lani poskrbelo za obnovo bližnje lokalne ceste na Ložnici. Ena večjih gradbenih naložb žalske občine v zagotavljanje prostora za širjenje podjetniške dejavnosti v Arnovskem gozdu je obsegala prestavitev transportnega vodovoda, gradnjo vodovoda znotraj cone ter meteorne in fekalne kanalizacije, položitev jaškov za elektriko in telekomunikacije. Gradbinci so v zadnjem mesecu poskrbeli še za asfaltno prevleko na vozišču cest in pločnikov. Podjetje Adriaplin je že pred tem na lastne stroške zgradilo plinovodno omrežje s priključki na posamezne gradbene parcele. Občina Žalec bo za piko na i naročila še elek-tromontažna dela za cestno razsvetljavo in fekalno črpališče, s čimer bo cono v celoti opremila z gospodarsko javno infrastrukturo. Vrednost naložbe znaša malo manj kot tri milijone evrov. Od tega bo prejela približno dva milijona evrov iz evropskega in državnega proračuna. S prenovljeno cesto Lokalno cesto na Ložnici, ki leži na južnem delu poslovne cone, je obnovila lani poleti. Na ločenem javnem razpisu je izbrala izvajalca, podjetje Tegar iz Velike Pirešice. Obnova je zajemala razširitev ceste, dograditev pločnika na eni in površino za mešan promet pešcev in kolesarjev na drugi strani ter obnovo vodovoda, razvod cestne razsvetljave in meteorno kanalizacijo v celotni dolžini odseka 170 metrov. Vrednost gradbenih del je znašala malo manj kot 250 tisoč evrov. Konec gradbenih del in primopredaja cesta sta predvidena junija. ŠO iz naših krajev 9 LAŠKO - Festival barv, ustvarjalnosti in otroških iger navdušil Pisani balon spet risal nasmehe Otroci so naša prihodnost in naše največje bogastvo, zato je prav, da jim posvetimo čim več svojega časa in pozornosti, menijo v Študentskem, mladinskem in otroškem centru Laško (Šmocl), kjer za najmlajše že dvanajst let pripravljajo festival barv, ustvarjalnosti in otroških iger Pisani balon. Minulo soboto dopoldne je bilo tako na občinskem dvorišču spet živahno, nasmejano in pisano. Najmlajši so se lahko razmigali z jutranjo jogo, se sladkali, občudovali male živali, uživali v gledaliških in čarovniških predstavah in še in še. BOJANA AVGUŠTINCIC Tako kot vsako leto doslej je festival Pisani balon tudi tokrat postregel s pestrim programom. Dogajanje na občinskem dvorišču se je začelo umirjeno z zdravim zajtrkom iz lokalnih sestavin ter s pravljico, ki jo je pripovedovala Renata iz Gledališča Pravljičarna, in s hudomušno jutranjo jogo, pri kateri je najmlajše usmerjal indijski mojster joge. Otroci so nato uživali v poslikavah obraza, deklice so v vrsti čakale na ureditev pričeske v Frizeriji Af-nariji. Mladi so se navduševali nad risarskimi in likovnimi delavnicami Risarnice in Likovnega društva Laško, kjer so pokazali svoj umetniški talent in ustvarili edinstvene umetnine. Navdušeni so bili tudi nad tolkali tolkalne skupine Perkakšns ter nad čarodejem Macom, animacijami z baloni Domčija Balončija in dih jema-jočimi cirkuškimi vragolijami bratov Malek. Najmlajši so se družili tudi z nadvse ljubkimi malimi zverinicami, izvedeli so tudi vse o čebelicah, ki so s Čebelarskim društvom Laško pribrenčale na Pisani balon. Ko je malim obiskovalcem festivala ob vseh omenjenih dejavnostih pojenjala energija, so se okrepčali s sladkimi dobrotami in odžejali z osvežilnimi zdravimi napitki. Ljubitelji čokolade so lahko v Medenem butiku in čokoladnici Škorja celo izdelali svoje čokoladne pralineje. Prireditev odlično uspela Navdušenja najmlajših nad pestrim dogajanjem in nepozabnimi doživetji ni manjkalo. Izjemno zadovoljni so tudi organizatorji. Pisani Balon je namreč tudi tokrat dosegel in celo presegel pričakovanja. Pisanega balona seveda ni brez balonov. Domči Balonči je z njimi ustvarjal različne podobe. Hü^^Foto: Simon Božič) Pisani balon so obiskale tudi »male zverinice«. Otroci so se z njimi pogumno družili. (Foto: Benjamin Jeran) »Menim, da je prireditev v dvanajstih letih tokrat najbolje uspela,« pravi vodja festivala Jurij Šuhel. »Imeli smo izjemno pomoč lokalne skupnosti, ki diha s tem festivalom in čuti, da lahko k dogodku nekaj doprinese. Številni so nas že teden pred festivalom klicali in spraševali, kako lahko pomagajo in ali še kaj potrebujemo,« jim je hvaležen Šuhel. Zahvaljuje se tudi Občini Laško in vsem članom Šmocla, ki so pomagali pri postavljanju scene, stojnic, urejanju prizorišča, nameščanju več kot dva tisoč balonov ..., in vsem, ki so noč pred prireditvijo skrbeli za varovanje prizorišča. Dogajanje je bilo pod šotorom, tako da vreme ni moglo pokvariti prireditve. Organizatorji so zelo zadovoljni tudi z obiskom, občinsko dvorišče je bilo ves čas polno. Pisani balon, na katerem je po besedah Jurija Šuhla udeležba za otroke obvezna, za starše pa le, če so pridni, se je v dvanajstih letih fantastično »prijel«. Kot dodaja, so nameni festivala druženje, spodbujanje otroške ustvarjalnosti, hkrati je odlična priložnost za med-generacijsko sodelovanje. Festival obudili po četrt stoletja Začetki Pisanega balona v Laškem segajo že v 80. leta prejšnjega stoletja. Takrat je bila prireditev na laškem gradu. Že takrat je bila množično obiskana, a je nato počasi zamrla. Na pobudo Jurija Šu-hla je društvo Šmocl festival Pisani balon leta 2011 obudilo in od takrat se v društvu vsako leto potrudijo ter za najmlajše pripravijo zanimiv in pester program. Značilnost festivala je, da je za otroke povsem brezplačen. Cilj organizatorja je namreč vsem omogočiti nepozabno zabavo in doživetje. Po besedah Jurija Šuhla želijo prihodnje leto na prireditvi še obogatiti delavnice. Pisani balon ima tudi svojo himno. Pred leti jo je posnela skupina Marvin iz Laškega. Prvotno celostno grafično zasnovo Pisanega balona je izvedla Jelka Reichman, avtorica sedanje podobe je Jana Kumberger. Čiščenje težkih kovin iz tal CELJE - Pred nekaj dnevi smo na Hudinji v Celju lahko spoznali posebno tehnologijo čiščenja onesnaženih tal. »Tehnologija čiščenja zemljine ni nova. Mi smo jo le izboljšali do te mere, da je krog zaprt. Pri nas ni neželenih stranskih učinkov,« je o ReSoilu, tako se namreč tehnologija imenuje, povedal razvijalec Simon Gluhar. Poenostavljeno povedano onesnaženo zemljino naložijo v čistilno napravo, iz nje pa pridejo čista zemlja in kovine. Kemikalije, ki jih pri čiščenju uporabljajo, pa po uporabi reciklirajo in ponovno uporabijo. »Trenutno smo tik pred komercializacijo izdelka,« je na prikazu povedal direktor podjetja Envit Domen Leštan, cena čiščenja kubične- ga metra zemljine pa je približno 100 evrov. S tem načinom čiščenja tal odstranijo tri četrtine svinca in 84 odstotkov kadmija. Tiste kovine, ki ostanejo v tleh, pa zavarujejo in jim preprečijo, da bi jih rastline lahko vezale nase. Poleg svinca in kadmija takšno čiščenje tal odstrani tudi druge nevarne kovine, in sicer cink, baker, arzen in antimon. Kovine, ki jih očistijo iz zemlje, niso odpadek, saj jih lahko uporabijo v industrijskih panogah, kjer jih uporabljajo kot surovine. »Med čiščenjem lahko zemljo še izboljšamo, dodamo lahko na primer gnojila in jih temeljito vmešamo, tako da je zemljina na koncu še kakovostnejša,« je kot še eno prednost ReSoila izpostavil Simon Gluhar. JF Domen Leštan, Simon Gluhar in Grega E. Voglar pred koritoma. V enem je onesnažena, v drugem očiščena prst. (Foto: Andraž Purg) Na Rogli je urejen kolesarski park za začetnike in zahtevnejše kolesarje. (Foto: Dan Briški) Pohodnikom in kolesarjem prijazni ZREČE - Turistični center Rogla in Terme Zreče sta prejela najvišji specializaciji za kolesarske in pohodniške namestitve. Podeljuje jih Združenje Slovenia Outdoor. Kot poudarjajo v združenju, to pomeni, da kolesarjem in pohodnikom zagotavljajo vso potrebno infrastrukturo in storitve. V zreškem podjetju Uni-tur, ki upravlja Roglo in Terme Zreče, ob prejetih najvišjih specializacijah ne skrivajo zadovoljstva, pri če- mer opozarjajo na še eno novost. Kolesarske in pohodne poti so po novem dosegljive tudi na pametnem zaslonu v hotelski recepciji Hotela Planja na Rogli in v Termah Zreče, kjer je mogoče GPS--sledi prenesti s QR-kodo na mobilno napravo ter se na pot odpraviti varno in brez skrbi. Po besedah izvršne direktorice Unitruja Barbare Soršak so Rogla in Terme Zreče pisane na kožo aktivnim skupinam, družinam in posameznikom, ki prisegajo na zdrav in vitalen življenjski slog ter aktivno preživljanje prostega časa v naravi na svežem zraku. »Pohorje in Dravinjska dolina omogočata pohodni-kom nešteto možnosti za odkrivanje naravne in kulturne dediščine, medtem ko edinstveno povezane Rogla in Terme Zreče kolesarjem ponujajo kolesarski park za začetnike in zahtevnejše kolesarje ter 49 klasičnih in 41 električnih koles, ki navdušene kolesarje popeljejo po urejenih poteh do nepreglednih cvetočih travnikov in skritih zelenih kotičkov, ki jih z avtomobilom zaradi spoštovanja trajnostnih načel ne moremo doseči,« še poudarja Soršakova. BF 10 iz naših krajev Športno letališče Slovenske Konjice postaja svet v malem Izobraževali bodo tudi tajske pilote --" --- Na Letališču Slovenske Konjice pristajajo in vzletajo športna letala. Na Konjiškem je veliko ljubiteljev letalstva, kar nekaj jih je svoj konjiček nadgradilo v poklic pilota. Eden od njih je Peter Ravnak, upokojeni kapetan air-busa A 320. Čeprav ga je službovanje v Adrii vodilo povsod po svetu, je ostal zvest domačemu kraju, kjer je pomagal pri ureditvi Letališča Slovenske Konjice. Na njem letno zabeležijo približno 3 tisoč vzletov oziroma pristankov športnih letal, je sedež več podjetij, ki so povezana z letalstvom, ter Slovenske aeronavtične akademije, v kateri se usposabljajo piloti iz vsega sveta. Jeseni bodo začeli izobraževati pilote s Tajske. BARBARA FURMAN Letališče Slovenske Konjice je športno javno letališče med Ločami in Žičami v konjiški občini. Ima 769 metrov dolgo in 18 metrov široko asfaltno stezo. Sodi med 15 slovenskih letališč in je del mreže 500 evropskih registriranih letališč, kar pomeni, da je zgrajeno po mednarodnih standardih. Z letališča Slovenske Konjice je mogoče poleteti na vse konce sveta, certificirano je za pristajanje letal do teže 5700 kilogramov in omogoča pristanek letal s težo do 20 ton. Vsako letalo mora prihod najaviti dan prej, da mu zagotovijo varne pogoje za pristanek in ponoven vzlet. Vizija zdaj resničnost Lastnik in upravitelj Letališča Slovenske Konjice je podjetje Pico. Prokurist podjetja je upokojen pilot Peter Ravnak, ki se ponaša s 23 tisoč urami letenja, največ med slovenskimi piloti. In tudi v tujini so redki poklicni piloti s toliko urami letenja. »Spomnim se, da je pobudo za ureditev Letališča Slovenske Konjice leta 1978 dal Dušan Zorko. Njegovi viziji smo se ljubitelji letalstva takrat sicer smejali, ker se nam je zdela Pilot Peter Ravnak je opravil 23.000 ur letenja, s čimer se lahko pohvalijo le redki. nemogoča, a smo jo nekaj desetletij kasneje uresničili. Poleg asfaltirane letalske steze smo na letališču uredili dva hangerja, zdaj čakamo na dovoljenje za gradnjo tretjega. Pri nas je parkiranih od 20 do 30 letal, med njimi so tudi zasebna športna letala premožnih Slovencev.« V hangerju na konjiškem letališču ima shranjeno svoje ultralahko letalo tudi okoljevarstvenik in pilot Matevž Lenarčič, ki je že dvakrat preletel svet, med drugim je meril prisotnost črnega ogljika v zraku. Ne dolgo nazaj se je vrnil iz Indije. Letališče Slovenske Konjice je javno letališče, ki ga občasno uporabljata tudi Slovenska vojska in sloven- V enem od hangerjev popravljajo manjša letala. ska policija, med drugim za potrebe zagotavljanja nujne medicinske pomoči. Ponosni Vzdrževanje letališča predstavlja velik strošek. »Zato smo z leti razvili več dejavnosti, s katerimi si zagotovimo prihodke za vzdrževanje letališke infrastrukture. Na letališču je sedež podjetja Go-getair, v katerem izdelujejo manjša letala. Imamo servis za popravilo letal, popravljamo in servisiramo predvsem letala za potrebe letalskih šol. Bogato letalsko znanje in izkušnje prenašamo na mlade pilote. V Slovenski aeronavtični akademiji smo jih doslej izšolali približno 150, med njimi so tudi Konjičani, ki danes vozijo potniška letala Airbus 320 in 330 ter Boeing 777 in 787 pri letalskih prevoznikih Lufthansa, Turkish Airlines in drugih. Nanje smo še posebej ponosni. Sicer pa ni evropske države, v kateri ne bi usposobili vsaj enega pilota,« poudarja Ravnak. Univerza Rangsit Predvidoma letos jeseni bodo na Letališču Slovenske Konjice začeli praktično usposabljati pilote iz Tajske. Predstavniki Slovenske aeronavtične akademije in priznane univerze Rangsit iz Bangkoka so že podpisali memorandum o sodelovanju. To je največja letalska univerza na Tajskem. Njihovi študenti bodo doma opravili dve leti teoretičnega izobraževanja, zadnjih osemnajst mesecev bodo preživeli v Sloveniji in se tukaj tudi šolali. Kot je povedal vodja usposabljanja Blaž Berdnik, bodo Tajcem ponudili celovito praktično poučevanje letenja, saj bodo v Slovenijo prišli le s teoretičnim znanjem, brez letalskih izkušenj. »Pri nas bodo nadgradili teoretično znanje s 750 urami teoretičnega usposabljanja, čaka jih tudi 210 ur letenja,« je dodal Ber-dnik, ki pričakuje, da bodo letno iz Tajske dobili približno dvajset kandidatov, prva generacija naj bi prišla letos oktobra, ko se na Tajskem začne študijsko leto. Slovenska aeronavtična akademija z Univerzo Rangsit sicer sodeluje že od leta 2018. Foto: Andraž Purg < .V-W KONCERT MI2 Z GOSTI MATEVŽ ŠALEHAR - HAMO • BOŠTJAN DERMOL (NUDE) TINE MATJAŠIČ (ALO!STARI) • MANCA TRAMPUŠ (KOALA VOICE) TOMISLAV JOVANOVIĆ - TOKAC (DAN D) 29. 06. 2023 • 19:00 ццц CITYCENTER CELJE 1ш PREDSKUPINA: ZMAGOVALCI CITYBANDA 2023 KUPON: KONCERT MI2 Z GOSTI OD 21. DO 29. JUNIJA 2023 IZPOLNI KUPON IN GA ZAMENJAJ ZA 2 VSTOPNICI ZA KONCERT NA INFO TOČKI CITYCENTRA CELJE. ŠTEVILO VSTOPNIC JE OMEJENO. PODPIS kultura 11 Tudi letos poletje v Celju ne bo dolgočasno Otvoritev po evrovizijsko Mešani mladinski pevski zbor in orkester I. gimnazije v Celju pod vodstvom Tomaža Marčiča in Petra Tovornika sta Celjane v soboto popoldne na Glavnem trgu popeljala na evrovizijska glasbena tekmovanja in tako slavnostno odprla letošnje dogajanje Poletja v Celju. TATJANA CVIRN Glasbeniki so na koncertu z naslovom Celje: 12 točk odlično izvedli nekatere domače in tuje evrovizijske uspešnice. Zbrane je nagovoril Ivo Umek, prejemnik zlatega celjskega grba, producent, glasbenik in dolgoletni direktor Založbe kaset in plošč RTV Slovenija. Kot pozna- valec glasbenega dogajanja je nanizal zanimivosti, povezane z izborom slovenskih predstavnikov na teh tekmovanjih, na katerih je nastopilo tudi kar nekaj glasbenikov s Celjskega. Zanimivo, da sta bila med njimi največkrat skladatelj Mojmir Sepe in spremljevalna pevka Sandra Feketija. Več kot sto dogodkov V letošnjem poletnem programu se bo zvrstilo več kot sto dogodkov. Sedemdeset od teh pripravlja Zavod Celeia Celje v sodelovanju z Mestno občino Celje, sodelujejo pa tudi drugi partnerji. Na več prizoriščih po mestu se bodo tako vrstili glasbeni, literarni, gledališki in plesni dogodki. Na Starem gradu bodo koncerti priznanih glasbenikov, kot so Vlado Kreslin z Malimi bogovi, Vita Mavrič in Jani Kovačič, Kvatropirci, New Swing Quartet, Etno Histeria, Uroš Perić. Lokal Špital za prjatle bo pri Vodnem stolpu pripravil kar dvajset koncertov, na Muzejskem trgu bosta dva velika koncerta v okviru tradicionalne Večerne glasbene čarovnije. Dvorišče pri Knežjem dvorcu bo tudi letos prizorišče koncertov Celeia klasika, na Glavnem trgu pa bo konec junija in v začetku julija prvič sklop plesnih dogodkov. V la-pidariju Osrednje knjižnice Celje bodo prvič literarno obarvani poletni večeri, tudi letos bo festival Izrekanja, vrhunec dogajanja na področju poezije pa bo tradicionalna podelitev Veronikine nagrade konec avgusta na Starem gradu. Vsak konec tedna bo tam prikaz srednjeveškega dogajanja, zadnjo avgustovsko soboto pa bo tradicionalni Srednjeveški dan. Da ne bi zamudili katerega od dogodkov, je v Ticu, muzejih in hotelih na voljo posebna programska knjižica, program pa najdete tudi na spletni strani www.visitcelje. eu. Joker Out med samostanskimi zidovi vart, so Poletni glasbeni večeri v Žički kartuziji že 20 let stalnica poletnega utripa na Konjiškem. »V preteklih letih smo na prizorišču na prostem gostili mnoge kakovostne glasbenike in izvajalce, ki so nastopili na približno 70 koncertih. Izstopal je akustični koncert Sidd-harte, ki je v kartuzijo privabil rekordnih dva tisoč poslušalcev.« Letos je prvič koncertno prizorišče tudi obnovljena cerkev sv. Janeza Krstnika. Prvi avgustovski petek bo kultna zasedba Silence predstavila album Slovar norosti. Za uvod v poletje bo 24. junija še koncert Klape Šufit. Zanimivo glasbeno dogajanje bo tudi v Slovenskih Konjicah. Poletnice na Starem trgu so brezplačni koncerti različnih glasbenih zvrsti. 1. julija bo nastopila Zala Smolnikar, 22. julija Julija Lubej, 29. julija Tomaž Hostnik, 5. avgusta Gu-šti, 12. avgusta Anika Horvat in 19. avgusta zasedba Okustični. BF Vstop prost letos brez besed Vstop prost/Admission free je tradicionalni večdnevni festival urbanih umetniških akcij, performansov, intervencij in instalacij v celjskem mestnem središču. Že 24. leto ga pripravlja Društvo likovnih umetnikov Celje. Večina dogajanja je bila minuli konec tedna. Letos so festival naslovili Brez naslova/Untitled, s čimer so umetniki želeli pozornost z branja oznak in iskanja pomenov usmeriti v bistvo, neposredno v umetniško delo. Sodelujoči avtorji so bili Andreja Džakušič, Boris Oblišar, Borut Holland, Dalibor Bori Zupančič, Estela Žutič, Gilles Duvivier, Mojca Senegačnik, Simon Macuh, Mihaela Žveglič in Ervin Potočnik, medtem ko bo Franc Purg 4. julija na različnih točkah v središču mesta pripravil zvočni performans. TC V sklopu Poletnih glasbenih večerov v Žički kartuziji se je doslej zvrstilo že 700 koncertov. Novo prizorišče je cerkev sv. Janeza Krstnika pod okriljem kartuzije. (Foto: Matej Nareks) V okviru Poletnih glasbenih večerov v Žički kartuziji so letos predvideni štirje koncertni dogodki. V Centru za kulturne prireditve Slovenske Konjice že dvajset let na edinstveno prizorišče s pridihom mističnosti vabijo vrhunske glasbenike iz Slovenije in sosednje Hrvaške, zato se glasbeni sladokusci pogosto vračajo in ne skoparijo z navdušujočimi vtisi. Po lanskem odprtju prenovljene cerkve v kartuzijanskem kompleksu so organizatorji zagotovili še dodatno koncertno prizorišče. Letos jim je uspelo zagotoviti nastop trenutno najbolj priljubljenih glasbenikov v Sloveniji, skupine Joker Out, ki bo nastopila 7. julija. Teden dni kasneje, 14. julija, prihajajo v Žičko kartuzijo člani zasedbe Dan D, ki bodo koncert pripravili v akustični izvedbi. Kot je povedala vodja Centra za kulturne prireditve Slovenske Konjice Jerneja Ristič Le- Glasba v podružničnih cerkvah Na Vranskem so poleti že tradicionalno Vranski poletni večeri - oživimo kulturno dediščino. Organizator Zavod za kulturo, turizem in šport Vransko želi s koncerti klasične glasbe popestriti kulturno dogajanje v kraju, podružničnim cerkvam pa vdahniti dodatno vsebino. Hkrati ponuja obiskovalcem možnost, da spoznajo notranjost prelepih, obnovljenih cerkva, domačinom, ki nimajo možnosti obiska večjih glasbenih središč, pa približuje vrhunsko klasično glasbo. Umetniški vodja prireditve je Milan Hudnik. Na prvem koncertu, ki je bil v podružnični cerkvi sv. Mohorja in Fortunata v Stopniku, se je predstavila pri nas ne prav pogosto oblikovana zasedba - duo violine in viole. Violinist Janez Podlesek in violistka Maja Rome sta za to priložnost izbrala nekaj zanimivih del za tovrstno kombinacijo instrumentov Haydna, Mozarta, Martinuja in Halvorsna. Naslednji koncert bo v soboto, 1. julija, ob 20. uri v župnijski cerkvi sv. Mihaela na Vranskem. Nastopili bodo Jože Kotar (klarinet), Luca Ferini (klavir) in Izak Hudnik (violončelo). Koncerta bosta sledila še konec junija in začetek septembra. ŠO Šentjursko in šmarsko poletje ter Anin festival V občini Šentjur bo vse do 9. septembra Šentjursko poletje 2023. Gre za sklop 33 glasbenih, plesnih, gledališčnih, etnoloških, pohodniških in drugih dogodkov, ki jih pripravljajo različni organizatorji, pokroviteljstvo in koordinacijo pa je prevzela tamkajšnja občina. Dogodki na različnih prizoriščih po občini so zasnovani za različne generacije in za različne okuse, večina jih je brezplačnih. Do 2. septembra bo v Rogaški Slatini Anin festival. Zvrstili se bodo koncerti za ljubitelje različnih glasbenih zvrsti. Že ta četrtek bo pod arkadami Grand hotela Rogaška koncert Policijskega orkestra, sicer pa bodo letos domačini in gostje lahko med drugim prisluhnili še Maji Založnik, Nuški Drašček, Sabini Cvilak, zasedbi The swingtones, Big bandu Šmarje pri Jelšah in številnim drugim nastopajočim. Od konca julija do sredine avgusta bo iz Paviljona Tempel spet odmevala klasična glasba v izvedbi zasedbe Musica Camerata. Poletje v Šmarju pri Jelšah je že več kot desetletje zaznamovano s ciklom izbranih žanrsko različnih koncertov v cerkvi sv. Roka in v atriju Muzeja baroka. Rokovo poletje je minulo soboto odprla Vokalna skupina Gallina. Sicer pa bodo glasbeni večeri med drugim še v znamenju tradicionalne in sodobne judovske glasbe, francoskega šansona in klasične glasbe. TS 12 naša tema Izziv zagotavljanja varstva mlajših otrok med poletnimi počitnicami ж < •• ' elijo Številni učenci so že nekaj časa odštevali dni do konca pouka ter težko čakali na dan, ko bodo šolske torbe lahko za dolgo časa odložili v kot. Deset tednov počitnic pa mnoge starše mlajših učencev navdaja s skrbjo, kako zanje zagotoviti varstvo, ko so sami v službi. Da so potrebe po varstvu velike, opažajo na Ljudski univerzi Celje, kjer se starši za možnost vključitve svojih otrok v brezplačno varstvo zanimajo že decembra. Tudi v organiziranem varstvu na I. osnovni šoli Celje vsako leto sprejmejo več otrok. TINA STRMČNIK, TATJANA CVIRN Foto: arhiv NT/Andraž Purg, SHERPA Prosta mesta so bila zapolnjena v pol ure Ko so na Ljudski univerzi (LU) Celje konec maja objavili prijavnico za poletno počitniško varstvo, so bila prosta mesta zapolnjena v pol ure. Številnih starši so stopili v stik z univerzo in spraševali, ali bi se našlo še kakšno mesto za njihovega otroka. »Sprejeli bomo bistveno več otrok, kot nam določa pogoj pristojnega ministrstva. A glede na to, koliko prijav smo prejeli, so tudi povečane skupine še mnogo premajhne,« opaža organizatorica izobraževanja in koordinatorica Družinskega centra Maja Bizjak. Ljudska univerza Celje zapisala priporočilo, da imajo brezplačno počitniško varstvo prednost otroci iz enostarše- šolskih otrok prve triade, torej otrok med 6. in 10. letom starosti, že nekaj let organizira v okviru Družinskega centra. Brezplačno varstvo zagotavlja, saj je bila uspešna na razpisu Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kjer je pridobila sofinanciranje. Glede na pravila vskih ali socialno ogroženih družin. A sodelavci LU Celje teh podatkov ne morejo preveriti, saj zato nimajo pooblastil. Prijavnico objavijo javno, na spletni strani in na socialnih omrežjih univerze, največ reklame pa naredijo starši, ki so z varstvom zadovoljni in glas o njem širijo naprej. »Nekateri Maja Bizjak: »Včasih so bile družine bolj povezane, medgeneracijsko sodelovanje je bilo del naših življenj. Sedaj številni mladi starši ne morejo pričakovati pomoči starih staršev, saj slednji še delajo.« ministrstva bi morala LU Celje varstvo organizirati za vsaj šest otrok dnevno. Ker pa sodelavci omenjene univerze zaznavajo veliko stisko staršev, so po besedah Bizjakove sprejeli več prijav, letos bo v skupinah tudi do 19 otrok. »Večje skupine smo zagotovili, saj so številni starši spraševali, ali je morda še kakšno prosto mesto, opisovali so, kako težko zagotovijo varstvo za mlajše otroke. Povedali so, da stari starši še delajo in ne morejo paziti na vnuke, ko so starši v službi.« Dober glas se širi Brezplačno počitniško varstvo je med poletnimi počitnicami organizirano osem tednov med 7. in 16. uro, varstva ni zadnji teden julija in prvi teden avgusta. Isti otrok lahko v varstvu preživi največ dva tedna. LU Celje je na prijavnici starši že decembra navežejo stik z nami, da bi zagotovili mesto za svojega otroka,« je dejala Bizjakova. Pisana bera doživetij Udeleženci so vključeni v različne dejavnosti, kot so gibanje na prostem, igranje družabnih iger, ustvarjalne delavnice. Obiskujejo različne točke, kot so Tehnopark, Stari grad, Drevesna hiška, med drugim spoznavajo tudi Koordinatorica Družinskega centra na Ljudski univerzi Celje Maja Bizjak nekatere zanimive poklice, na primer poklic policista in gasilca. Varstvo vodita strokovno izobraženi sodelavki, pomaga jima sedem prostovoljk, dijakinj zdravstvene nege ali smeri predšolske vzgoje. Poskrbljeno je tudi za prehrano, saj imajo otroci zagotovljen zajtrk, dve malici in toplo kosilo. Kot opaža Maja Bizjak, so starši nad tako obliko varstva otrok med počitnicami navdušeni tudi za to, ker otroci svoj dan preživijo kakovostno in veliko doživijo. »Nekateri stari starši vnukom vsega tega ne morejo nuditi, bodisi zaradi denarnih bodisi zaradi zdravstvenih razlogov. Starši si zato vključitev otrok v varstvo, ki ga organiziramo na LU Celje, želijo tudi za to, da počitniški dnevi njihovih šolarjev ne bi bili enolični.« Številna druga organizirana varstva za mlajše otroke so plačljiva, kar pa je po besedah sogovornice za marsikaterega starša lahko težava. »Marsikdo, ki svojega otroka ni uspel prijaviti v brezplačno varstvo, je bil slabe volje. Veliko truda smo vložili v to, da smo staršem pojasnili, da žal vseh prijavljenih ne moremo sprejeti. Nekateri so želeli, da bi bili njihovi otroci v varstvo vključeni več kot dva tedna, saj da nimajo druge možnosti,« pravi Maja Bizjak. Počitniško varstvo je na voljo tudi v nekaterih drugih občinah. Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje in tamkajšnji mladinski center organizirata poletno počitniško varstvo za mlajše šolarje iz Mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki. Varstvo bo v Vili Rožle in v prostorih Mladinskega centra Velenje. Starši bodo za enotedensko počitniško varstvo za posameznega otroka odšteli 50 evrov. Otrok je vsako leto več Za starše osnovnošolcev od prvega do petega razreda je ponudba poletnega varstva na I. osnovni šoli Celje dragocena, saj se vanj vsako leto vključi več otrok. Lani je del poletnih počitnic tako preživelo 216 otrok, letos prijave še niso zaključene in jih je že tudi približno dvesto. Varstvo pripravlja šola že učiteljica razrednega pouka, deveto leto. Namenjeno je otrokom celjskih in okoliških osnovnih šol. Kot pravijo v Mestni občini Celje, ki sofinancira varstvo otrok iz svoje občine, je I. OŠ edina v Sloveniji, ki nudi tovrstno poletno varstvo. Letos bo na voljo od 26. junija do 25. avgusta med 6. uro in 16.30. Za otroke, ki obiskujejo šolo v celjski občini, bo za dan varstva treba odšteti 14 evrov oziroma 17 evrov, če so od drugod. Pri več otrocih iz iste družine je cena nižja. V ceno so vključene dejavnosti programa ter prehrana (dopoldanska malica, kosilo, popoldanska malica), medtem ko je treba malo šolo plezanja, ki je na voljo v šolski telovadnici, doplačati. Ne samo vodene dejavnosti Glavna koordinatorica programa Lea Kotnik, sicer ima pri tovrstnem poletnem delu bogate izkušnje, saj je v varstvu začela delati v okviru javnih del že leta 2017. Izkušnje kažejo, da starši potrebujejo to pomoč, šola pa na srečo nima omejitve glede števila prijav, saj ima javno kuhinjo, ki deluje tudi poleti, in zato lažje organizira varstvo in prehrano s tremi obroki. »Največ otrok je iz Celja, nekaj jih je iz okoliških krajev, imeli pa smo že nekaj otrok, ki so bili iz drugih regij in so bili pri nas, ker so starši zaposleni v Celju. Cena se mi zdi primerljiva oziroma celo nižja glede na druge ponudnike poletnega varstva.« Kot pravi, je program vsako leto pester in zanimiv, saj imajo otroci na voljo veliko ustvarjalnih delavnic, športnih dejavnosti, socialnih in družabnih iger, pohodov in ogledov nekaterih celjskih ustanov. Otroke obiščejo zanimivi gostje, ki predstavijo svoje dejavnosti in poklice. A za nekatere je vendarle stresno, da se morajo takoj po koncu pouka spet vključiti v organizirane dejavnosti in da nimajo možnosti, da bi med počitnicami počivali ali lenarili. »Tudi pri nas se tega zavedamo in nimamo ves čas samo strogo vodenih dejavnosti, pač pa si lahko otroci sami izberejo, kaj bi se igrali. Zjutraj, ko pridejo, jim ponu- »Ko sem bila otrok, sta bila doma babica in dedek, oba že v pokoju, danes pa so mnogi še v službah. Starši zato tarnajo, da ne vedo, kam bi dali manjšega otroka. Potreb bo vedno še več in menim, da bo treba ponudbo poletnega varstva še razširiti.« naša tema 13 »Otroke premalo navajamo na samostojnost« »Starši svojih otrok že od začetka osnovne šole ne navajajo na samostojnost. Namesto da bi jih navajali, da so odgovorni zase, jih navajajo, da je zanje vedno odgovoren nekdo drug.« Tako mrzlično iskanje varstva med poletnimi počitnicami tolmači upokojeni specialni pedagog Marko Juhant. Kot pravi, se vzrok za to skriva v vzgojni modi, po kateri želijo starši svoje potomce zaščititi pred vsem. Juhant je kot primer prevelikega prevzemanja odgovornosti za otroke ponazoril s tem, da tisti do desetega leta ne smejo sami hoditi šolo, tudi tam ne, kjer so pločniki in varne poti. »Za spremstvo v šolo ali domov so odgovorni starši ali voznik kombija. V nekaterih šolah otroci tudi eno samcato minuto med odmori niso sami, še v višjih razredih so učitelji vedno z njimi.« Izpostavil je še, da otrok samostojnosti ne moremo naučiti, ampak jih je tega treba navaditi. Včasih je bil prevladujoč delovni čas od 6. do 14. ure. Veliko družin je v bližini imelo upokojene babice in dedke. Socialna mreža mladih staršev se je vsekakor spremenila. A pričakovanja nekaterih staršev, da bodo babice in dedki ves čas na voljo vnukom kot nekakšna socialna, pedagoška Marko Juhant, upokojeni specialni pedagog Igrali so s posebno žogo, edino pravilo je bilo, da je žoga lahko šla le do višine kolen. Šlo je za spretnostno igro, ne pa za merjenje moči na vso moč. Danes je drugače, če nekomu igra ne gre, žogo z vso močjo brcne v steno ali v koprive. Otroci želijo, da je vse po njihovo, prevladujoče mišljenje je: >Če ne bom jaz srečen, ne bo srečen nihče.< Smo si starši prekomerno prevzemanje odgovornosti za otroke nakopali sami ali nam ga nalagajo družba, izobraževalni sistem, kdo drug? To je vzgojna moda, ki nalaga, da je treba uboge reveže zaščititi pred vsem. Otroke »Ko z otroki skupaj opravimo opravila, je čas za družinsko življenje, takrat naj se gre tudi oče žogat ali igrat badminton. Starši lahko otroke navdušijo za skakanje in miganje ob >gumitvistu<. Pri fantih, ki so radi na igrišču, je vse skupaj zelo preprosto. Ko bodo lačni, bodo sami prišli domov.« in še kakšna služba, niso primerna. Nekateri stari starši so še delovno aktivni, nekateri so si k sreči izborili svoje pravo mesto, in sicer, da niso ves čas na voljo otrokom in vnukom, saj imajo svoje življenje. Je to, da je bilo včasih več igranja na ulici, proste igre, druženja med vrstniki, mit ali resnica? To je resnica. Na starih fotografijah vidimo otroke na ulici, če danes pogledamo po mestih in ulicah, otrok velikokrat ni nikjer. Tudi tam, kjer je mirujoč promet, kjer so avtomobili parkirani ob strani, skorajda ni otroškega vrveža. Tudi v tem primeru starši nase prevzemajo odgovornost za svojega potomca, da slednji ne bi žoge morda brcnil v kakšen avto in da ne bi nastala škoda. Ko sem pred več kot 40 leti začel svojo poklicno pot, je bilo normalno, da so učenci nogomet igrali celo na hodniku šole. ščitimo tudi pred življenjem, zato življenje za marsikoga nima več smisla. Zato so zmogljivosti psihiatričnih oddelkov po vsej Sloveniji premajhne, ogromno otrok je v tovrstni obravnavi. Starši otrokom jemljejo priložnost in možnost, da bi odločali o sebi, da bi doživljali izzive in da bi ob opravljenih izzivih doživeli zadovoljstvo. Največ, kar dobijo današnji otroci, je olajšanje, slednje pa ne poveča veselja do življenja. Starši le malokrat otrokom dovolijo, da opravijo kaj težkega. Morda se jim zdi normalno, da pridejo ozno-jeni domov s treninga nogometa ali rokometa. Če se otrok znoji, ko dela domačo nalogo iz slovenščine, starši hitro rečejo, da je z učiteljico nekaj narobe. Čeprav smo starši preveč zaščitniški, pr-vošolčka verjetno ne moremo samega pustiti doma, ko odidemo na delo. Na fotografiji utrinek iz enega od preteklih let. dimo nabor športnih pripomočkov, družabnih iger ... in se odločijo, kaj bi počeli.« Sicer pa pravi, da so otroci prilagodljivi in da klub temu, da se ob prihodu večinoma ne poznajo, kmalu najdejo nove prijatelje. Takšno druženje ima po njenem tudi številne pozitivne plati. »Otroci so v teh časih nekoliko prikrajšani za neposredne stike, veliko se povezujejo s pomočjo sodobne tehnologije in socialnih omrežij, kar ima lahko tudi negativne posledice. V tem varstvu pa so stiki neposredni, otroci se igrajo in se s tem razvijajo. Takšnih težav, da se nekdo ne bi mogel privaditi in bi zato straši prekinil varstvo, doslej ni bilo. Otroci so različni in nekateri doživljajo stiske v novem okolju ob odhodu staršev. Tisti, ki delajo v našem varstvu, imajo čut za otroke in jih znajo pomiriti ter vključiti v skupino,« pravi sogovornica. V Štorkljini hiši bo tedensko počitniško varstvo zagotovilo Društvo prijateljev mladine Slovenske Konjice. Po besedah predsednice društva Janje Brglez bodo vsak teden sprejeli novo skupino po 25 otrok, starih od 6 do 10 let. Starši za tedensko varstvo odštejejo 40 evrov. Danes je nemogoče določiti, pri kateri starosti lahko otroka pustimo samega doma za več ur, včasih je bila ta meja nekje pri osmih letih. Po mojem prepričanju je otrok dovolj zrel za to, ko obvlada nekatere stvari, ki so tesno povezane z njegovo odgovornostjo. Otrok mora obvladati minimalno prvo pomoč, če se na primer malo ure-že, opeče ali kaj podobnega. Če potrebuje pomoč, mora vedeti, na koga se lahko obrne, morda na katerega od sosedov, ki bo pomagal poskrbeti zanj. Dobro je, če ga naučimo uporabljati gospodinjski gasilni aparat, mu pokažemo, kako izklopiti vodo, plin in podobno. A včasih tudi kdo od staršev tega ne zna. Naučiti ga moramo, kaj naj stori, če zmanjka električnega toka, kako odgovarjati na klice neznanih klicateljev, zvo-njenje na vhodnih vratih in podobno. Otroci ne smejo nasesti neznancem, v hišo ne smejo spuščati vodovodarjev in podobno. Vedeti morajo, ali lahko uporabljajo velik kuhinjski nož, rezalnik za sir in salamo, odpirač za konzervo ... Z njimi se moramo pogovoriti tudi o tem, koga od prijateljev ali sošolcev lahko povabijo na obisk in koga ne. V naši družbi imamo devetletnike, ki vse to zmorejo, pa tudi 17- letnike, ki temu niso kos. Kakšna naj bo struktura počitniškega dne? Otrok naj gre med počitnicami spat malo kasneje, zato da bo malo kasneje vstal. Sam si mora znati pripraviti kaj malega za zajtrk. Obvezno mora imeti določeno strukturo dneva, torej kaj mora narediti. Desetletnik lahko na primer pospravi umazano posodo v pomivalni stroj in nato staršem pošlje fotografijo opravljene naloge. Pomaga naj pripraviti kosilo, na primer olupi krompir, očisti solato, skuha testenine. Ko postori opravila, sledi čas za njegovo zabavo. Otroci naj ne bodo za zasloni še takrat, ko pridejo domov starši. Takrat je čas za družino, za igranje analognih iger, kot sta človek ne jezi se, potapljanje ladjic, za kopanje na bazenu. So razni tabori in počitniška varstva dobrodošli? Človek si od nečesa napornega odpočije tako, da spremeni svojo dejavnost. Če dolgo stoji, si odpočije, ko sede na stol. Če otroka veselijo taborniki ali skavti ali če ima neskončno veselje z matematiko, je takšna vsebina dobra zanj. Težava pa je, če starši otroka, ki je imel v šoli težave pri angleščini, med počitnicami vpišejo v angleški tabor. Na takem taboru bo otrok trpel. Če starši kar naprej pošiljajo svojega šolarja na razne tabore, ima otrok občutek, kot da so ga starši dali na odlagališče. Je danes svet bolj nevaren, ker je na cestah več vozil, ker je v našem okolju več tujcev, je morda več kriminala? Mislim, da danes ni bistveno bolj nevarno kot včasih. Med starši velikokrat zavlada preplah, če je v bližini kakšnega igrišča parkiran TINA STRMČNIK OB ROBU Ko ima tudi budilka počitnice ... Prijateljica, ki dela v šolstvu, mi je ob nedavnem druženju omenila, da bo s svojimi tremi otroki dva meseca preživela na morju. Številni starši, ki imajo bolj skopo odmerjene dneve dopusta, njihov ritem pa se poleti bistveno ne razlikuje od drugih letnih časov, si verjetno razbijajo glavo ob vprašanju, kako poskrbeti za mladež, ki je šele nedavno prestopila prag osnovne šole. Povpraševanje s seboj ponavadi prinese ponudbo. Tudi v naši okolici je ogromno konjeniških, jezikovnih, gledaliških, športnih in še kakšnih taborov. Kot je raznolika ponudba dejavnosti, je pester tudi razpon cen. Brezplačne oblike varstva so, kot opažajo na LU Celje, bliskovito hitro zapolnjene. Starši vmesno pot verjetno poiščejo tako, da svoje nadebudne glavice pošljejo na kakšen oratorij, na delavnice pod okriljem mladinskih centrov ali se znajdejo kako drugače. Bujenje zgodaj zjutraj in preživljanje večine dneva v varstvu morda za nekatere otroke niso sanjske počitnice, a včasih drugače ne gre. Kot sta omenili sogovornici v tokratni temi, so lahko tudi organizirana varstva dobrodošla za pletenje novih prijateljstev, nabiranje svežih doživetij in ustvarjanje lepih spominov. Po besedah Marka Juhanta pa s tovrstnimi dejavnostmi ni dobro pretiravati. Da bo preživljanje počitnic osnovnošolcev za starše manj obremenjujoče, bomo morali, kot svetuje upokojeni specialni pedagog, sami bolje opraviti svojo nalogo - svoje otroke bomo morali že od začetka osnovne šole čim bolj navajati na samostojnost. bel kombi. Marsikdo pa ne ve, da je veliko otrok, ki so bili domnevno odpeljani, odpeljal eden od staršev, ki se z drugim staršem ni mogel dogovoriti za skrbništvo. Slovenija še vedno velja za eno od najbolj varnih držav na svetu. Starši naj se z otrokom dogovorijo, kje se lahko igrajo, na primer pred blokom, na dvorišču, na takih mestih, kjer lahko mama otroka vidi, če pogleda skozi okno stanovanja. Otroci seveda želijo tudi na igrišče, na poligon in podobno. Fino je, da se dogovorimo, da se naš otrok tja odpravi še s kakšnim otrokom, ki je starejši ali izkušenejši. Dve dekleti ali dva fanta, ki se družita, je veliko težje pretentati kot enega samega naivnega in občutljivega otroka, ki išče pozornost. »Ko so starši doma, naj imajo suhe vaje - vadijo naj, kako naj otrok ukrepa, če se nekaj zgodi. Dobro je, da starši skupaj z otrokom sestavijo priročno mapo z navodili, kamor lahko otroci pogledajo, kaj morajo storiti, če kaj pozabijo.« 14 zaposlovanje (3 MojeDelo.com Vodja projektov gradenj in vzdrževanja (m/ž) (Celje) Naloge: samostojna priprava projektov novogradnje večstanovanjskih stavb ter projekti vzdrževanja in prenov stanovanj in stanovanjskih stavb, samostojna priprava projektov, organiziranje izvedbe projektnih aktivnosti in vodenje projektnega tima, priprava podatkov, strokovnih podlag, poročil ipd. za svoje področje dela. Nepremičnine Celje, d.o.o., Miklošičeva 1, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 15. 7. 2023. Podrobnosti na www.moje-delo.com. Tehnični komercialist (m/ž) (Celje) Kot prodajno-tehnični komercialist boste odgovorni za: aktivno izvajanje prodajne funkcije; načrtovanje, usmerjanje in usklajevanje prodaje izdelkov in storitev ter organiziranje programov prodaje; zbiranje naročil in trženje izdelkov, raziskavo tržišča, samostojno vodenje projektnih nalog. Klima Celje, d.d., Delavska cesta 5, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 3. 7. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Strokovni sodelavec za terjatve m/ž (Velenje) Vabimo vas, da postanete del skupine Hisense Europe v podjetju Hisense Gorenje Europe, d.o.o., v našem oddelku Upravljane terjatev - Korpora-tivne finance. Hisense Gorenje Europe, d.o.o., Partizanska 12, Velenje 3320. Prijave zbiramo do 19. 7. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec v TPC Celje m/ž (Celje) Delovne naloge: prodaja blaga ter pomoč in svetovanje kupcem, skrb za založenost in urejenost prodajnih polic ter ustrezno označevanje blaga, spremljanje ter zagotavljanje kakovosti blaga na posameznem oddelku, vodenje evidence blaga, prevzemanje blaga ter nadzor cen in kodiranje ter druga dela, ki po svoji naravi sodijo v okvir dela prodajalca. Inpos, d.o.o., Ope-karniška cesta 2, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 17. 7. 2023. Podrobnosti na www.mojede-lo.com. Skladiščnik (m/ž) (Celje) Nudimo odlične pogoje za delo, karierni in osebni razvoj, možnost napredovanja, pripadnost mladi in ambiciozni ekipi sodelavcev, stimulativno plačilo in druge ugodnosti zaposlitve v rastoči, ugledni mednarodni skupini Intereuropa. Intereuropa, d.d., Vojkovo nabrežje 32, 6000 Koper. Prijave zbiramo do 3. 7. 2023. Podrobnosti na www.mojede-lo.com. Vodja inženiringa m/ž (Celje) Vodenje ekipe inženirjev, vključno s tehničnim vodenjem oddelka za strojno projektiranje; zaposlitev za nedoločen čas po predhodnem poskusnem delu; delo v mednarodni ekipi z visoko usposobljenimi in izkušenimi sodelavci; vsaj 5 let izkušenj z vodenjem inženirskih ekip in projektov ter s koordinacijo in organizacijo raznolikih delovnih ekip. Bosio, Bukovžlak 109, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 16. 7. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec na blagajni in pomoč na oddelkih (m/ž) (Celje Prešernova) Pričakujemo: IV. stopnjo izobrazbe trgovske ali druge ustrezne smeri, poznavanje dela v trgovini. Spar Slovenija, d.o.o., Kadrovska služba, Letališka cesta 26, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 30. 6. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Samostojni obračunovalec plač m/ž (Brezovica pri Ljubljani, Skofja Loka, Celje, Maribor, Novo mesto, Krško, Logatec, Idrija) Če v vlogi samostojnega obračunovalca plač vidite zanimiv karierni izziv in želite sodelovati z nami, vas vabimo, da nam pošljete svoj življenjepis na hrm@unija. com. Unija, d.o.o., Tržaška cesta 515, 1351 Brezovica pri Ljubljani. Prijave zbiramo do 15. 7. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec (m/ž), supermarket Tuš (Mozirje) Vaše delo bo obsegalo: strežbo in svetovanje strankam, spremljanje zalog in založenost z blagom, polnjenje in urejanje prodajnih polic. Engrotuš, d.o.o. (Tuš), Cesta v Trnovlje 10a, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 15. 7. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Inženirka/Inženir kakovosti m/ž (Nazarje) Iščete nove priložnosti, nove izzive, izpolnjujete razpisne pogoje ter ste visoko motivirani za delo? Potem vas vabimo, da naslednji opis del in nalog postane vaša nova kariera: sodelovanje v timih, odgovornih za izbor dobaviteljev ter samostojno izvajanje presoj pri dobaviteljih. BSH Hišni aparati, d.o.o., Nazarje, Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje. Prijave zbiramo do 15. 7. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Monter m/ž (Celje -Levec) Naloge: montiranje in sestavljanje pohištva in kuhinj, branje načrtov, prevoz in vnos pohištva strankam ob montaži. Lesnina Les - MMS trgovska družba, d.o.o., Cesta na Bokalce 40, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 30. 6. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Montažer (vzdrževalec-električar) m/ž (Prebold) Poglavitne naloge in obveznosti na razpisanem delovnem mestu: vezava elektroo-maric, vezava razsmernikov, vzdrževanje sončnih elek- trarn ... Bisol Group, d.o.o., Latkova vas 5 9 a, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 15. 7. 2023. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Sobarica/sobar (Žalec) Vaše zadolžitve bodo obsegale: čiščenje hotelskih sob in pripadajočih prostorov, prevzem in oddajo perila.. Aena, d.o.o., Mala Pirešica 20, 3301 Petrovče. Prijave zbiramo do 15. 7. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Izmenski vzdrževalec, strojni (m/ž) (Laško) Opis dela: odgovornost za ugotavljanje in odpravljanje napak ter okvar na strojih, napravah in inštalacijah, izvajanje preventivnih pregledov in vzdrževanje strojev. Agencija Agado, d.o.o., Dunajska cesta 106, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 16. 7. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo. com. Naroči se na e-račun! V podjetju Novi tednik S Radio Celje omogočamo svojim naročnikom poslovanje in posredovanje položnic tudi preko elektronske pošte. Tako zmanjšamo stroške in prispevamo k varovanju narave. Če tudi vi želite prejemati našo pošto po elektronski poti, vas vabimo, da svoj elektronski naslov posredujte na naslov narocnine@nt-rc.si ali na tel. št. 03 422 51 44. • Trgotur kadrovski outsourcing, d.o.o. ГЈрОТиГ VELENJE I trgotur.si I Vaš uspeh je naša strast! 0 9 DOLGOLETNA TRADICIJA 100% GARANCIJA POSLOVNA ODLIČNOST Znanja in izkušnje že več kot 28 let. Krepimo lastno kakovost, strokovno obravnavo in kompetentnost. Uspešno zgodbo gradimo navznoter in navzven, kar prepozna tudi trg. Specializirani smo na področju delovnopravne zakonodaje za celostno podporo vodstvu. Več o delovnih mestih najdete na trgotur.si Hfl Fiwm KLAPA SUFIT v v Koncerti R] JOKER OUT DANO SILENCE ZICKAEU VfQ KARTDZUA Ш + Prodaja vstopnic: Center za kulturne prireditve Slovenske Konjice in Eventim .J'Z ' л 1 If* Јл х ШШЛ ZALA SMOLNIKAR-ZALI B Ж i t ' ■■ш i / ?*m!t>' Vi ИИ JULIJA LUBEJ a CO. 1 El TOMAŽ HQSTNIK i: A -WLinf , Tz№m »2023 19.8.J " \ vstoppR0ST Generalni pokrovitelj Medijska pokrovitelja 3 VEČER informacije: О3758О437 FBs Center za kulturne prireditve Slovenske Konjice IG: @ckpslovenskekonjice kronika 15 Se bo sojenje za oškodovanje etažnih lastnikov začelo kmalu? Lani jeseni je bila vložena obtožnica v eni največjih afer na Celjskem, v primeru Atrij, nato je maja postala pravnomočna. Kdaj se bo začelo sojenje dvema obtoženima iz nekdanjega upravniškega velikana na Celjskem, ki naj bi bila odgovorna za oškodovanje številnih etažnih lastnikov, še ni znano. SIMONA ŠOLINIČ, JF Poleg nekdanjega direktorja stanovanjske zadruge Atrij Celje Radovana Cinka naj bi bila obtožnica spisana tudi zoper računovodkinjo Damjano Šumlak. Očitki so zelo resni. V 12 letih naj bi bilo več kot 6000 lastnikov nepremičnin oškodovanih za približno 3,2 milijona evrov. Kriminalisti naj bi najprej preiskovali 248 kaznivih dejanj poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja. Nato je tožilstvo ta očitek spremenilo v nadaljevani kaznivi dejanji poslovne goljufije. Obtoženima grozi od enega do deset let zapora. Triletna kriminalistična preiskava Celjski kriminalisti so zadevo preiskovali tri leta in ugotovili, da naj bi družba Atrij na škodo etažnih lastnikov pridobila protipravno premoženjsko korist. Oškodovanje po posameznih objektih je bilo različno, od nekaj deset evrov do več kot 50 tisoč evrov. Vprašanje je, ali bodo oškodovani lastniki sploh kdaj videli ta denar. Če bo sodišče - glede na izid sojenja - oškodovance napotilo na pravdo, se bo ta verjetno zavlekla še za nekaj let. Že v kriminalistični preiskavi je bilo ugotovljeno, da so se očitana kazniva dejanja vrstila več kot deset let, in sicer od konca leta 2005 do sredine leta 2017. Svoje početje naj bi v podjetju prikrivali na različne načine. »Zgodbo« Atrija smo odkrili mediji na podlagi številnega opozarjanja opeharjenih etažnih lastnikov. V Novem tedniku smo o domnevnih nepravilnostih pri porabi denarja iz rezervnega sklada pisali že pred več leti. Šele po tistem so bile opravljene hišne preiskave v Atriju. Ko je afera izbruhnila v širši javnosti, je del zaposlenih v tem podjetju takoj dal odpoved. Denar naj bi osumljena pridobila iz sredstev rezervnega sklada večstanovanjskih in poslovnih objektov, v preostalem delu gre za zbrana in neodvedena sredstva obratovalnih stroškov in najemnim za tretje osebe, torej komunalnih stroškov, stroškov elektrike, zavarovanja in podobno. V drugem delu naj bi bili torej oškodovanci dobavitelji, med temi tudi različna podjetja. »Denar sta (takrat še) osumljenca v nadaljevanju uporabljala za plačila obveznosti, ki se niso nanašala na vzdrževanje večstanovanjskih objektov, oziroma sta jih uporabljala nenamensko,« je že leta 2020 pojasnil vodja celjskih kriminalistov Damijan Turk. Kazenska ovadba je bila spisana na 370 straneh, k ovadbi je bilo priloženih tri tisoč prilog in dokazil. V letih preiskave je bilo več kot 60 prijav posameznikov o nepravilnostih, 30 kriminalističnih zasegov poslovne dokumentacije, 11 hišnih preiskav, v katerih so zasegli več kot 6000 dokumentov, ter sedem sodnih odredb za pridobivanje različnih podatkov. Dobil sedemnajstletno zaporno kazen Na okrožnem sodišču v Celju so v ponedeljek na 17 let zapora obsodili Ivana Rajevića, ki so mu očitali poskus umora nekdanje partnerke januarja lani. Kaznivo dejanje naj bi storil na zahrbten način in iz nizkotnih razlogov. Rajević bo moral plačati tudi 42.100 evrov pravno-premo-ženjskega zahtevka. Sodni senat je zaradi ponovitvene nevarnosti obsojenemu podaljšal tudi pripor. Kot ocenjuje tožilstvo, je Rajević obžaloval kaznivo dejanje, a ga ni nikoli priznal. V času dogodka naj bi bil v stanju zmanjšane prištevnosti, vendar ne bistveno. Tožilstvo med sojenjem za Rajevića ni našlo olajševalnih okoliščin. Zagovornik obtoženega Tomaž Kocijan pa je predlagal prekvalifikacijo v kaznivo dejanje poskusa uboja, vendar je senat to zavrgel. Glede morebitne pritožbe se bo zagovornik odločil, ko bo preučil sodbo. Naj spomnimo, da je Rajević lani janurja prišel pred stanovanjski blok 45-letne oškodovanke, jo tam pričakal in jo najmanj enkrat zabodel z nožem, takoj po dejanju pa s kraja pobegnil. Voznik tovornega vozila pijan povzročil nesrečo Celjski prometni policisti so v petek zvečer v Celju obravnavali prometno nesrečo, ki jo je zaradi vožnje s prekratko varnostno razdaljo povzročil voznik tovornega vozila. Preizkus alkoholiziranosti je pokazal, da je voznik vozil pod vplivom alkohola, zato so mu prometni policisti zaradi suma storitve kaznivega dejanja nevarne vožnje odredili še strokovni pregled z odvzemom krvi in urina. Pri pregledu so ugotovili, da je imel povzročitelj v času prometne nesreče v krvi dobri dve promili alkohola. Voznika so kazensko ovadili. Povzročitelja nesreče so kazensko ovadili. (Foto: PUC) Več prometnih nesreč s hujšimi poškodbami V preteklem tednu se je na območju policijske uprave Celje zgodilo več prometnih nesreč s hudimi telesnimi poškodbami. Sredi prejšnjega tedna so policisti obravnavali dve. Prvo v Belih vodah, povzročil jo je 51-letni voznik osebnega vozila, ki je zaradi vožnje po levi strani vozišča trčil v drugega voznika osebnega vozila. Povzročitelj se je huje telesno poškodoval, udeleženi voznik drugega vozila je bil lažje telesno poškodovan. Policisti so povzročitelju izdali plačilni nalog. Drugo prometno nesrečo s hudimi telesnimi poškodbami so policisti obravnavali v Laškem. V prometni nesreči je bil udeležen mladoletni voznik kolesa z motorjem, ki je zaradi vožnje preblizu desnemu robu vozišča izgubil oblast nad vozilom in zapeljal z vozišča. Policisti bodo zoper njega podali obdolžilni predlog. Med vikendom so se zgodile tri prometne nesreče s hudimi telesnimi poškodbami, v vseh treh so bili udeleženi kolesarji. V preteklem tednu tudi nekaj vlomov V Slovenskih Konjicah so policisti obravnavali vlom v ribiški dom, pri vlomu je nastala materialna škoda. Na območju Policijske uprave Celje je bilo tudi nekaj vlomov v stanovanjske hiše. Na območju Žahenberca je naznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo, iz katere je odtujil zlatnino in bančno kartico. Vlom v stanovanjsko hišo so obravnavali tudi velenjski policisti, in sicer na območju Šenbrica, kjer so storilci iz hiše odtujili zlatnino in gotovino. Pri vlomu v stanovanjsko hišo na območju Prebolda so storilci ukradli več kosov nakita, v Celju pa je iz stanovanjske hiše storilec ukradel varilni aparat. 16 šport Zapravljena je velika priložnost generacije odličnih košarkaric Niz slabih odločitev je terjal davek Slovenska ženska košarkarska reprezentanca je na evropskem prvenstvu v Ljubljani izgubila vse tri tekme v predtekmovalni skupini. DEAN ŠUSTER Tako so varovanke selektorja Georgiosa Dikaioulako-sa veliko domače tekmovanje končale veliko prej, kot so pričakovale. Zasedle so zadnje mesto v skupini C. Iz napake v napako Za Slovenijo je bilo to najslabše evropsko prvenstvo doslej. Na prejšnjih treh je venomer dosegla vsaj eno zmago, tokrat pa je izgubila proti Veliki Britaniji, Nemčiji in Franciji. Na zadnji tekmi je bila najboljša strelka Eva Lisec, ki med izjavami za medije ni zmogla zadrževati solz. Poznavalci so pravočasno opozarjali, kaj se lahko zgodi. Toda vodstvo Košarkarske zveze Slovenije je bilo neomajno. Z izjemno uspešnim selektorjem Damirjem Grgićem ni podaljšalo pogodbe, nato je Celju odvzelo gostiteljstvo predtekmovalne skupine, za sodelovanje se je zahvalilo najboljši slovenski košarkarici doslej Niki Barič, višek pa je bil neuspeh s pridobivanjem tuje košarkarice, ki so jo izbranke grškega selektorja zelo pogrešale. Grk ostaja na položaju »Poleg Nike Barič, ki je po mojem mnenju nismo pogrešali, saj so njeno odsotnost na tem igralnem mestu uspešno nadomestile druge igralke, smo imeli tudi nekaj poškodb, ki so vplivale na razplet. Misli moramo zdaj usmeriti proti naslednjemu evropskemu prvenstvu. Prepričan sem, da lahko ta ekipa z nekaterimi okrepitvami čez dve leti poseže precej višje,« je predsednik KZS Matej Erjavec po najslabšem dosežku na evropskih prvenstvih na hitro in spretno vse težave pometel pod preprogo. Objavil je še novico, da bo Grk ostal na selektorskem položaju. Dikaioulakos je dejansko še najmanj kriv za hud spodrsljaj. Četrtfinal-ne tekme bodo v Stožicah danes, polfinalna dvoboja ter prvi tekmi za uvrstitev v kvalifikacije za olimpijske igre bodo v soboto, odločilni obračun za olimpijski kvalifikacijski turnir in tekmi za medalje pa v nedeljo. Najkoristnejša igralka zaključnega turnirja lige Waba, košarkarica celjskega kluba Blaža Čeh (z žogo) je na EP dosegla zgolj eno točko. Jedro ekipe so poleg Konjičanke Sivke tvorile nekdanje članice celjske Cinkarne Eva Lisec, Teja Oblak, Zala Friškovec in Tina Jakovina. (Foto: Fiba & Kzs/Filip Barbalič) Žibertova podpisala pogodbo z ŽKK Cinkarna Okrepitev iz Burkine Faso Slovenska mladinska re-prezentantka Kim Žibert (178 centimetrov) je 22. maja postala polnoletna. Z Ženskim košarkarskim klubom Cinkarna Celje je podpisala dolgoročno pogodbo, do konca sezone 2025/2026. V zadnji sezoni je s člansko ekipo celjskega kluba postala prvakinja v državnem prvenstvu, slovenskem pokalu in mednarodni Waba ligi, zlato medaljo pa je v državnem prvenstvu osvojila tudi z ekipo U18. V prejšnjih sezonah je bila dvakrat mladinska državna prvakinja, kadetska prvakinja in podprvakinja ter tretje uvrščena v kadetski ligi Waba. V sezoni 2019/2020 je bila s pionirsko in kadetsko zasedbo Cinkarne zmagovalka kadetske lige Waba. S slovensko kadetsko reprezentanco (U16) je leta 2021 osvojila 1. mesto na Fibinem izzivu na Portugalskem, lani je na svetovnem prvenstvu do 17 let v Debrecenu s Slovenijo osvojila deveto mesto. »Zelo sem vesela, da sem svojo prvo pogodbo podpisala s celjskim klubom. Zame je to zagotovo najboljša sredina, ki nudi optimalne pogoje za napredek in razvoj. Veselim se naslednjih sezon. Prepričana sem, da bodo zavoljo našega truda in dela tudi v reziiltatskem smislu uspešne,« je povedala Žibertova. Predsednik kluba Borut Kop je dodal: »Kim Ži-bert je še ena izmed mladih igralk, ki je v preteklih letih pustila velik pečat v mlajših selekcijah našega kluba, zelo uspešna je bila tudi v mlajših reprezentančnih selekcijah. Prepričani smo, da bo svoje zmožnosti v prihodnjih letih uspešno razvijala tudi v naši članski ekipi.« DŠ Kim Žibert in Borut Kop po podpisu pogodbe (Foto: ŽKK Cinkarna) Prvi poletni novinec v vrstah Nogometnega kluba Celje je Abdoul Bandaogo. 25-letni vezist, reprezentant Burkine Faso. S klubom je sklenil dveletno pogodbo. Bandaogo je bil rojen v Ouagadougouju, prestolnici Burkine Faso, kjer je tudi začel svojo nogometno pot. V Evropi je igral za francoski Racing Club, za španska Linense in Betis (B-moštvo), portugalski Trofense in beloruski Dinamo Minsk. »Vesel sem, da sem lahko postal član Celja, ki si želi naslov državnega prvaka. Naredil bom vse, da bom pridobil trenerjevo zaupanje in na igrišču lahko pokazal, česa sem sposoben,« je dejal Bandao-go,kijevdresuz državnim grbomprvičzaigraloktobra leta 2020proti Madagaskarju, skupno pa je za Burkino Faso zbral šest nastopov. DŠ šport 17 Tina Trstenjak je tudi uradno potegnila črto pod svojo športno pot »Prav ničesar ne bi spremenila!« Ker je uspeh na olimpijskih igrah najbolj cenjen in ker je celjska judoistka Tina Trstenjak najuspešnejša Slovenka na poletnih igrah, lahko zaključimo, da spada med najboljše slovenske športnice do sedaj. DEAN SUSTER Marjan Fabjan, ki je bil ves čas njen trener, je takoj po olimpijskih igrah v Tokiu, kjer je Tina Trstenjak osvojila srebrno medaljo, dejal, da je po njegovem mnenju njene športne poti konec. Od Modrijanov do Starega gradu To je Tina obelodanila zadnji dan v minulem letu. »A decembra ne moreš pripraviti spodobnega zaključka na prostem. Zato sem morala počakati pol leta,« je bila zelo dobro razpoložena Tina na obzidju Starega gradu. Iz bojevnice s preprosto, kratko pričesko se je prelevila v žensko z dolgimi lasmi, s privlačno oblekico in visokimi petami. Ko je pred sedmimi leti osvojila zlato olimpijsko medaljo v Riu, je njen oče Boris sporočil, da bo držal obljubo. Na sprejemu na Lopati so nastopili Modrijani. Tina je tokrat povabila Matijo Kovača, Urško Žolnir, Ano Velenšek, Tima Mastnaka, Luko Žvi-žeja, Martina Čatra, Urbana Tina s staršema, Silvo in Borisom. Lesjaka, Renata Jenčka ... Na imenitni točki so bili še mnogi znani obrazi. »Gostje so moji domači, prijatelji, ljudje iz judokluba, pokrovitelji, znani in neznani Slovenci ...« je naštevala Tina, ki je začela vaditi pred četrt stoletja. »Vse bi ponovila« Poleg dveh olimpijskih medalj (zlate in srebrne) je osvojila še štiri odličja na svetovnih in sedem na evropskih prvenstvih. »Najbolj sem ponosna na edinstveni dosežek. V isti sezoni sem zmagala na vseh treh velikih tekmovanjih.« Nikakor ne more pozabiti nastopa na svetovnem prvenstvu na Japonskem, kjer je bila diskvalificirana v polfinalu. Sodniki so njeno akcijo ocenili za nevarno in vodstvo tekmovanja ji ni dovolilo, da bi se potegovala za bronasto medaljo. »To mi še zdaj ne gre v glavo. Nikoli se nisem nešportno bojevala. Mislim, da se mi je zgodila krivica.« Odločitev, da ne bo nikoli več tekmovala, najbrž ni bila lahka. »A zdelo se mi je, da imam dovolj. Po olimpijskih igrah sem se izobraževala. Zdaj sem vrhovna nadzornica na tekmovanjih svetovne judoistične zveze. Pazim, kaj počnejo sodniki, tekmovalci, trenerji. Sodelujem tudi v akademiji svetovne zveze, v kateri izobražujejo trenerje. Veliko potujem, doma pa še vedno pomagam Štor slavil še v Celju Trinajstletni Aljaž Štor, član Teniške akademije Cokan, je naslovu državnega prvaka v kategoriji U14, ki ga je osvojil v Mariboru pred dvema tednoma, dodal še bolj pomembno turnirsko zmago. Slavil je na teniškem turnirju serije Tennis Europe v Celju. V celjskem mestnem parku je nastopilo več kot sto tekmovalk in tekmovalcev iz enajstih evropskih držav. Celjan Aljaž Štor je bil na turnirju postavljen za drugega nosilca in je upravičil vlogo enega izmed favoritov. V finalu je presenetljivo gladko, s 6 : 3 in 6 : 2, premagal Srba s francoskim potnim listom, Kristiana Vukovica. Za Aljaža, ki zadnje leto največ trenira pod okriljem Jureta Bukovca, je bil to prvi osvojen turnir serije Tennis Europe in pomeni njegov največji uspeh v dosedanji karieri. Do sedaj je bil dvakrat v četrtfinalu, v avstrijskem Bad Waltersdorfu in Mariboru. Aljaž je odličen teden zaokrožil s finalom v dvojicah, kjer sta skupaj s Francozom Luco Illescom po izenačenem boju izgubila z rezultatom 6 : 4 in 7 : 6. Aljaž se je odpravil na priprave v Banja Luko, kjer bodo naši re-prezentanti prekrižali loparje z vrstniki iz Hrvaške, Srbije in Bosne in Hercegovine. V začetku julija bo odpotoval v Valencio, kjer bo turnir reprezentanc do 14 let, imenovan Summer cup. SAVA ^VAROVALNICA Aljaž Štor (Foto: osebni arhiv) V Štorah se je v ponedeljek začel tretji od sedmih letošnjih turnirjev serije WTT za moške, imenovan Štore Green Steel Open. Na glavni turnir je bil zaradi položaja na lestvici ATP že uvrščen Bor Artnak, kot mladinec, ki je uvrščen med prvih 100. na lestvici, bo nastopil Matic Križnik, s povabilom organizatorja pa so bili del glavnega žreba že Lun Obrul, Jan Dimitrijevič, Gal Emeršič Potočnik in Sebastian Dominko. Lepo število Slovencev je nastopilo tudi v kvalifikacijah. »Občina Štore in ŠD Kovinar Štore sta se le- Velika šampionka iz Celja je pred prireditvijo uživala v gledanju posnetkov svojih najpomembnejših tekem. trenerju Marjanu Fabjanu.« Bi si želela drugačno pot v zadnjih 25 letih? »Ničesar ne bi spremenila. Osvojila sem vse, kar se je osvojiti dalo. Tako, kot je bilo, je bilo najlepše. Vse bi ponovila.« Odvisni od Fabjana Tinin oče Boris se zaveda: »Danes je konec nečesa in obenem začetek nečesa novega, njene nove življenjske poti. Po eni strani je to olajšanje za starše. Obveznosti je zdaj manj.« Pravi, da je bil ponosen na Tino na vsaki njeni tekmi, tudi če je izgubila. »Prvič me je razveselila, ko je kot majhna deklica pogumno vstopila v telovadnico Sanka-kuja in tam tudi ostala.« Judo zvezo Slovenije v vlogi predsednika vodi Lovrencij Ga-luf: »Več kot dvajset let sem spremljal slovenski judo. Prvi vrhunec je bila premierna slovenska olimpijska medalja leta 2004. Kasneje je Tina Trstenjak prevzela vodilno vlogo in naš judo popeljala do neslutenih višav. Slovenski judo je temeljil na uspehih tekmovalk in tekmovalcev, ki jih je vzgajal in vodil Marjan Fabjan. O tem ni dvoma. Fabjan vedno načrtuje dolgoročno. Tina Trstenjak pa se je medtem bliskovito uveljavila v svetovni zvezi, kjer so izkoristili njeno tehnično usposobljenost.« Tino Trste-njak je vedno zanimalo, kaj jo bomo vprašali novinarji. Že vsaj leto dni se pogumno postavi pred mikrofon in z očmi nakaže: »Gremo!« Foto: DŠ Najboljša Kodrunova in Končina Vodstvo občine Prebold in predstavniki Športne zveze Prebold so proglasili najboljša športnika v minulem letu. To sta Neža Kodrun in Rafael Končina. Kodrunova je odbojkarica Braslovč, igra za ekipo starejših deklic (U16). Z njo je lani osvojila peto mesto v državnem prvenstvu. Tekmuje tudi v odbojki na mivki za preboldski klub. V dvojicah sta Neža in Žana Blatnik osvojili tretje mesto v državnem prvenstvu. Prizna- nja so prejele še Mila Zupanc (Klub borilnih veščin Fudo-shin), Maja Kovačič (Ženski rokometni klub Z dežele Celje), Neja Zorec (Klub borilnih veščin Fudoshin) in Brina Kodrun (Ženski odbojkarski klub Prebold). Leto 2022 je bilo za kolesarja Končino odlično, čeprav je tekmoval tudi s precej mlajšimi tekmeci. Višek tekmovalne sezone je bilo drugo mesto na tekmi svetovnega pokala za veterane v Avstriji. Najodmevnejše dosežke je dosegel v vožnji na čas. Priznanja so dobili še Tilen Golič (Nogometni klub Celje), Brin Kunstelj, Tej Zupanec, Tiber Turnšek Kovač (vsi Namiznoteniški klub Prebold), Nejc Tevžič (Košarkarski klub Prebold 2014), Anže Zupanc, Jan Ukmar, Vasja Zupanc, Nejc Zorec (vsi Klub borilnih veščin Fudoshin), Zlatko Ulaga (Strelsko društvo Šentlok iz Šmarja pri Jelšah) in Andrej Škorjanc, ki se je izkazal v avtomobilizmu. DŠ tos prvič pridružila slovenski teniški turneji. Z organizacijo turnirja želimo omogočiti mlajšim slovenskim igralcem nastope v domačem okolju in povečati priljubljenost tenisa v našem kraju. Občina Štore je podprla gostovanje turnirja in v ta namen uredila teniško infrastrukturo v Športnem parku Lipa. Pričakujemo tudi, da bo dogodek vplival na večjo prepoznavnost Štor v Sloveniji in po zaslugi tekmovalcev iz različnih držav tudi v tujini,« je povedal direktor turnirja Andrej Hrast nik. DŠ Neža Kodrun in Rafael Končina (Foto: osebni arhiv) 18 napovednik BREZPLAČNO ZA OTROKE OD 5. DO 12. - IZ-BERJ s. B R AN JE NAGRADNI Poletna bralna igra MOJA IZBIRA JE BRANJE: BEREMO POD DREVESOM Počitniška druženja s Pravljičarno, knjigami in prijatelji. 5., 12., 19. in 26. JULIJ OB 10. URI USTVARJALNE DELAVNICE Z MAJDO 2., 9., 16. in 23. AVGUST OB 10. URI SE VIDIMO V KNJIŽNICI PRI MISKU KNJIZKU! Kulturne prireditve ČETRTEK. 22. 6. 20.30 Stari grad Celje 11.00 Kulturni center Rogaška Slatina Prireditev ob dnevu državnosti 17.00 Kulturni center Rogaška Slatina Proslava ob dnevu policije PU Celje in odprtje razstave 75 let Policijskega orkestra 19.00 Arkade Grand Hotel Rogaška Anin festival 2023 Otvoritveni koncert s Policijskim orkestrom 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Osrednja občinska proslava ob dnevu državnosti 19.30 Pri Lipi samostojnosti Velenje Osrednja občinska slovesnost ob dnevu državnosti 20.00 Špital za prjatle / Vodni stolp Celje 3. celjski dan džeza Predstavili se bodo: Combo jazz zasedba GŠ Celje, Big band GŠ Slovenj Gradec, Extra band GŠ Celje in Žan Cesar kvintet 20.00 Športni park Latkova vas Prebold Blue Velvet in gostje: Duo Bosaznova in Saša Korun Koncert 20.00 Atrij Muzeja Baroka Šmarje pri Jelšah Rokovo poletje: Od slovenske popevke do starega swinga Natalija Trumpej trio; koncert Avdicija Komedija Jurija Zrneca PETEK. 23. 6. 18.00 Pred gasilskim domom Dobje Gasilska noč v Dobju z ansamblom Stil 18.00 Medgen borza Rečica ob Savinji Kjer se cedi mleko Odprtje razstave 19.00 Sveti križ, Planina pri Sevnici V poletje z Zarjo Koncert MePZ Zarja v spremstvu sončnega zahoda 19.30 Narodni dom Celje Nastop Extra banda ob državnem prazniku 19.30 do 21.00 Špital za prjatle/ Vodni stolp Celje Pevci Kreativne šole glasbe eNota Koncert ob zaključku šolskega leta 19.30 Župnijska cerkev sv. Petra v Šempetru Moški pevski zbor Zvon Koncert 20.00 Šlandrov trg Žalec_ Zdravo, poletje! Funk Fact in Pantaloons Koncert 20.00 Športni park Latkova vas Prebold Pozdrav poletju: A'n'J, Decibel virus, skupina Soul Fingers Koncert 20.00 Pri Kulturni pip'ci - Kozolec Goričica Šentjur Epik komični večeri Društvo Epik teater in Študentski klub mladih Šentjur Podatke za napovednikje zbralaTea Podpečan. 20.00 Dom krajanov Grobelno izštekno? odštekano! 5.0 Koncert zasedbe Niet in Baltazar SOBOTA. 24. 6. 11.00 Galerija Volk Celje_ Odprtje slikarske razstave 25. Poletnega ex-tempora Celje 19.30 Kulturni dom Šmartno ob Paki_ Proslava ob dnevu državnosti 19.30 Celje - Jožefov hrib Kresovanje s Prifarskimi muzikanti Koncert 20.30 do 22.00 Špital za prjatle/ Vodni stolp Celje Severa & Gal Gjurin Koncert 20.30 Žička kartuzija Klapa Šufit Koncert NEDELJA. 25. 6. 16.00 Park pri Domu kulture Slovenske Konjice Godba na pihala Slovenske Konjice Koncert ob državnem prazniku 17.00 Vrt Ipavčeve hiše, Zgornji trg Šentjur Poletni folklorni večer 2023 Nastop Folklornega društva Šentjur z gosti 18.00 Mestni gozd Celje_ Prisluhi v mestnem gozdu 2023 Hostnik pa Krečič: Gozdne mačehe, večer hudomušnih šansonov 18.00 Dvorec Novo Celje Poletje v Žalcu: Baročna glasbena fantazija v delih Vivaldija in njegovih sodobnikov Koncert, Olga in Inga Ulokina, Aleksandar Kuzmanovski, Tilen Udovič in Anita Prelovšek 20.00 Vista Velenje_ Splash festival Dubioza Kolektiv, S. A. R. S. in Senidah; koncert PONEDELJEK, 26.6. 18.00 Pri Domu krajanov KS Konovo Repa velikanka - leteče lutke Lutkovna predstava Lutkovnega gledališča Velenje 19.00 Splošna knjižnica Slovenske Konjice Sto petdeset let gasilstva v mestu Slovenske Konjice (1873-2023) Predstavitev knjige 19.30 Glasbena šola Velenje Kreisberg/Veras duo (ZDA/Brazilija) Koncert v okviru Kreativne jazz klinike 2023 SREDA, 28. 6. 20.00 Kulturni center Laško Benjamin Govže Klavirski recital TOREK, 27. 6. 18.00 Župnijska cerkev Sv. Lenarta Nova Cerkev Neža Čeperlin Orgelski koncert 18.00 Pri Domu krajanov KS Stara vas Medvedek in Zlatolaska Lutkovna predstava Lutkovnega gledališča Velenje 19.00 Splošna knjižnica Slovenske Konjice Konjiške legende Predstavitev knjige 20.00 Galerija Velenje_ Carol Muthiga-Oyekunle: Armour/Amour Odprtje razstave Druge prireditve ČETRTEK, 22. 6. 16.00 do 19.15 Celjski mladinski center Tečaj lego robotike 17.30 Osrednja knjižnica Celje Bralno-pogovorna urica Biblioterapevtsko srečanje s Silvom Purom 18.00 Celjski mladinski center Tečaj orietalskih plesov: Shekaya 20.00 do 00.00 Celjski mladinski center JaMCC večeri novo nastale glasbe PETEK, 23. 6. 15.00 Mestni trg Šentjur Žur za konec šolskih ur! Prireditev za otroke za zadnji dan šole - čarovnik Grega, pevski nastop otrok iz Šentjurja, igre z vodo, družabne igre... 17.00 Športni park Latkova vas Prebold Pozdrav poletju Otroške animacije 18.00 Celjski mladinski center Mobo b2b Dean Deen Elektronski glasbeni set s posebno selekcijo vinyl plošč 19.00 MC Šmartno ob Paki Kon'c šole Koncert Jet Black Diamonds 20.00 Velenjska plaža Kresna noč 20.00 Kavčnikova domačija Velenje Kresni večer na Kavčnikovi domačiji 20.30 Parkirišče pri Domu kulture Svoboda Griže Kresni večer SOBOTA, 24. 6. 8.00 Knjižnica Velenje Vsi kupujemo, vsi prodajamo Sejem rabljenih knjig 10.00 do 12.00 Kostanjev drevored v Zdraviliškem parku Rogaška Slatina Pelikanov potujoči fotografski atelje Fotografiranje v sodobnih fotografskih tehnikah s pridihom nostalgije 10.00 do 17.00 Tehnopark Celje Ulična znanost Poletne znanstvene aktivnosti na Znanstveni ploščadi 17.00 Šporni park Latkova vas Prebold Dan gasilcev GZ Prebold in prevzem gasilskega vozila GVV-2 PGD Latkova vas z veselico 20.00 Local Cafe_ Salsa večer NEDELJA, 25. 6. Izhodišči: Slom pri Ponikvi (5.45) in Celje sv. Jožef (8.45)_ Pohod po Slomškovi romarski poti na dan državnosti Zaključek ob 14.30 na Frankolovem s kulturnim programom in sveto mašo 8.00 Start pri OŠ Prebold Osvojimo Blažev bivak na Golavi PONEDELJEK, 26. 6. 8.30 Odhod iz Športnega centra Žalec Zajadrajmo v poletje 10.00 do 12.00 Vila Rožle Velenje Poletni počitniški Živ-žav za počitnikarje Vsak delavnik v času počitnic TOREK, 27. 6. 10.00 do 14.00 Muzej novejše zgodovine Celje M - kot muzej Poletne počitniške vragolije, petdnevni raziskovalno-ustvarjalni program za otroke od 1. do 5. razreda. 17.00 do 21.00 Celjski mladinski center Skupnostni cirkus Cirkuške delavnice Razstave Pokrajinski muzej Celje - Stara grofija: Žovneški postanejo grofje Celjski; do 30. 9., Lončar. Pečar. Umetnik. Franjo Felicijan; do 31. 8. Knežji dvorec: LJUBIJA, zaklad pod skalo, Od groba do groba -načini pokopa skozi čas, do nadaljnjega Muzej novejše zgodovine Celje: Obrazi; do konca leta 2023, Hermanov bonton; do konca leta 2023, Lepota je ženskega imena; do 27. 10.; spletne razstave: Biti ženska v času korone, Njena zgodba o vojni; do nadaljnjega, Stran pa ne bomo metal' občasna razstave o pogubnih navadah in boljših praksah; do 8. 2. 2024 Otroški muzej Hermanov brlog: Hermanov bonton; do konca leta 2023; Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava Vrata, celjskega kiparja in slikarja Ervina Potočnika; do 26. 6. Krekov trg Celje: Peš po domačih krajih: popotni dnevnik Alme M. Karlin 1934-1936; do 31. 8. Likovni salon Celje: razstava Jug v nas kustosinje Ive Kovač; do 27. 8. Dvorec Novo Celje: razstava Dialog: ŽIVO - NEŽIVO ali o potovanju barve med svetlobo in temo; do 1. 10. Savinov likovni salon Žalec: razstava Kamen spregovori, ko umolknejo ljudje, avtorja Franca Soline; do 20. 7. Galerija Železarskega muzeja Teharje: fotografska razstava V jeklenem objemu Foto kluba Štore Steelo; do 10. 9. Park Žalec pri Fontani piva: fotografska razstava »Canonov program povezovanja generacij«; do 30. 9. Občinska knjižnica Prebold: razstava likovnih del Prebold na platnu; do 16. 7. Galerija Zgornji trg Šentjur: Barvitih 24, redna letna razstava Društva likovnih ustvarjalcev Rif-nik Šentjur; do nadaljnega Knjižnica Šentjur: likovna razstava akademske slikarke Elene Churnosove z naslovom »Žalost vojne« do 31. 7. Mestna galerija v Kulturnem centru Rogaška Slatina: Svet skozi otroške oči, otroška likovna razstava Vrtca Rogaška Slatina; do 1. 7. Grad Podsreda: razstava Igrače Hermana Lisjaka; do 30. 6. 2024 Dom kulture Velenje: fotografska razstava Marjana Klepca, Risanje s svetlobo; 31. 8. Muzej na Velenjskem gradu: »Lejga kamerat! Ne vštic, to naj gre gor, na star' grad!; do 1. 9. Podhod Pošta Velenje: razstava 40 let Gibanja mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline; do 30. 6. Galerija na prostem in razstavišče Standard Velenje: Z dobro energijo naprej!, razstava najpomembnejših projektov za lokalno skupnost MOV; do 31. 8. Podhod Pesje: razstava Škale, ki jih ni več; do 30. 6. Muzej premogovništva Slovenije Velenje: Vezna soba: Velenjske glinene ploščice - Herbarij, brezčasni zapis narave avtorice Kate Laštro; do 30. 6.; Črna garderoba: India Welcome, Hanibal Salvaro, do 30. 6.; podzemni del muzeja 1: Podzemni Nezemljani - Stane Špegel, razstava skulptur; do 30. 6.; Ligijev salon - jamski del salona: razstava Poetična podzemna proga - poezija na predstavitvenih tablah avtorjev, ki so ustvarjali v podzemlju: Tatjana Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Boži-ca Jelušić, Tomaž Letnar, Kristian Koželj, Vlado Poreduš in Stojan Špegel; do 30. 6.; Muzejski park: Rudarji, fotografska razstava Aleksandra Kavčnika; do 30. 6.; Velenjski grad: razstava ob 65 - letnici Muzeja Velenje »Lejga, kamerat! Ne v štirc, to naj gre gor, na star' grad!«; do 1. 9. Knjižnica Velenje: Sončna stena: Družinska drevesa, razstava rodovnikov Rodoslovne skupine Velenje; do 30. 6. Domoznanski oddelek: razstava razglednic Maksima Gasparija iz zbirke Janeza Ostiča; do 30. 6.; Mladinska soba: razstava dijaških likovnih izdelkov Umetniške gimnazije likovne smeri Šolskega centra Velenje; do 30. 6.; Steklena dvojčka: Bralec pomladi: Breda Kolar; do 30. 6.; Otroški oddelek: V igri se rodi prijateljstvo, razstava likovnih del otrok Vrtca Velenje; do 30. 6., Podhod pri Vili Bianci Velenje: Mesto se spominja, fotografska razstava; do 30. 6. 19.00 Velenjska promenada Tanja Lončar Večeri v amfiteatru sport@nt-rc.si Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Barbara Furman, Janja Intihar, Špela Ožir, Eva Rudman, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. mali oglasi/informacije 19 v IOTORNA VOZILA PRODAM SKUTER Sym turbo, tip Ih 30 W/6 mc7, 300 cm3, letnik 2010 prevoženih 15.000 km, prodam. Telefon 041 633-071. 407 VINO, belo in rdeče, ugodno prodam. Možna dostava. Telefon 041 382-735. p VINO iz neškropljenega grozdja (šmarnica, izabela ...) prodam. Cena za liter od 0,70 EUR naprej. Telefon 041 720-499. p STROJI PRODAM PRODAM BELO in rdeče vino, mešanih sort, prodam. Telefon 031 768-175 . 3 7 6 KAKOVOSTNO sortno ali mešano vino prodam. Cena ugodna, možna dostava. Telefon 031 534-970. p Poroke Celje Poročili so se: Katarina KOPITAR in Lucijan SIMNOV-ČIČ, oba iz Celja, Remajla HOROZOVIĆ in Adem OME-ROVIĆ, oba iz BIH, stanujoča v Celju. Šentjur Poročila sta se: Maja HRI-BERNIK iz Podlešja in Primož DRAŠLER iz Horjula, Jasmina HORVAT iz Lutrja in Tomaž TRBOVC iz Zgornje Rečice, Maja GROBOVŠEK in Denis LESKOVŠEK, oba iz Slivnice pri Celju Žalec Poročili so se: Kaja SUŠEC in Alex RADOVANOVIĆ, oba iz Letuša, Anita HANČIČ iz Srednje vasi pri Kamniku in Sebastjan VAVPETIČ iz Kamnika, Petrina KONEČNIK in Aljaž ZAGAJŠEK, oba iz Šmartnega ob Paki, Metka VOVK iz Zabukovice in Silvo ČAKŠ iz Štor, Klara PREDNIK iz Domžal in Matic OMERZU iz Ljubljane, Vanja VODENIK in Klemen KRULEC, oba iz Ljubljane, Margarita DVORNIK GOJSALIĆ in Anže KLJA-JIČ, oba iz Avstrije. TRAKTOR dizel, oldtimer, prikolico kiper, kosilnico Alko, greben 80 cm, in enobrazdni plug za težji traktor, prodam. Telefon 070 612-705. 406 STANOVANJE ODDAM STANOVANJE, 26 m2, v okolici Žalca, svoj vhod, oddam eni ali dvema osebama. Telefon 031 886-033. 412 PRODAM NESNICE rjave, grahaste, črne, pred nesno-stjo, prodamo. Brezplačna dostava po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KRAVO simentalko, težko 700 kg, staro 6 let, brejo 9 mesecev, navajeno ročne molže, ali kot dojiljo, in bikca, starega 3 mesece in pol, prodam. Telefon 031 515-187. 401 BIKCA simentalca, starega 10 dni, in teličko simentalko, staro 8 dni, prodam. Telefon 031 840-282. 369 PUJSKE, težke od 40 do 160 kg, prodam. Telefon 031 839-090. p KUPIM DVE telički, za pašo, kupim. Telefon 040 575924. 40 8 novi tednik Vedm г mm)1. V SPOMIN Mineva leto žalosti, kar si nas zapustil, dragi brat, stric in svak MILKO ŠMID z Blatnega Vrha (25. 3. 1962-22. 6. 2022) Smrt je ODHOD, ki za vedno naredi praznino v življenju in bolečino v srcu. Pusti spomine, s katerimi živimo, v upanju na ponovno srečanje. Nekoč, nekje... Hvala vsem, ki se ga spominjate. Zelo Te pogrešamo ... Vsi tvoji Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je . V SPOMIN 24. junija mineva eno leto, kar nas je zapustil EDI DOBERŠEK (14. 3. 19)42-24. 6. 2022) Ostajajo nam lie spomini na naše skupne dni in sadovi tvojih pridnih rok. Pogrešam o te. Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p OSTALO Smrti Celje Umrli so: Martin DRAŽNIK z Dobrne, 62 let, Katarina OBRAN iz Celja, 83 let, Bora MITIĆ iz Celja, 69 let, Ludvik REHAR iz Galicije, 80 let, Veronika KOKOVNIK iz Žalca, 60 let, Karol ČOPAR iz Mpzir-ja, 75 let, Ivan BEDNJIČKI iz Celja, S6 let, Ilinka DJAKOVIĆ iz Celja,66 let, Jožefa NERAT z Ljubnega ob Savinji, 79 let, Olga APOTEKAR iz Šmartnega v Rožni dolini, 77 let, Marija MUCK ČETINA iz Žalca, 82 let, Konrad PINTER iz Celja 74 Jet. Šentjur Umrli so: Rozalija MASTNAK s Proseniekegp, 88 let, Franv KRAMARŠEK iz Dra-melj, 76 let, Vladimir ZAJC iz Šentjurja, 871et, Bogvmila ZAGAJŠEK iz Boletine, 89 let, Amalija VREČUN iz Zagaja pri Ponikvi, 94 let. Žalec Umrla sta: Izidor SODJA iz Petrovč, 83 let, Alojz PERC iz Žalca,73l et . Velenje Umrl je: Ivan LIPUŠ iz Velenja, 79 let. PRODAM SLOVENSKA bukova drva, na paleti dolžine 25, 33, 50 cm, možna dostava, prodam. Telefon 031 625-479. p PRALNI stroj Elektrolux, širina 45 cm, TV Sony, 105 cm, električni invalidski voziček, lahko zložljiv, teža 32 kg, nosilnost do 100 kg, naklon 12 stopinj, potrebna zamenjava litijevih baterij tipa P112B, ugodno prodam v Savinjski dolini. Telefon 031 637-788. 400 KOTEL za žganjekuho, 60 l, prodam. Telefon 070 798-135. 405 BAZEN, 21 m3, sestavljiv, napihljiv, z vso potrebno opremo, prodam. Telefon 030 786-780. 409 INFORMACIJE: MUZEJ@POKMUZ-CE.SI WWW.POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 POKRAJINSKI MUZEJ CELJE TOREK - NEDELJA/ 10.00 - 18.00 NEDELJA, 25. JUNIJ 2023, MUZEJ ZAPRT. Vabljeni na ogled občasnih razstav ► v Pokrajinski muzej Celje. 4r LJUBIJA zaklad pod skala KOŠNJA zelenic, strmin. Zvonka Korošec, s. p., Cesta kozjanskega odreda 49, Šentjur, telefon 070 711-680. p VELIKA junij, 2023 CELODHEVHI ŠPORTNO SJW штвт Tekmovanje v: » nogometu ■ odbojki • sesalni vod ORGANIZATOR DOGODKA KO KHTRlVNlU KOSTRIVNJCA 2023 Prijave: _ 040 232 185 Ш od ponedeljka do petka ob 18.30 in 22.15 % J HnikTSl telemach ■ ■= kanal 673 kanal 306 kanal 271 kanal 152 20 informacije Več kot jih boste pripeljali, več boste pobrali! NAROCILNICA ZA Ime in priimek: Naslov: Telefon: Datum naročila: E-naslov: Podpis: Naročnino bom plačeval: □ mesečno П na 3 mesece Dna 6 mesecev Dietno □ Soglašam s prejemanjem računov na elektronski naslov (e-mail)_ S podpisom potrjujem naročilo Novega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Pogoji in spletna prijava: https://www.novitednik.si/postanite-narocnik Novi tednik naročam na predlog (ime, priimek in telefon oz, e-mail): NT&RC, d.o.o. Prešernova 19 3000 Celje Več na: www.novitednik.si/po- stanite-narocnik e-mail: narocnine@nt-rc.si telefon: 03-42-25-171 Akcija traja do podelitve bonov vskupni vrednosti 1000eur. Bonvvrednosti20eur prejmeta predlagatelj in naročnik po plačilu trimesečne naročnine naročnika. Število novih naročnikov na posameznika ni omejeno. ZA VSAKEGA NOVEGA NAROČNIKA PREJMETE DARILNI BON PLANETA TUŠ CELJE VVREDNOSTI20 EVROV. BONE V VREDNOSTI 20 EVROV PREJME TUDI NOVI NAROČNIK! 1 naročnik = 20 eur 2 naročnika = 40 eur 3 naročniki = 60 eur 4 naročniki = 80 eur 5 novih naročnikov = 100 eur ... ZA VAS JE PRIPRAVLJENIH 1000 EVROV www.novitednik.si novi tednik Vedno? г №№j l urs Ted ni ko ve Št. 25 / Leto 78 / Celje, 22. junij 2023 Poletna muzejska noč Sprehod po muzejih in galerijah Od 18. ure pa vse do polnoči so bila v soboto obiskovalcem brezplačno odprta vrata muzejev in galerij po Sloveniji, ob tem pa je bilo dogajanje obogateno z različnimi prireditvami. Skupna akcij, imenovana Poletna muzejska noč, je bila že enaindvaj-setič, program pa je pripravilo več kot 80 muzejev, galerij in drugih zavodov na več kot 170 prizoriščih. Tudi celjske ustanove se vsako leto pridružijo tej odmevni akciji. TATJANA CVIRN Pokrajinski muzej Celje je omogočil prost vstop na svoje razstave v Knežjem dvoru in Stari grofiji, enako Muzej novejše zgodovine Celje, ki je obiskovalcem ponudil brezplačen ogled stalnih in občasnih razstav ter predstavitev dela obrtnikov v okviru stalne razstave Živeti v Celju. Lahko so se fotografirali v Fotoateljeju in galeriji Pelikan in se udeležili javnega vodstva po Starem piskru ter po novi občasni razstavi Stran pa ne bomo metal'. Na dvorišču Knežjega dvora je glasbenik Gašper Piano izvedel zanimiv performans Odrgnjeno koleno - glasbena poezija za osamljene duše. Celjan, ki že vrsto let ustvarja v Belgiji, je tokrat združil kitarske zvočne eksperimente in poezijo. Na muzejsko noč so bile v okviru Centra sodobnih umetnosti Celje na ogled mednarodna skupinska razstava Jug v nas (likovni salon), samostojna razstava Vrata avtorja Ervina Potočnika (galerija sodobne umetnosti) ter Objemi nepričakovanega Bojane Križanec in Tomaža Crneja (galerija Račka). V Umetniški četrti Celje se je bilo mogoče Gašper Piano, umetnik, ki ustvarja v Belgiji, je v nastopu na dvorišču Knežjega dvora prepletel glasbo in poezijo. družiti z umetniki na pikniku pred njihovimi ateljeji in si ogledati njihovo skupinsko razstavo, pri kateri so sodelovali Narcis Kantardžić, Milan Todić, Nea Likar, Tomaž Mi-lač, Matej Cepin, Jure Cvitan, Tomaž Crnej, Bojana Križanec in Andreja Džakušič. V Galeriji AQ GCC pa je dogajanje pripravila Gimnazija Celje - Center. Ob otvoritvi del nekdanje dijakinje Barbare Lipnik je bila predstavitev literarne revije Podstrešje, projekcija nagrajenih kratkih filmov dijakov in filma o šolskem poslopju. Foto: Andraž Purg Odprta vrata Galerije sodobne umetnosti Celje so vodila do razstave Vrata celjskega umetnika Ervina Potočnika. Zloščena pločevina članov Kluba starodobnikov Celjski vitezi je pritegnila številne mimoidoče na Muzejskem trgu in obudila spomine na čase, ko so bili avtomobili precej drugačni. I ■ Glasbenik na čelu Grdo spreminja v turističnega društva lepo Str. 29 Kreativno v središču mesta Str. 40 22 intervju Jerneja Jezernik, avtorica in prevajalka, ob izidu popotnih dnevnikov Alme M. Karlin Ko te Alma enkrat zagrabi, te ne izpusti Potem ko je bila maja na Krekovem trgu, blizu spomenika Alme M. Karlin (1889-1950), odprta razstava, ki bo še do konca avgusta predstavljala doslej manj znana dejstva o tej svetovni popotnici, pisateljici in pesnici iz Celja, je pred kratkim pri Celjski Mohorjevi družbi izšel še slovenski prevod njenih treh popotnih dnevnikov. Ti so bili osnova za razstavo, hkrati pa so poznavalcem in ljubiteljem Alminega dela razkrili cel kup novih spoznanj. Med drugim tudi dejstvo, da ni prepotovala le sveta, pač pa je v tridesetih letih prejšnjega stoletja prehodila tudi skoraj vso Slovenijo, ob tem skrbno beležila prigode, jim dodala fotografije, razglednice in svoje risbe. TATJANA CVIRN Delo z naslovom Peš po domačih krajih (Popotni dnevniki 1934-1936) je najprej izšlo v nemškem jeziku pri celovški založbi Drava. Uredila ga je Jerneja Jezernik, ki je poskrbela tudi za slovenski prevod treh popotnih dnevnikov. Ti so zdaj na voljo slovenskim bralcem, obogateni s številnimi opombami, s podatki o pomembnejših osebah v knjigi, s seznamom 400 krajev, ki jih je Alma obiskala ali jih omenila, ter z vrsto fotografij, risb, zemljevidov ... Kako se je avtorica, prevajalka in založnica Jerneja Jezernik lotila zahtevnega dela, kaj vse jo je pri tem presenetilo, kako se trudi ohranjati Almino zapuščino in širiti krog tistih, ki jih navdušuje znamenita popotnica in pisateljica? O vsem tem smo se pogovarjali tik pred celjsko predstavitvijo knjige Peš po domačih krajih, ki jo je v Pokrajinskem muzeju Celje vodila urednica Saška Ocvirk. Zajetno delo z več kot štiristo stranmi je gotovo zahtevalo kar precej vašega časa in energije. Kako ste se lotili projekta, s katerim ste se intenzivno ukvarjali kar leto in pol? Najdba Alminih popotnih dnevnikov je bila lepo in posebno naključje. Doslej smo sicer vedeli, da je napisala te popotne dnevnike, saj so na seznamu njenih del. Nismo pa vedeli, kje bi lahko bili. Leta 2021 je v Rokopisni oddelek Nuka prispela pošiljka in izkazalo se je, da gre za tri popotne dnevnike. Knjigi, ki sta izšli v nemškem izvirniku in slovenskem prevodu, sta zato res obširni. Popotne dnevnike je Nuku poslala dr. Dorothea Wiesenberger - Zwach iz Gradca, prijateljica Thee Schreiber Gammelin. Ko sem dnevnike prebrala, sem si rekla, da je ta najdba tako zanimiva in posebna, da jo je treba čimprej izdati v knjižni obliki. Že v osnovi so bili trije zvezki lepo urejeni in oblikovani. Alma je že sama pripravila podlago za knjižno obliko, zato je Thea dala dnevnike gospe iz Gradca, da bi našla založnika. To je uspelo šele po mnogih desetletjih. Je bilo to delo kaj bolj utrujajoče kot prevajanje in pisanje prejšnjih knjig o Almi? Utrujajoče je bilo, a je bila tema tako zanimiva, da me zgoščenost dela ni motila. Zanimivo je, da sem hkrati prevajala popotne dnevnike in urejala njihovo nemško izdajo. Tudi za tiste, ki Almino delo in življenje že dobro poznamo, je to delo nekaj posebnega. Te posebnosti so me držale pokonci, vzporedno pa tudi potepanja po Alminih sledeh po Sloveniji. Pokazala so mi, da je bila Alma kljub temu, da je morda kakšno geografsko ime zapisala napačno, zelo natančna in verodostojna. Po slogu spominjajo ti dnevniki na popotne skice z njenih potovanj okrog sveta, le da gre tokrat za doživetja med letoma 1934 in 1936 na slovenskih tleh. Deloma ste torej šli po njenih poteh in preverili ter podoživeli njene zapise. Kako to? Po Alminih poteh sva se začeli potepati z mamo, in sicer iz preprostega razloga, ker sem si pri prevajanju besedila marsikatero stvar težko predstavljala. To terensko raziskovanje je bilo nujno že zato, da sem se kot prevajalka lahko lotila tega dela. Ob tem se mi je razkril še en zanimiv izziv, na katerega so me opozorili ljudje in se je ujel z mojo željo, da bi pripravila vodnik po Alminih sledeh s poudarkom na zelenih potepanjih, lokalni ku-linariki in povezanosti med literaturo in hojo. Domnevam, da za tako zanimivo delo ni bilo težko najti založnika ... Že prej sem nekaj Alminih knjig pripravila tako, da sta približno istočasno izšla nemški izvirnik in slovenski prevod. Alma je namreč vsa svoja dela napisala v nemškem jeziku in zdi se mi nujno, da najdejo knjige pot tudi do nemških bralcev, s čimer jo vračamo na literarni zemljevid, kjer je nekoč že bila. Celovška založba Drava ima za Almine knjige in knjige o Almi res velik posluh in podobna je zgodba s Celjsko Mohorjevo družbo, ki je tudi že izdala ogromno Alminih del. Celje je pač Almino mesto. Zadnja knjiga je res svojevrsten dosežek, saj ne gre le za prevode treh dnevnikov. Delo je pomembno tudi zaradi tega, ker je obogateno s številnimi opombami, ki so pomenile veliko raziskovalnega in terenskega dela ter poznavanje celotnega Alminega opusa. Ob tem so dodani še spremna beseda, geografsko kazalo, ki ga je izdelala dr. Mari- »Ob sobotah je spominska hiša odprta od 10. do 17. ure in če obiskovalci želijo izvedeti kaj več o Almi, jim z veseljem povem. Najbolj so zabavni najmlajši, zlasti dekleta, ki menijo, da je Alma lahko uresničila svoje sanje, ker ni imela moža.« Jerneja Jezernik, doma iz Braslovč, je po končani I. gimnaziji v Celju doštudirala slovenščino in nemščino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Nekaj časa je v Celju in Velenju poučevala oba jezika ter nato delala kot učiteljica slovenščine v slovenskih dopolnilnih šolah v Nemčiji. Kot novinarka in urednica je delala v Avstriji. Že več kot 25 let se ukvarja s preučevanjem literarne, intelektualne in materialne dediščine Alme M. Karlin. Napisala je tri njene biografije in v slovenščino prevedla številna njena dela. ja Počivavšek iz Muzeja novejše zgodovine Celje. Objavljen je tudi nemški zemljevid, ki je bil priložen dnevnikom. Pri založbi pa so poskrbeli za slovenski dvojnik, saj je Alma vsa imena krajev zapisala po nemško. Nekaj posebnega je zadnji del knjige. Popotni dnevniki so bili zasnovani kot album in imajo res veliko slikovnega gradiva, ki da vpogled tudi v Almin čas. Gre za Almine in Theine fotografije, stare razglednice in skoraj pri vsakem obiskanem kraju še Almine ilustracije značilnih rastlin, kar kaže ne le ljubezen, pač pa tudi veliko poznavanje le-teh. Pri razstavi na Krekovem trgu je sodelovalo več celjskih ustanov, soavtorica je poleg vas in Marije Počivavšek tudi dr. Alenka Hren Medved iz Osrednje knjižnice Celje. Obe sta sodelovali tudi pri pripravi strokovnih opomb v popotnih dnevnikih. Je tovrstno povezovanje običajno pri vašem delu? Vedno si želim sodelovanje, saj to pripomore k še boljšemu rezultatu. V nemškem intervju 23 von Buttlar-Moscon, ki je bil po duši pesnik in idealist in bolj slab gospodar, saj je grad spravil na boben. Alma je nosila s seboj na grad zrezke, da ni bila lačna. Po propadu gradu je postal zelo dober prevajalec iz hrvaščine, srbščine in slovenščine, kar je bilo za plemiče v tistem času neobičajno, da so znali jezik okolja, kjer so živeli, in sicer tako dobro, da so lahko iz njega prevajali. Kdaj in zakaj ste se vi tako navdušili nad Almo? Dejali ste, da je prvo radovednost zbudila spominska plošča na njeni rojstni hiši, ki ste jo opazili kot dijakinja. Zadnjič sem srečala Amalijo Maček, ki je koordinatorka programa Slovenije kot častne gostje v Frankfurtu, in je rekla, da te Alma ne izpusti, ko te enkrat zagrabi. To smo izkusili mnogi. A samo ta čar bi bil premalo, če ne bi bilo zadaj veliko dela in stikov z založniki, da lahko takšni projekti zaživijo. Kaj se lahko v današnjih časih naučimo od Alme? Kaj nam sporoča? Jo lahko ženske vidimo kot vzornico za pogum, samostoj- njena lastnica. Torej to ni le Almina, pač pa tudi Theina hiška, v kateri sta v revščini živeli do smrti (Alma je umrla leta 1950, Thea pa 1988, op. p.). Imeli sta več gostov, med njimi tudi omenjeno darovalko dnevnikov iz Gradca in Jutto Borck iz Berlina, ki sem jo v imenu Zavoda Celeia Celje, ki upravlja spominsko hišo, maja povabila na obisk. Spominjala se je, kako skromno je bilo bivanje v njej. Želim si, da bi zbrali vsaj nekatere predmete, ki so bili nekoč v hiški, in uredili manjši muzej. Nekaj sem jih dobila v dar. Od gostje iz Nemčije sem dobila čajni lonček, Almin zvezek, kamor je zapisovala zgodovino Inkov, nekaj fotografij in ilustracij, gospa Wi-esenberger - Zwach mi je podarila 20 listov iz Theinega fotografskega albuma, verjetno pa imajo veliko predmetov ljudje, ki so jih odnesli v času, ko je bila hiška zelo dotrajana in so jih vzeli, da bi jih rešili. Vas je kdaj zamikalo, da bi tudi vi potovali okrog sveta kot Alma? Nekaj časa ste sicer živeli v tujini, a ste se vrnili. Je doma lažje? izvirniku knjige o Almi z naslovom Daljna ženska sem vključila nemške zgodovinarje in to sem si od nekdaj želela tudi za slovenske prevode, a vedno ni bilo mogoče. Delam kot samostojna delavka v kulturi in kot podjetnica, na drugi strani so ustanove, ki imajo svoje programe in sodelavce. Z enimi lahko sodeluješ, z drugimi malo manj. Ko sem ugotovila, kako dragocen material imam v rokah, se mi je zdelo, da ga res ne morem sama deliti z bralci. Menim, da si Alme tudi ne smemo lastiti, kot se včasih dogaja, pač pa jo je treba deliti. Sodelovanje s celjskimi ustanovami pri tej razstavi se je tako pokazalo kot zelo dobro in ga želim v prihodnje. »Menim, da si Alme ne smemo lastiti, kot se včasih dogaja, pač pa jo je treba deliti.« Kar precej promocije je Alma doživela zadnje čase v Celju tudi po vaši zaslugi. Kakšna naj bi bila njena popularizacija v prihodnje, da je ne bi morda nerealno povzdignili v nasprotju s časom pred desetletji, ko je bila zamolčana, in da se ne bi spremenila v ceneno turistično zanimivost? Alma je povzdignjena le v srcih tistih, ki jo vzamejo za svojo. Teh ni nikoli toliko, da bi lahko postala neke vrste poceni turistični izdelek. Tržiti jo je treba do neke mere in z neko vsebino. S sodelovanjem celjskih ustanov pri razstavi smo se po mojem zavedli, da ima vsaka košček Alme, ki jo lahko že ponudi, in da lahko že zdaj naredimo dober izdelek, če stopimo skupaj. Sama sem naredila prve korake v to smer, ampak ta pot bo še dolga. Na mojo in pobudo založbe Drava bo jeseni izšel nemški vodnik za popotnike in po-hodnike po Alminih sledeh po Sloveniji. Nekaj podobnega, a malo bolj poglobljeno, si želim tudi v slovenščini. Pri tem bo nujno sodelovanje več ustanov, da bo rezultat lahko vedno boljši. Sicer pa mislim, da se ideja o Almi kot poceni turističnem izdelku ne bo uresničila. To se je dobro pokazalo pri nemški biografiji o Almi, ki se je leta 2020 uvrstila med trideset najboljših del neodvisnih nemških, avstrijskih in švicarskih založb. Alma sodi v ta okvir, ker je tudi sama cenila samostojnost, neodvisnost, saj je rekla, da sta njen sen svoboda in znanje. Pričakujete, da bodo popotni dnevniki prav tako uspešni na nemškem trgu, kot je bila omenjena biografija? Pri Slovencih je Alma pri knjižnih izdajah že skoraj blagovna znamka, medtem ko je na nemškem knjižnem trgu narejen šele prvi korak. Sama sem za nemški trg uredila dve knjigi pri berlinski in štiri pri celovški založbi. Gre za delo, ki se bo verjetno obrestovalo šele čez leta. Letos jeseni bodo Almo lahko srečali obiskovalci Frankfurtskega knjižnega sejma, kjer bo Slovenija častna gostja, ob sejmu pa bo na posebni razstavi Pokrajinskega muzeja Celje predstavljena kot pisateljica. Alma je torej nekakšen univerzalni lik, ki ga lahko razumejo po vsem svetu. Še danes nagovarja široko množico bralcev in navdušuje generacije mladih umetnikov. To dokazuje tudi izposoja njenih rokopisov v Nuku, kjer sodi med najbolj izposojano gradivo. Po njem posegajo ne le germanisti, pač pa tudi strokovnjaki z drugih področij. Sama jo vidim na svoj način, pri njenem preučevanju želim biti nepristranska, kar mi vedno ne uspe povsem, zato je pomembno, kako jo vidijo drugi. Vse to pripomore k bogastvu interpretacij njenega dela in življenja. Ste bil morda kdaj tudi slabe volje, ko ste prebrali kakšen drugačen pogled nanjo? Všeč mi je ravno to, da vidimo Almo na razne načine. Iz tega se sama veliko naučim in dobim idejo za kak nov projekt. Vas je kakšna stvar v popotnih dnevnikih vendarle presenetila glede na to, da dobro poznate njeno delo in življenje? Teh stvari je več. Zanimiv je že njen slog po-potniških skic, kot jih je pisala s potovanj okrog sveta. V ospredju so prigode, s katerimi se lahko ljudje poistovetijo, kar je eden od ključev za priljubljenost njene literature. Presenetilo me je tudi, da se je Alma izkazala ne le kot velika ljubiteljica cvetlic, pač pa tudi živali, saj je imela kar nekaj psičkov, ki so jo spremljali na poteh in poskrbeli za razne dogodivščine. Predvsem pa se v teh dnevnikih Alma pokaže kot topla, čustvena oseba, predvsem do psov, medtem ko je bila prej ta njena podoba bolj skrita. Zanimivo jo delajo tudi srečanja z ljudmi, ki jih prej nisem »Alma je povzdignjena le v srcih tistih, ki jo vzamejo za svojo. Teh ni nikoli toliko, da bi lahko postala neke vrste poceni turistični izdelek.« poznala. Vesela sem, da se je dobro počutila tudi v mojih domačih Braslovčah. Če je bila do nekaterih krajev zelo kritična, pa je v poglavju Pri lepi Minki v Braslovčah pokazala, da se ji je kraj močno vtisnil v srce, saj se je lepa Minka izkazala s pravo slovensko gostoljubnostjo. Šlo naj bi za Minko Krašovic, ki je bila dobra kuharica, zato je Alma k njej vodila svoje goste. Presenetilo me je tudi, kako rada je obiskovala slovenske gradove, zlasti Pišece. Tudi njihovi prebivalci so jo navduševali. Mene pa je presenetil zadnji lastnik gradu Pišece Alfred »Bila je pokončna oseba, ki je hotela imeti o vsem svoje mnenje in ni gledala le na tisto, kar je bilo v določenem času moderno.« nost in neodvisnost? Bi bila danes morda vplivnica na družabnih omrežjih? Morda res, ker je bila pragmatična, ko je šlo za promocijo njenih knjig ... Meni se Alma kaže ne samo kot idol žensk, ki v njej morda vidijo celo preveč oziroma tisto, kar pri sebi pogrešajo in same tega ne morejo uresničiti. Ko gre za enakopravnost spolov, se to v stoletju očitno ni bistveno spremenilo. Zelo zanimivo se mi zdi njeno vodilo, da sta bila njen sen znanje in svoboda. Zlasti beseda svoboda se mi zdi pri njej zelo pomembna in povezana s tem, da se je znala tudi z dejanji upreti dvema totalitarnima režimoma, tako nacionalsocializmu kot kasneje komunizmu, čeprav je za to plačala visoko ceno. Bila je pokončna oseba, ki je hotela imeti o vsem svoje mnenje in ni gledala le na tisto, kar je bilo v določenem času moderno. Morda je zato še vedno nihče od literarnih zgodovinarjev ni mogel uvrstiti v nobeno literarno zvrst ali krog. Imela je svoj slog in pri tem je vztrajala vse svoje življenje. Tako je ravnala tudi pozneje, ko s svojimi literarnimi deli ni bila več tako zelo uspešna. To se močno kaže v tretjem popotnem dnevniku, ko štiri leta ni izšla nobena njena knjiga in je bila zaradi tega depresivna. Ob sobotah že nekaj časa sprejemate obiskovalce Almine in Theine hiške v Pe-čovniku, kjer ste gostili tudi nekaj zanimivih predavateljev. Med drugim je spomine obudila tudi nekdanja Theina prijateljica Jutta Borck, iz dnevnikov pa ste tudi izvedeli nekaj novega o hiški. Kaj si želite, da bi bilo v njej? Na podlagi zapisov lahko sklepam, da je Alma kupila hiško iz svojih honorarjev kot naložbo. Ko ji je postala odveč, jo je kupila Thea. Kot nemška državljanka se ni mogla vpisati kot Zame doma ni bilo nikoli lažje, razen da sem imel blizu družino, ki me je vedno podpirala, v poklicu pa mi je tujina ponudila veliko več priložnosti, kot mi jih še vedno nudi domovina. Pred epidemijo sem že načrtovala pot v Arequipo v Peru, kjer sem odkrila sorodnike Almine velike ljubezni, inkovskega pesnika Atahualpe ... Želja obiskati svet po Alminih sledeh v meni še vedno živi. Za to bo še čas. Vedno kadar rečem, da bom naredilo piko pri Almi, se odpre kakšna nova star, za katero sem presenečena, da se zgodi. Tudi poti po Sloveniji odkrivajo ogromno zgodb. Veliko je bilo lepih srečanj z ljudmi, odkrila sem, da Alma povezuje tiste, ki hočejo doživeti kraje ne samo skozi oči turista, ampak z globljo vsebino. Tako bi rada potovala tudi po tujini. Do takrat pa boste morali nabirati kondi-cijo, da boste lahko hodili po Alminih kriterijih, saj je bil zanjo šele deseturni pohod tisti pravi. V spremni besedi popotnih dnevnikov sem poudarila tudi to, da je bil peturni pohod po njenem kratek sprehod, sedem ur hoje je bilo zanjo že pravi pohod, medtem ko je deset ur hoje označila kot izvrsten pohodniški dosežek. Včasih sem mislila, da pretirava, a ko sem prebrala, da je šla peš iz Šmartnega ob Paki v Logarsko dolino ali da je prehodila celotno Tuhinjsko dolino v enem dnevu, sem videla, da je vse res ... Zanimivo, da se je oglasil gospod iz Nizozemske, ki je prišel do virov, da so jo v Indoneziji opisovali kot histerično žensko, ki je vsem domačinom svetovala, naj se ne vozijo, pač pa naj gredo peš, in to v tistem vročem podnebju . Foto: Andraž Purg 1 iJ^ÄeT w VITANJE Nekdanjemu ultramaratoncu Andražu Pogorevcu občani zaupali prvi županski mandat »Zupanovanje je kot štiriletni maraton« Da je v odlični psihofizični pripravljenosti, ni dvoma, saj se je dvakrat uspešno udeležil tekaškega izziva ultratrail. Ob tem 32-letni Andraž Pogorevc, ki so mu Vitanjčani na lanskih lokalnih volitvah zaupali prvi županski mandat, še pravi, da mu tudi volje za delo ne manjka. Stavi na sodelovanje in povezovanje. Lokalno politiko je minula leta soustvarjal kot občinski svetnik, bil je tudi poveljnik vitanj-ske civilne zaščite, ki je med pandemijo covida-19 odigrala pomembno vlogo pri premoščanju izrednih razmer. BARBARA FURMAN Andraž Pogorevc je odraščal v stavbi, v kateri ima še danes prostore vitanjska občinska uprava. Pravi, da je kot fantič večkrat pometal stopnišče pred vhodom v pisarne. Takrat niti slutil ni, da bo leta kasneje v občinsko stavbo vstopal kot župan. Z 32 leti ste eden najmlajših slovenskih županov. Je mladost predvsem prednost ali zaradi neizkušenosti tudi pomanjkljivost pri vašem delu? Menim, da je mladost pri županovanju predvsem prednost. Sveža energija je dobrodošla pri številnih izzivih, s katerimi se srečujem pri delu. Potreben je preudaren in celovit vpogled v naložbene projekte, ki jih moramo dokončati in pripraviti nove. Ste ob prihodu v občinsko upravo uvedli kadrovske ali organizacijske spremembe? Potreb po kadrovskih spremembah za zdaj ni. Sem pa nekaj sprememb uvedel pri načinu dela. Veseli me, da sta med sodelavci prisotni pozitivna energija in motivacija za čim bolje opravljeno delo. Najbolj pomembno je, da smo zaposleni v občinski upravi dosegljivi za potrebe ljudi in da nastale težave rešujemo strokovno ter učinkovito. Da jim v okviru pristojnosti v največji možni meri pomagamo. Ste poklicni gasilec. Magistrski študij menedžmenta poslovnih sistem ov ste končali s prim erjavo sesil cev in enot civilne zaščite v siste- mu zaščite in reševanja. Župansko delo opravljate nepoklicno. Zakaj? Trenutni zaposlitveni status in delovni proces poklicne gasilske enote mi omogočata usklajevanje z delom v občinski upravi. Glede tega ni težav, zato župansko funkcijo opravljam nepoklicno. Pri tem imam dneve od jutra do večera zapolnjene z obveznostmi. Ne bom se pritoževal, vajen sem delati. (smeh) Kako kaže z gradnjo težko pričakovanega vrtca? Gradnja vrtca naj bi se končala jeseni naslednje leto. Gre za 1,8 milijona evrov vredno pridobitev, ki je finančno ne bi zmogli, če več kot polovice denarja ne bi prispevala država. Trenutno smo najbolj zaposleni z iskanjem optimalnih rešitev, da bi ob vrtcu v naslednjih letih uredili športni park ter vzpostavili varno in učinkovito prometno ureditev. Vrtec Vitanje bo imel šest igralnic, razporejene bodo v pritličju in nadstropju z izhodom na zunanje terase v leseni montažni konstrukciji. V spodnjem pritličju bosta osrednji prostor in športna igralnica. Tako bomo otrokom in vzgojiteljem zagotovili odlične pogoje za delo in bivanje. Veliko denarja usmerjate tudi v izboljšanje vodo-oskrbnega sistema. Katere razvojne pridobitve še lahko obljubite do konca mandata? Dobrodošli .'-H. K . A as: ч /'KB J*-' • '- 'k.«.** 4r pzttok^ JU Med občani je že dlje prisotna želja o gradnji bolj prostorne poslovilne vežice. Kdaj jo bomo zgradili, trenutno še ne morem napovedati, saj je vse odvisno od financ. Glede cestne infrastrukture ne morem ničesar napovedati, je pa dejstvo, da veliko že obstoječih dotrajanih cestnih odsekov čaka na prenovo, zato bomo nekaj denarja v ta namen morali zagotoviti v naslednjih letih. Drugo leto težko napovem naložbe na področju cest, saj so v ospredju vrtec in naložbe v vodooskrbo. Priložnosti za razvoj iščemo tudi na področju turizma. S turizmom je tesno povezan Center vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga (Center Noordung), ki je množično obiskan. Zato je Vitanje postalo prepoznavno v širšem slovenskem in tudi mednarodnem prostoru. Znajo lokalni ponudniki to izkoristiti? Turistično zgodbo, povezano s centrom Noordung želimo nadgrajevati. Trenutno so nekateri zasebniki ustvarili možnosti za nočitve, saj si v Vitanju želimo, da bi turisti ostali v kraju dlje, ne le nekaj ur. Imamo lepo in neokrnjeno naravo ter urejene pohodne poti. Pred leti smo uredili parkirna mesta za avtodome, to parkirišče nameravamo še povečati. Iščemo priložnosti na državnih razpisih za sofinanciranje naložb s področja urejanja turistične infrastrukture. Vitanje je podeželska občina, zato ne nudi veliko priložnosti za zaposlitev. Ali se mladi zaradi tega izseljujejo ali ostajajo v domačem kraju in si tu ustvarijo družine? Spodbuden je podatek, da se mlade družine priseljujejo v vitanjsko občino. Razlogov za to je najbrž več. Zagotovo hodnost ozvezd, ir o p . ^тт m j? _' v» " Občina Vitanje Grajski trg 1, Vitanje 03 757 43 5k www.vitatje.si info@vitanje.si tf - ; -r TIC Vitanje 10a vasi 18, Vitanje 040 300 052 www.tic-vitanje.si tic.vitanje@center-noordung.si Andraž Pogorevc je odraščal v stavbi, kjer zdaj županuje. Naziv častni občan Občine Vitanje bo prejel dolgoletni vitanjski župan Slavko Vetrih. Elica Pavlič bo prejela zlati grb Občine Vitanje za prizadevno delo v Društvu kmečkih žena Lipa ter neusahljiv življenjski optimizem. Župan Andraž Pogorevc bo priznanja podelil še nekaterih organizacijam, ki letos praznujejo jubilej, ter posameznikom, ki so s svojim uspešnim delom pripomogli k prepoznavnosti Vitanja v širšem slovenskem prostoru. so k temu pripomogle visoke cene najemnih in tržnih stanovanj ter parcel v okoliških občinah. Ljudje se za priseljevanje v našo lokalno skupnost odločajo tudi zaradi miru in lepega okolja na obronkih zelenega Pohorja. To je neprecenljivo. Se pa kot župan zavedam, da bomo v naslednjih letih morali zagotovili nova neprofitna najemna stanovanja. V ta namen bomo morali poiskati finančne vire, saj občina gradnje stanovanjskih blokov sama ne zmore. 25. junija v Vitanju praznujete tako dan državnosti kot občinski praznik. V vlogi župana boste prvič nagovorili Vitanjčane. Kaj jim boste sporočili? Počaščen sem, da jih bom lahko nagovoril. Sporočilo govora bi lahko strnil v tri besede: človek, skupnost, občina. Med drugim bom poudaril, da interesi posameznikov ne smejo biti večji in pomembnejši od tvornega, uspešnega in povezovalnega odnosa vseh občank in občanov. Le zaradi tega smo lahko skozi večstoletno zgodovino ustvarjali skupnost, na kar smo lahko ponosni. Zato občinski praznik doživljamo kot simbol povezanosti med preteklimi in sedanjimi rodovi za skupno prihodnost. V naslednjih dneh se bo v počastitev praznika zvrstilo več prireditev, ki jih organizirajo lokalna društva in organizacije. Ste ultramaratonec. Med drugim ste bili na ekstre-mni preizkušnji Ultratrail K24. Se spet pripravljate na kakšen zahteven izziv? Iz ultramaratonca sem zaradi vseh obveznosti postal rekreacijski tekač. V zgodnjih jutranjih ali v večernih urah najdem čas za tek. Tako vzdržujem dobro psihofizično pripravljenost. Gibanje v naravi me sprošča. Takrat razmišljam o rešitvah in novih idejah. Novih zahtevnih tekaških izzivov trenutno nimam, zdaj je moj izziv županski mandat, ki je svojevrsten štiriletni maraton. (smeh) Upam, da mi bo na njem uspelo premostiti vse ovire oziroma težave. Ponosen bom, če bodo na cilju mojega županskega maratona z rezultati zadovoljni občanke in občani naše lepe občine. Foto: Andraž Purg Vrtec bo končan predvidoma jeseni naslednje leto. Imel bo šest igralnic, razporejene bodo v pritličju in nadstropju z izhodom na zunanje terase v leseni montažni konstrukciji. V spodnjem pritličju bosta osrednji prostor in športna igralnica. na prazničnem obisku 25 Turizem postavlja Vitanje na svetovni zemljevid 3 «- A v /v k 4 i ш. T *** Г Milan Pogladič od konca maja vodi vitanjsko turistično društvo. IpP0^ m Glasbenik prevzel vajeti turističnega društva V Vitanju so dobili novega predsednika tamkajšnjega turističnega društva. To je postal Milan Pogladič, verjetno bolj znan kot član družinskega Tria Pogladič, s katerim nastopa že skoraj tri desetletja. Kot predsednika ga z drugimi člani turističnega društva čaka organizacija 32. Holcerije. »To ni le veselica, ampak velik kmečko-gozdarski praznik, ki je zakoreninjen med Vitanjčani in okoliškimi prebivalci.« Milan Pogladič je sicer Vojničan, a se je pred leti, ko je spoznal svojo kasnejšo ženo, preselil v Vitanje. »Zaljubil sem se v Vitanje. Tu je prelepa narava, mir in ljudje so zelo povezani. Vsi se pozdravljamo.« JANZE FRIC Načrtovanje Holcerije je že v polnem teku. Novi predsednik in devetčlanski upravni odbor so že veliko postorili. »Naredili smo načrt za logistiko in orisali potek prireditve. Holcerija bo 13. avgusta, dogajanje bo podobno, kot je bilo doslej. Moji predhodniki so dobro delali.« Znano je že, da bo uraden začetek tradicionalna povorka ob dveh popoldan. Načrtuje, da bodo v prihodnosti tradicionalno prireditev razširili. Tako se bo iz enodnevne podaljšala v dvo- ali tridnevno. Da jim bo to uspelo, načrtujejo sodelovanje z drugimi društvi, ne le s štajerskimi, tudi širše. Poleg predsedovanja v turističnem društvu je od zadnjih občinskih volitev tudi član občinskega sveta. Turistično in prireditveno dogajanje dopolnjuje kot predsednik občinskega odbora za druž- beno dejavnost. Sicer je tudi v Vitanju podobno kot drugod na slovenskem podeželju. Ko »Zaljubil sem se v Vitanje. Tu je prelepa narava, mir in ljudje so zelo povezani. Vsi se pozdravljamo.« eden prime za delo, se mu hitro pridružijo tudi drugi. Turistični ogled Vitanja Kam pelje tiste, ki pridejo na obisk v Vitanje? »Najprej jih povabim k sebi domov na aperitiv, potem pa vsekakor sledi ogled Centra Noordung, ki je zelo zanimiv. Temu sledi okrepčanje v katerem od vitanjskih gostišč. Nato se odpravimo še v okolico Vitanja, tudi v hribe. Imamo zelo dobro lokacijo za planinarjenje, Vitanje je namreč obkroženo s Kozjakom, Stenico in Pohorjem.« V turističnem društvu organizirajo tudi pohode po obronkih Vitanja, zato se dobro znajde tudi v okoliških hribih. V Vitanje prihajajo gosti iz vse Evrope. Veliko jih je s severa Evrope, Dancev, Švedov in podobno. Predvsem tistim iz nižinskih držav so zelo všeč ravno hribi, ki jih državah Amerike. Ogromno kilometrov so prepotovali in vse je bilo potrebno organizirati. Zato se tudi znajde v vseh svojih vlogah, saj ima veliko izkušenj. Ko so gostovali v Avstraliji, so imeli še posebej zahteven urnik. Odigrali so po tri koncerte v enem dnevu na različnih koncih mesta. A to so milijonska naselja, katerih velikost si Slovenci težko predstavljamo. Vožnja z enega konca na drugega »Bilo je tudi obdobje, ko smo igrali čisto vsak dan. Tudi v tujini.« doma nimajo. Zanimajo jih tudi vitanjske turistične kmetije, kjer si z zanimanjem ogledajo, kako poteka delo na kmetiji. 28 let Tria Pogladič »Vitanjčani so me poznali kot muzikanta in me sprejeli medse,« pravi Milan Pogla-dič. Že skoraj tri desetletja, od leta 1995, igra z družinskim Triom Pogladič, ki že od začetka nastopa v isti zasedbi. Večinoma igrajo na zasebnih zabavah, pred časom so občasno neprestano igrali od četrtka do nedelje. »Bilo je tudi obdobje, ko smo igrali čisto vsak dan. Tudi v tujini.« Trikrat so bili v Avstraliji in ravno tolikokrat v Združenih lahko traja tudi dve uri. »Slovenci, ki živijo v Avstraliji, so nas povabili na kosilo. Ker gre za zelo veliko deželo, smo se samo za kosilo peljali tudi do 500 kilometrov, da nam niso zamerili,« je še dodal z nasmehom in pripomnil, da je to podobno, kot da bi danes šli na kosilo v Salzburg, jutri v Sarajevo. »V tujini občutiš ljubezen do svoje domovine. Ne sicer na začetku, ampak po nekaj tednih začutiš domotožje. Na tujem sem se naučil bolj ceniti naše kulturo, jezik in glasbo.« Predvsem pa sogovornik izpostavlja, da je treba ljudem okoli nas naprej prisluhniti in razumeti njihov položaj. Foto: Andraž Purg Že skoraj tri desetletja igra v družinskem Triu Pogladič. »V tujini najdeš sebe,« pravi. Ne obupujejo tudi v boju mlini na veter шш^ш^ »Naša občina je majhna, projektov pa je veliko,« pravi bistriški župan Franjo Debelak. V občini trenutno rastejo nova stanovanja v sklopu Bratuševe domačije, občinska uprava išče vire financiranja za gradnjo nove telovadnice in novega vrtca. Žive so ideje o osvežitvi središča kraja in ureditvi ruševin gradu Kunšperk. Dolgoletna želja lokalne skupnosti je lekarna. Večletna prizadevanja zanjo župan opisuje kot boj z mlini na veter. TINA STRMČNIK Občinski svet je na zadnji seji obravnaval ideje o ureditvi središča Bistrice ob Sotli. Po besedah tamkajšnjega župana je pobudo za ureditev dal častni občan prim. Franc Božiček, dr. med., ki je bil včasih predsednik bistriškega turističnega društva. V križišču, kjer je Plečnikov vodnjak in kjer je nekoč stala kapelica, si je Božiček še z enim častnim občanom, kiparjem Francijem Černel-čem, zamislil kamnito skulp-turo. »Naročili bomo izdelavo projektne dokumentacije, za postavitev skulpture bo treba pridobiti soglasja vseh sogla-sodajalcev,« je dejal Debelak. Omenil je, da je še ena sprememba predvidena v trgu, kjer je tudi občinska stavba. »Trg želimo preurediti tako, da bo uporabnejši in da bo še bolj privlačen za sejemska dogajanja, ki so značilna za ta prostor. Sicer so z obujanjem naše kulturne dediščine povezani štirje projekti, s katerimi smo se prijavili na različne razpise in upamo na pridobitev sofinanciranja.« Občina je že pridobila gradbeno dovoljenje za novo telovadnico in vrtec, kako pa je z zagotavljanjem potrebnega denarja? Nova telovadnica in vrtec bosta ena največjih naložb v zadnjih nekaj desetletjih, zato ne čudi, da zagotavljanje denarja zanju ni povsem preprosto. Sofinanciranje smo si že zagotovili z uspešno prijavo na razpisa ministrstva za vzgojo in izobraževanje ter Eko sklada. Upamo na uspešno prijavo na razpis, ki ga bo prihodnje leto objavilo ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport. Gradnja nove telovadnice je vsekakor povezana z razvojem turizma, saj bomo tam lahko gostili športne prireditve na višji ravni. Gradnja nove telovadnice in vrtca je skupaj ocenjena na pet milijonov evrov, trenutno nam manjkata še približno dva milijona evrov. Prepričan sem, da smo do tega denarja upravičeni in da bomo na enem od razpisov zagotovo uspešni. Ob osnovni šoli predvidevate podzemno garažo. Kako to, da ste se odločili za takšno ureditev parkiranja? Za takšno ureditev smo se odločili, da bomo lahko na utesnjenem prostoru zagotovili dovolj možnosti za parkiranje vozil. Parkirnih mest na prostem je že danes, tudi če v šoli ni večjih prireditev, premalo. Ker bo vrtec imel dodaten oddelek, bo potreba po parkiranju še večja. Ker bodo novogradnje vkopane v brežino, je smiselno klet uporabiti za garažno hišo za približno 40 avtomobilov. Da bi pred propadanjem rešila Bratuševo domačijo, jo je občina odkupila. Kako napreduje gradnja stanovanj in oskrbovanih stanovanj? Izvajalec, ki je bil izbran na javnem razpisu, že pridno dela. Projekt je dobro pripra- vil profesor Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani prof. dr. Matej Blenkuš. V sklopu naložbe obnavljamo staro Bratuševo domačijo, s čimer ohranjamo arhitekturno dediščino. Na mestu, kjer je bil hlev, bo zgrajena novogradnja. Skupno bodo na voljo tri oskrbovana stanovanja in eno neprofitno stanovanje. Gradnja naj bi bila končana letos, namenu jih nameravamo predati prihodnje leto. Z dediščino so povezane še ruševine gradu Kun-šperk, ki jih želite urediti. Zakaj se vam njihova ureditev zdi smiselna? Občina bi rada v svojo last pridobila zemljišče, kjer so ruševine gradu. To območje je zdaj z okoliškimi gozdovi v lasti Zavoda za gozdove Slovenije. Najprej bomo poskrbeli za odmero zemljišča. Do ruševin želimo urediti dostopno pot in v skladu s smernicami strokovnjakov narediti razgledno ploščad. Lepi razgledi so na primer v bližini cerkve sv. Križa ali cerkve svete Matere Božje na Svetih gorah. Lep razgled ponujajo tudi Trebče in Križan vrh. Na omenjenih vzpetinah želimo urediti klopi in točke za fotografiranje. Morda bo kakšen turist vaše kraje obiskal tudi zaradi novih kolesarskih povezav. Kje vse so načrtovane? Daljinske kolesarske povezave so predvidene na obmo- čju od Podčetrtka proti Bistrici ob Sotli, iz smeri Krškega bodo proti naši občini vodile mimo Podsrede v občini Kozje. Z različnimi soglasodajal-ci, kot sta direkcija za vode in Zavod RS za varstvo narave, smo si pred dnevi ogledali razmere na terenu. S projektantom smo iskali možnosti za umestitev v prostor, da ne bo prišlo do poseganja v vodotoke, do vplivanja na krajino in do uničevanja kmetijskih zemljišč. Upam, da bodo izvajalci povezavo začeli graditi prihodnje leto, začetek gradnje pa je odvisen od države, ki bo za ta projekt zagotovila denar. V naši občini že imamo nekaj lokalnih kolesarskih poti, in sicer tako po ravnini kot tudi po vzpetinah, kjer se lahko kolesarji s kolesom pripeljejo do številnih lepih razglednih točk. Na vstopu v občino, kamor bodo vodile daljinske kolesarske povezave, načrtujete novo krožišče. Krožišče želimo zgraditi pri pokopališču, saj želimo tam nekoliko umirili promet. Odsek, ki povezuje Celje in Brežice, je vsekakor precej prometno obremenjen. Veliko voznikov na delu pred pokopališčem pritisne na plin. O tem, ali je gradnja krožišča smiselna ali ne, bodo odločili pristojni strokovnjaki. Občina mora najprej pridobiti študijo prometa in idejno zasnovo projekta. V preteklih mesecih smo poročali o zapletih, povezanih s prestavitvijo bazne postaje. Kako je zdaj z njenim umeščanjem? Civilna iniciativa Šempetra-nov se je pritožila nad izdajo gradbenega dovoljenja, ki ga je izdala šmarska upravna enota. Pritožbo obravnava ministrstvo za naravne vire in prostor. Občina je ministrstvu priskrbela zahtevane meritve in raziskave. Zavedam se, da vsi niso zadovoljni zaradi načrtovane prestavitve postaje. A uradne meritve pooblaščenih ustanov kažejo, da bo sevanje znotraj treh odstotkov dovoljene meje. Po prestavitvi postaje bodo boljši signal dobili tudi prebivalci vasi Kunšperk in Čehovec, ki imajo z njim zdaj težave. Mislim, da je Telekom Slovenije našel optimalno rešitev. Uporaba sodobne tehnologije vsekakor s sabo prinese tudi kakšen negativen vpliv, takšnih, ki te tehnologije ne uporabljajo, pa je verjetno zelo malo. Elektromagnetno valovanje je vsekakor v našem okolju, ne nazadnje je prisotno skoraj v vsakem domu, kjer imajo indukcijsko ploščo, mikrovalovno pečico ali kateri drug električni aparat. V občini pogrešate lekarno. Vam je zdravstveno ministrstvo že dalo soglasje zanjo? Na žalost še ne. Res ne razumem, zakaj ne dobimo soglasja ministrstva, glede na »Vsi se strinjamo, da si pri nas ne želimo množičnega turizma, temveč butični turizem. Sprehod do lepih razglednih točk je lahko vsekakor zanimiv tako za domačine kot za obiskovalce.« to, da izpolnjujemo vse predpisane pogoje - dogovorili smo se z vlagateljem, na voljo imamo potrebne prostore. Z ministrstvom se bojujem že vrsto let in se ob tem počutim kot Don Kihot. Majhna lekarna bi bila za naše občane izjemnega pomena, na ministrstvu pa je očitno prišlo do uradniške blokade. A nisem še vrgel puške v koruzo. Kakšne naložbe bodo vaši občani še lahko opazili v naslednjih mesecih? Pristojno ministrstvo smo prosili za sofinanciranje, da bi ukrotili več plazov. Ob zadnjem deževju se je sprožil večji plaz, ki ogroža dve stanovanjski hiši. Naročili smo geološke raziskave, ki bodo dale odgovor, kako ga sanirati. Veliko dejavnosti načrtujemo na področju cestne infrastrukture, preplasti-ti nameravamo več odsekov cest. Izvajalec mora v sklopu projekta hidravličnih izboljšav vodovodnega sistema v tem letu zgraditi še deset kilometrov cevi, vodohran in nekaj črpališč. Cilj vodstva občine in občinske uprave je, da bi občanom zagotovili čim bolj kakovostno okolje za bivanje. Vrata je pred časom zaprla Gostilna Šempeter, lastnica prostorov je Kmetijska zadruga Šmarje pri Jelšah. Kaj se zdaj dogaja s tem prostorom? Številni občani smo žalostni, ker se je najemnik odločil, da bo svojo dejavnost nadaljeval v občini Krško, v Bistrici ob Sotli pa ne več. O iskanju rešitev se pogovarjam s Kmetijsko zadrugo Šmarje pri Jelšah, ki je lastnica nepremičnine, lastnica terase pa je občina. Na seji občinskega sveta smo s svetniki govorili o tem, da bi občina odkupila prostor, slednji potrebuje nekatera vlaganja, da bo bolj zanimiv za gostince. Tu in tam nas kakšen gostinec pokliče glede možnosti najema, a silnega zanimanja ne beležimo. Foto: arhiv občine Kdo so občinski nagrajenci? Slavnostna seja občinskega sveta ob letošnjem občinskem prazniku bo v petek, 30. junija, v Kulturnem domu Bistrica ob Sotli, ko bo župan podelil plaketo občine, dve občinski priznanji in denarno nagrado. Plaketo občne bo prejela ena od vodilnih akademikinj na področju tekstila in oblačilne znanosti pri nas prof. dr. Jelka Geršak za življenjsko delo na znanstvenem področju. Priznanje občine bo za prispevek na društvenem področju prejel Jože Zorenč, ki je med drugim dejaven v Društvu vinogradnikov in kletarjev Šempeter ter v Športnem društvu Bistrica ob Sotli. Priznanje bo prejela še Skupina Tomos tim Sokoli. Približno 120 članom skupine je skupna ljubezen do omenjene znamenite slovenske znamke mopedov. Pohvalijo se lahko s številnimi odmevnimi dogodki in gostovanji. Denarno nagrado občine bo prejela Galerijska sekcija Kulturnega društva Bistrica ob Sotli, ki oživlja ustvarjalno in razstavno dejavnost v domačem kraju. TS z »Občina se bo vključila v sistem Prostofer. Doslej sicer nismo zaznali velikih potreb, za takšno pomoč sta prosili le dve osebi, ki so ju sodelavke občinske uprave po opravkih odpeljale z občinskim vozilom. Zdaj načrtujemo nakup manjšega vozila, da ga bodo čim lažje upravljali prostovoljci.« Zupan Občine Bistrica ob Sotli Franjo Debelak na prazničnem obisku 27 Prof. dr. Jelka Geršak, prejemnica plakete Občine Bistrica ob Sotli Strokovnjakinja v svetu oblačilne znanosti »Ko sem med vožnjo na radiu poslušala o dejavnostih Slovenskega združenja za pomoč pri demenci Spominčica, me je to nagovorilo, da bi zasnovala posebna oblačila za osebe, ki imajo to bolezen.« Danes nas na vsakem koraku spremlja pametna tehnologija, pri čemer morda marsikdo ne ve, da so lahko pametna tudi naša oblačila. Oblačilo, ki bi lahko pomagalo osebam z demenco, pravkar razvija mladi raziskovalec pod mentorstvom prof. dr. Jelke Geršak s Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru. Strokovnjakinja z izjemno bero znanstvenih projektov, ki se oblačilni znanosti posveča že vrsto let, bo ob letošnjem prazniku Občine Bistrica ob Sotli prejela plaketo. TINA STRMČNIK Lani je minilo 40 let, odkar je redna profesorica za področje oblačilnega inženirstva in znanstvena svetnica Jelka Geršak zaposlena na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru. Čeprav bi se že lahko upokojila, je dala prednost mentoriranju mladega raziskovalca, ki razvija oblačilo za osebe, ki imajo demenco. Močno jo je namreč nagovorila zgodba starejše dementne osebe, ki je zaradi padca obležala in kasneje umrla. V pametno oblačilo, ki ga razvijajo na mariborski strojni fakulteti, bo vgrajen merilni sistem, ki analizira hojo in loči, ali človek na primer stoji med kuhanjem kave ali pa je obstal zaradi drugih razlogov. »Ljudje z demenco ali s parkinsonovo boleznijo včasih zamrznejo, želijo iti naprej, a ne morejo. Raziskovalec je razvil pet majhnih stimulaterjev, ki bodo vibrirali in tako človeka spodbudili k premiku. Vse to je zasnovano na algoritmih, ki temeljijo na umetni inteligenci,« je povedala Geršakova. In dodala, da testiranje oblačila že opravljajo pod okriljem ljubljanske nevrološke klinike. Njena želja je, da bi tovrstno oblačilo patentirali in ga ponudili za proizvodnjo. »Smisel doktorske disertacije ni le pridobitev potrdila, da je študent doktoriral. Glede na ves vložen trud je moj cilj, da bi sledila praktična uporaba naših dognanj.« »Naša oblačilna podjetja so inštruktorje, tehnologe in inženirje pošiljala v Bosno, Srbijo, Turčijo in Kitajsko, da so vpeljali raven kakovosti, ki je ustrezala trgom, kamor so bila namenjena oblačila. Proizvajalci so se znanja priučili, pri nas pa so domača podjetja propadla.« Tudi za otroke in vojake To ni edina inovacija, posvečena osebam z demenco. Doktorica znanosti, ki je vrsto let koordinirala program, namenjen mobilnosti študentov in profesorjev med različnimi državami, je študente spodbudila tudi k snovanju tako imenovane jakne z napovednikom. V jakno, ki je požela precej priznanj, so vgradili elektronske naprave, s pomočjo katerih je lahko svojec nagovoril osebo z demenco. Povedal ji je lahko, kateri del dneva je in kakšne dejavnosti jo čakajo, kdaj je čas za zajtrk, kdaj za telovadbo ali kdaj je treba iti na pregled k zdravniku. Študentje so v sklopu enega od mednarodnih projektov pod vodstvom Geršako-ve med drugim razvijali tudi oblačila, ki bi »Šempetra, kot radi rečemo Bistrici ob Sotli, nisem nikoli zapustila. Med občani se pogovarjamo v narečju, ki ga nisem nikoli pozabila. Je pa res, da tudi, ko sem doma, ogromno delam,« pravi Geršakova, ki se je med epidemijo koronavirusa spet za stalno preselila v svoj domači kraj. pripomogla k večji varnosti otrok med hojo ali vožnjo s kolesom. Domislili so se vetrovke, del katere so opozorilni znaki, s pomočjo katerih so otroci bolj vidni. Za kolesarje so snovali jakne, ki so s pomočjo ukaza na rokavu ali ukaza na krmilu kolesa prižgale ustrezne smernike na hrbtni strani oblačila. Je pa letošnja prejemnica občinske plakete med drugim patentirala še poseben neprebojni jopič, ki bi lahko bil raben za vojsko. Omenjeno oblačilo je namreč zasnovano tako, da delno ščiti proti preboju, zaznava mesto morebitne poškodbe, meri temperaturo poškodovanca in podobno. Od razcveta do propada panoge Za študij tekstilnega inženirstva na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani se je odločila zaradi bratovega priporočila. V letih, ko je izbirala svojo študijsko pot, je bilo v tej stroki na voljo veliko delovnih mest. Takrat so tekstilna podjetja ustvarjala približno 13 odstotkov nacionalnega dohodka. V 90. letih je bilo v Sloveniji približno 43 tisoč delavcev zaposlenih v tekstilni in oblačilni industriji. V spominu številnih generacij še danes odzvanjajo imena podjetij, kot so Mont, Toper, Kors, saj so bili njihovi izdelki sinonim kakovosti. »Propad teh podjetij me še vedno boli in ga pravzaprav ne morem razumeti. Tekstil je namreč dobrina, ki človeka spremlja od rojstva do zadnjega dne. Človek niti en dan ne more biti brez oblačil,« je dejala sogovornica, ki je magisterij in doktorsko disertacijo uspešno zagovarjala na Tekstilno-tehnološki fakulteti Univerze v Zagrebu. In dodala, da zelo občuduje podjetja, ki se v tej panogi pri nas še vedno trudijo in bojujejo za obstoj. dveh univerzitetnih učbenikov in številnih izvirnih znanstvenih člankov je omenila, da je velik del oblačilne industrije, ki je bila prisotna v Sloveniji, zadnja leta svojega obstoja izvajal storitveni izvoz za priznane nemške, francoske, angleške in italijanske znamke oblačil višjega cenovnega razreda. »To pomeni, da so se naši oblikovalci in inženirji lahko marsikaj naučili. Spoznali so smernice, nove zahtevne materiale in so imeli vse možnosti za razvoj.« Po njenih besedah se mladi v celotnem evropskem prostoru danes vedno manj odločajo za študij, povezan z oblačilno znanostjo. Na nedavnem mednarodnem sejmu tekstilnih in oblačilnih strojev ter na letni skupščini združenja tekstilnih univerz so sodelujoči opozorili, da vsa industrija, ki se je v 90. letih širila v Kitajsko, postaja predraga. Zato zdaj indijska podjetja opravljajo storitveni izvoz za Kitajsko. Slednja zmanjšuje denar za izobraževanje na področju tekstilne in oblačilne industrije. Hitra moda je, kot poudarja Jelka Geršak, razvrednotila vlogo oblačil in njihovo kakovost ter je bistveno spremenila način njihove proizvodnje. Za tako nizke cene naša podjetja verjetno ne bi mogla kupiti niti blaga, je omenila sogovornica. In dodala, da na drugem koncu sveta oblačila izdelujejo slabo plačani ljudje, ki za svoje preživetje delajo mnogo več kot osem ur, verjetno marsikje pomagajo otroci. »Raven industrije se je zelo spremenila. Vsa pridobljena znanja in metode, ki so se razvili skozi leta, zaradi izumiranja izobraževanja bliskovito izgubljamo.« Foto: Andraž Purg »Slovenska tekstilna podjetja so bila okoli leta 1985 neverjetno napredna. K spremembam je verjetno prispevala tudi politika Evropske unije, ki je želela bolj obremenjujočo industrijo preseliti drugam.« Med drugim se ukvarja z raziskavami na področju oblačilne znanosti, mehanike tekstilnih struktur in ergonomije toplotnega okolja s poudarkom na študiiu udobia pri nošenju oblačil kot toplotno fiziološkega odziva telesa. PR?OS PREBOLD Župan mag. Marko Repnik Ob občinskem prazniku z županom mag. Markom Repnikom Deroči vodi se bodo postavili po robu Junija je v občini Prebold že tradicionalno mogoče čutiti živahen utrip. Preboldčani v čast občinskemu prazniku pripravijo več različnih prireditev. Letos je teh pod skupnim imenom Pragwaldfest še več. Osrednji dogodek je bila sinočnja slavnostna seja, na kateri je občina podelila občinska priznanja. »S pomočjo koncesionarja, podjetja Voc, sproti odpravljamo in zavarujemo dele, kjer je vidno, da bi se lahko zemljina odtrgala in spolzela po pobočju.« ŠPELA OŽIR Ob tej priložnosti smo se o dogajanju in aktualnih projektih pogovarjali z županom mag. Markom Repnikom. Kakšni so občutki po prvih nekaj mesecih župano-vanja? Delovanje občinske uprave ste sicer kot podžupan poznali že prej. Ste si predstavljali, da bo tako? Biti župan je nekoliko drugače kot biti podžupan, ki ima bolj protokolarno funkcijo v smislu obiskovanja prireditev. Občinski svet je sklepčen in enoten. Za vse projekte, ki smo jih predstavili na občinskem svetu, so svetniki izrazili 100-odsto-tno podporo. Računam, da bo tako tudi v prihodnje. Trenutno eden večjih projektov je zagotovo obnova vrtčevske kuhinje. Kako nujno je bilo posodobiti ta del vrtca? Kuhinja je bila stara že trideset let in je nujno potrebovala obnovo, za katero so bili načrti in denar zagotovljeni že v prejšnjem proračunu ter bo občino stala približno 600 tisoč evrov. Načrtujemo, da bo prenova v celoti končana do 28. avgusta. Precej sveža je zamisel o vzpostavitvi projekta Pro-stofer oziroma o zagotavljanju brezplačnih prevozov za starejše in invalide. Tako je. Ker je bila občina Prebold ena redkih občin, ki tega še ni imela, smo se odločili, da je skrajni čas, da se lotimo tudi tega. Do zdaj smo občanom razdelili reklamne letake. Zaenkrat imamo štiri prostovoljce, a je časa še dovolj. Računamo, da se jih bo javilo dovolj, torej pet. Letošnji začetek poletja je bolj monsunske narave. Padavine so kar nekaj vodnih tegob prinesle tudi v vaši občini. Kje je bilo najhuje? Padavine so bile res obilne. Na območju naše občine je bilo najhuje na območju Matk, Svetega Lovrenca in Marije Reke. Sploh zadnja je višje ležeče naselje, kjer voda dere navzdol in pri tem povzroča škodo. Veliko je tudi makadamskih cest in bankin. Tako prve kot druge niso urejene tako, da bi zagotavljale najboljše odvodnjavanje. Seveda je tudi deževje povzročilo, da je bila zemlja zelo napita z vodo, zaradi česar ni mogla več vpiti dodatnih količin. Nastalo je kar nekaj gmotne škode. Na srečo so prizadetim občanom sokraja- ni takoj priskočili na pomoč. Nedavno poplavljanje je ne nazadnje povzročalo težave povsod in ne samo pri nas. Kako boste preprečili podobne scenarije? Zagotovo bo to prednostna vsebina za prihodnje proračune, da bomo v njih zagotovili dovolj denarja za ureditev razmer. Gre za očiščenje jarkov in zagotovitev primerne infrastrukture, po kateri bo lahko voda nemo- teno odtekala. V preteklosti so bili kanali že urejeni, a so jih ponekod kasneje glede na zazidalni načrt mnogi pozidali. Voda zato išče drugo pot. Del občine je hribovit z velikimi nakloni. Je letošnje majsko deževje morda sprožilo katerega od plazov? S tem smo imeli težave v zimskem času, ko se je velik plaz sprožil na Mrzlici. Na srečo letošnjo pomlad do večjih plazov ni prišlo. A je bila zemlja marsikje precej načeta, tako da tudi to ni bilo povsem izključeno. S pomočjo koncesionarja, podjetja Voc sproti odpravljamo in zavarujemo dele, kjer je vidno, da bi se lahko zemljina odtrgala in spolzela po pobočju. Podoba Prebolda postaja vedno bolj mavrična. Domači slikar Žiga Hriberšek je že lani na vašo pobudo naslikal godbo pod njenim domom. Letos slika na pročelje stavbe Voca pri krožišču v Preboldu. Za kakšen motiv ste se odločili tokrat? Do občinskega praznika bo pročelje poslikal s savinjsko tematiko. Odločili smo se za obiranje hmelja z obiralci in razposajenimi otroki v ospredju. Obenem bodo zajeti najbolj prepoznavni motivi našega kraja - nekdanja tekstilna tovarna, župnijska cerkev in graščina. Občina Prebold je bila ena prvih, ki je dijakom in študentom začela zagotavljati počitniško delo. S slednjim je želela ublažiti socialne stiske po stečaju nekdanje tekstilne tovarne. Kljub veliko boljši gospodarski sliki ste takšen način preživljanja počitnic ohranili vse do danes ... Tako je. Počitniško delo ostaja. Imamo bazen in tu-rističnoinformacijski center, kjer študenti in dijaki vsako poletje priskočijo na pomoč. Na razpis so se že javili prvi mladi občani. Vaš predhodnik Vinko Debelak je že lani napovedoval obnovitev infrastrukture pri bazenu. Kako daleč je ta projekt? Gradbeno dovoljenje smo pridobili. A ker gre za večji finančni zalogaj, bomo s prenovo še nekoliko počakali. Preuredili bomo vhod in celoten stavbni kompleks, medtem ko ne bomo posegali v bazen. Na novo bomo zgradili zgradbo za sanitarije, gostinski lokal in športne dejavnosti. Na strehi načrtujemo postavitev sončne elektrarne, a ne za ogrevanje vode v bazenu, temveč za sanitarne potrebe. Najverjetneje bomo naložbo začeli prihodnje leto. Morda celo že povsem na začetku leta, da bomo prvi del lahko končali do začetka kopalne sezone. Tamkajšnjo infrastrukturo bomo namreč prenavljali v dveh delih, da bo bazen lahko ves čas nemoteno obratoval. Če se ob koncu vrneva tja, kjer sva začela - k letošnjemu občinskemu prazniku. Pred slavnostno občinsko sejo in po njej ste nanizali še kup prireditev, ki so se začele ta konec tedna. Kaj je že za vami? Konec tedna sta bila odprtje občinskega bazena z glasbenim programom in glasbeno--družabna prireditev Pod Reško planino veselo živimo v Mariji Reki. Ponedeljek je bil kulturno obarvan. Odprli smo razstavo Prebold na platnu, na kateri so na ogled likovna dela z likovne kolonije, na kateri so maja ljubiteljski slikarji slikali motive našega kraja. V torek sta nas zabavala komika Vid Valič in Željko Čakarević. Kaj bo še sledilo? Danes (četrtek) bo sledil še koncert skupine Blue Velvet, ki se ji bosta kot gosta pridru- žila Duo Bosaznova in Saša Korun. Jutri (petek) bo popoldne sledila družabna prireditev Pozdrav poletju z otroškimi animacijami, s klovnom, z zorbi in napihljivimi igrali ter z večernim koncertom skupine Soul Fingers. Nastopila bosta tudi A'n'J in Decibel virus. V soboto bo sledil dan gasilca s prevzemom gasilskega vozila za PGD Latkova vas. Zvečer bo gasilska veselica z ansamblom Sos kvintet. V nedeljo bomo dogajanje sklenili s tradicionalnim tekom in pohodom na Golavo. Foto: osebni arhiv SCHIEDEL reddot winner 2023 a standard industries company »V preteklosti so bili kanali že urejeni, a so jih ponekod kasneje glede na zazidalni načrt mnogi pozidali. Voda zato išče drugo pot.« Spoštovani občanke in občani, predstavniki gospodarstva, društev, organizacij in drugi člani naše skupnosti, iskrene čestitke ob občinskem prazniku Občine Prebold. Župan mag. Marko Repnik z občinsko upravo in občinskim svetom www.prebold.si na prazničnem obisku 29 Žiga Hriberšek je polepšal občino Prebold Grdo spreminja v lepo »Velike betonske stene so grde, vsaj kar se mene tiče.« Tako pravi vsestranski umetnik Žiga Hriberšek. »Če je mogoče kaj lepega narediti ali kaj popestriti, sem takoj zraven.« Zato trenutno slika po betonski steni v Latkovi vasi. Nastaja poslikavazmotivom hmeljarstva, izbira je bilapreprosta, sajsovneposredni bližini slike še vedno hmeljišča. Žiga Hriberšek je sicer akademski slikar, ki se lotitudiilustracij inoblikovanja. JANŽE FRIC Stenska poslikava tudi ni njegova prva, v Novem tedniku smo že poročali o sliki preboldskih godbenikov, ki krasibetonsko škarpo v Preboldu. Zarazliko od stene, ki jo je poslikal v Preboldu, jeta v Latkovi vasi kar 50) kvadratnih m etrov večja in meri 120 kvadratnih metrov. Poslikava nastaja tri tedne oziroma 18) delovnih dni. Z vsemi pripravami vred. Končana bo to sot) oto , ko občina Prebold praznuje občinski praznik. Pomembne so omejitve Priptave na slikanje zaz jemajtt vse o d skiciranja do mršanja barv, saj ko je enkrat pri ste ni, ni več časa z a dru j e stvari. Takran je nv vrsji slikanje. Da bi dosegel rok, si mora vo stavizi o mej itve. Tako je na taj poslika) 60 razhč-nia barv, braz omeji.ev pa takšnvga projakta ni mogoče izpeljvti, saj je časovni okvir prekratek. »Brez načrtov bi slikanje take slike lahko trajalo mesece. Tudi tehniko slikanja prilagodim lokaciji slike. Pri poslikavi ne gre za visoki realizem. Malo je stilizirana. Slika je zasnovana tako, da je bolje videti iz daljave kot od blizu,« pravi. Stenske poslikave je treba prilagoditi zunanjemu pro-lts-toru in vremenskim vplivom, saj sicer poslikava ne It o zdržala večno. Ni nomreč freska, ki zdrži tudi stoletja, ampak je le barva na pripravljeni betonrki podlagi. »Predvidevam, da bo slika zdržela nekje od 10 do 220 let. A je to bolj ugibanje, saj nihče z gotooostjk ne ve, kakšna je življenjska doba teh todob-nih barv.« Tudi izbira barv je prilarojen a vremenskim vp li-vom. Pri takšnih slbkah je treba izbirati svptlejšs odtenke, saj zaradi sonca temnejši prej zbledije. Tudi namen poslikave ni. da bo na tej steni večno. »Naj bo nekaj časa, potem pa naj pride kdo drug in na tem mestu naslika nekaj svojega.« Niso samo stene »Od konca pomladi do začetka jeseni je čas za stenske poslikave in ko gre obdobje proti koncu, se nasitim.Ste-ne niti videti ne morem,« je v šali povedal slikar, ki takrat prevzame kakšen drug projekt, da se malo odpočije od »Predvidevam, da bo slika zdržala nekje od 10 do 20 let. A je to bolj ugibanje, saj nihčezgotovostjo ne ve, kakšna je življenjskadoba teh sodobnih barv.« sten. To je lahko na primer tudi ilustriranje otroške slikanice, tlikanje v ateljeju ali usivarjanje na račutalniku. Pri slednjem pravi, da je sicer razmeroma preprosto, saj omogoča takojšnje popravljanje napak. Pti tem opozarja, da bo ni nujno dobra stvar,saj se na napaka. učimo in lahko umetni.au di.italno ustvatja-nje prepreči nadaljnjo ease. Izpostaalja tudi prihod ume- Slika v Latkovi vasi lepo napreduje. tne inteligence. »Zaradi nje bo digitalno ustvarjanje še tepje, saj lahko računalnik nar edi skoraj tako sliko kot umetnik.« Predvsem pa umetna inteligenca ne zna tega, kar zna človek. Iz okopih naročnikovih navodil narediti umetnino, ki mu bo všeč. Iz preteklosti v prih odnost Na področju slikarstva veliko pomenijo priporočila drugih, zato se morajo mladi umetniki najprej uveljaviti. Žigi Hriberšku je to uspe- lo leta 2013, ko je s svojo sliko V iskanju izgubljenega časa potoval v London. Od takrat je sodeloval z različnimi podjetji in s športnimi klubi, še posebej rad sodeluje z nogometnimi, saj mu je ta šport zelo pri srcu. »Nisem bil dovolj motorično talentiran,« je kot razlog, zakaj ni namesto slikar profesionalni nogometaš, navedel sam. Tako je na primer sodeloval z mariborskimi nogometaši, sodeluje tudi s celjskimi, oblikoval je pokal, ki ga prejme zmagovalec Pokala Slovenije. Trenutno pripravlja nekakšno nadaljevanje slike V iskanju izgubljenega časa in tudi za to si bo sposodil naslov slavnega romana. Če je prejšnji sliki naslov posodil Marcel Proust, bo »donator« tokrat roman Davida Foster-ja Wallacea Infinite Jest. Roman sicer še nima slovenskega prevoda, tako da ga čaka še prevajanje. Veliko slika in ustvarja za naročnike, a ta projekt je samo njegov. To sicer ni nujno dobra stvar, saj je lahko sam sebi, zaradi iskanja popolnosti, najslabši naročnik. Foto: Andraž Purg info@ferokov.com www.ferokov.com FE ROKOV DI III ГММГ I ICTIMf? C/~M I 1Т1/ЛМС Zaposlimo elektro inženirja in električarje za nedoločen čas za delo po Sloveniji www.veltrag.si 30 na prazničnem obisku Kdo so letošnji zaslužni občani Prebolda? Po visoki in deroči vodi se je prebil do okna Občina Prebold je na sinočnji slavnostni seji podelila občinska priznanja. Naziv častnega občana je prejel nekdanji župan Vinko Debelak, ki je z dolgoletnim uspešnim vodenjem občine in vsestranskim delovanjem pustil neizbrisen pečat v lokalni skupnosti. Kdo so še drugi prejemniki grbov in priznanj? SPELA OZIR Vinko Debelak je po izobrazbi diplomirani inženir gradbeništva. Kot projektant, strokovnjak za statiko, se je z gradbeništvom ukvarjal v lastnem podjetju. Župan je bil od ustanovitve občine leta 1998 in vse do njegove upokojitve leta 2022. V šestih mandatih je sprejel številne pomembne odločitve. Med drugim tudi to, da je odgovorne podjetja Schefenacker, ki je ravno takrat prihajalo v Slovenijo, prepričal, da je zemljišče nekdanje tekstilne tovarne v Preboldu veliko primernejše kot tisto v Zasavju. Med številnimi projekti, ki jih je Debelak vodil ali pri njih sodeloval, gre izpostaviti še izgradnjo in obnovo komunalne infrastrukture, mreže-nje lokalnih cest, izgradnjo večnamenske športne dvorane, pripravo občinskega prostorskega načrta, prostorsko umestitev in izgradnjo industrijske cone v Latkovi vasi, izgradnjo občinske knjižnice, dograditev vrtca in osnovne šole. Obenem je imel velik posluh za delovanje humanitarnih, gasilskih, športnih, kulturnih in drugih društev v občini. V PGD Groblja, v katerega se je včlanil leta 1970, je bil predsednika polnih 11 let, 10 let je bil predsednik nadzornega odbora. V obdobju 1988-1999 je bil poveljnik Občinskega štaba Civilne zaščite Občine Žalec. Prav v tem obdobju, leta 1990, so Savinjsko dolino zajele velike poplave in kot poveljnik civilne zaščite je veliko prispeval k reševanju ljudi in premoženja. Obenem je častni član in praproščak Čebelarskega društva Prebold ter član številnih preboldskih društev. Njegov moto je, da mora osnovna vrednota preboldske občine ostati solidarnost. Samo občina, ki nikogar ne odriva in ne pušča za sabo tistih, ki so prispevali k njenemu razcvetu, gre lahko srečno naprej. Preprečil je tragedijo Posebno priznanje Občine Prebold za požrtvovalnost in hrabrost ter nesebično pomoč pri naravni nesreči je prejel Bojan Marš, ki je letos v začetku maja nesebično in pogumno priskočil na pomoč Štefki in Jožetu Herodežu, ko je deroča voda pokazala svojo moč. Bojan Marš je stekel proti njuni domačiji. Po visoki in deroči vodi se je prebil do okna, kjer je vsa premra-žena in prestrašena čakala Štefka. Brez pomisleka si jo je naložil štuporamo in jo tako rešil pred naraščajočo vodo, ki je že čez okno tekla v hišo. Brez njegove nesebične pomoči bi lahko prišlo do velike tragedije. Zvonko Romih je sinoči prejel srebrni grb Občine Prebold, ker je s svojim delovanjem pomembno vplival na gasilstvo in lokalno skupnost. V gasilsko organizacijo se je včlanil leta 1967 ter je vse do danes aktiven in prisoten pri vseh društvenih gasilskih akcijah. Deset let je vodil tajniška dela društva, uredil je tudi arhiv gasilskega društva. Petnajst let je opravljal operativno funkcijo podpovelj-nika Gasilske zveze Prebold in bil član poveljstva. Tretji mandat je član upravnega odbora preboldske gasilske zveze in opravlja funkcijo tajnika. Je dolgoletni sodnik gasilskih in gasilsko-špor-tnih disciplin. Ob gasilstvu je bil aktiven tudi na ravni lokalne skupnosti, in sicer kot predsednik Krajevnega odbora Matke. Mirko Stojnić je na sinočnji slovesnosti prejel bronasti grb, ker je s svojim delovanjem pomembno vplival na lokalno skupnost na različnih področjih. Rodil se je v Verićih pri Banjaluki. Vse do upokojitve je bil zaposlen pri Slovenskih železnicah. V Prebold je prišel leta 1994 in si tu ustvaril družino. Takoj je postal aktiven v Krajevnem odboru Na zelenici in dobro sodeloval s krajani. Obenem je aktivni član Planinskega društva Prebold. V znamenju gasilstva Občina Prebold je na slavnostni seji podelila tudi občinska priznanja. Letošnji prejemniki so postali Prostovoljno gasilsko društvo Matke ob 90. obletnici delovanja, Prostovoljno industrijsko gasilsko društvo Odelo Prebold ob 150. obletnici, Ana Ajdič za njeno delo v Kulturnoume-tniškem društvu Svoboda Prebold, s katerim prispeva k ugledu in uveljavljanju kulture v občini, Jelka Drobež za dolgoletno humanitarno delo in Vaska Hočevar, ki je s svojim dolgoletnim delovanjem v Zgodovinskem in narodopisnem društvu Prebold prispevala k ugledu in prepoznavnosti društva ter lokalne skupnosti. *Slika je simbolična. Akcija velja od 5. 6. do 30. 6. 2023 oz. do razprodaje zalog. Častni občan je postal nekdanji dolgoletni župan Vinko Debelak. {frsam GRADBENO-TEHNIČNE TRGOVINE Jarše pri Domžalah • Kamnik • Domžale Mengeš • Ljubljana • Latkova vas Trbovlje • Nazarje • Ormož • Stranje E: info@sam.si T: 01/729 88 00 www.sam.si 24/7 OTROCI POJEJO SLOVENSKEPESMI IN SE VESELIJO ђ*^ Maribor, Celje, Ptuj • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, 9. sezona, pol finalni nastopi Finale 2023 z novimi prestižnimi glasovi Projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo raste iz leta v leto. Vsako leto projekt prinese nove vrhunce. Tako je bilo tudi na letošnjih predizborih projekta, ki sta jih izvajala družba Radio-Tednik Ptuj, njegov pobudnik je direktor Drago Slameršak, v sodelovanju z družbo Novi tednik & Radio Celje. Tisoč pevcev je stopilo na oder v želji priboriti si polfinale in tudi finale 9. sezone. Po koronskem obdobju so letošnji predizbori ponovno potekali v živo, v okoljih pevskih talentov, tako da so jim lahko zaploskali številni, ob domačih tudi drugi. Za vsak večer slovenske pesmi in glasbe je bilo občinstvo zelo hvaležno. Navdušeno so zaploskali prav vsakemu, ki se je predstavil v letošnjem projektu. S svojimi nastopi pa so navdušili tudi glasbene goste na polfinalnih izborih, v Mariboru je nastopila Ditka, v Celju Klara Jazbec in na Ptuju Anabel. Njihove pesmi pa so na predizborih oz. polfinalnih nastopih peli tudi mladi pevci, kar jih je še posebej razveselilo, da mladi radi pojejo slovenske pesmi. Letos bo na finalni prireditvi zapelo 30 finalistov. Dvajset, po deset v vsaki kategoriji, jih bo izbrala komisija. Desetim finalis- tom (pet iz vsake kategorije) pa bodo finale prinesla SMS-sporočila. Za svoje finaliste lahko glasujete s poslanim SMS-om na številko 4246. Ključne besede so pripisane na predstavitvi mladih pevcev. Cena SMS-a je 0,99 evra. Njihovim polfinalnim nastopom lahko prisluhnete na Radiu Celje in Radiu Ptuj, Facebook profilu Radia Celje in Radia Ptuj ter na Youtube kanalu Radia Ptuj. Glasovanje se bo začelo v nedeljo, 25. junija, opolnoči in bo tajalo do 9. julija, prav tako do polnoči. Imena finalistov bodo objavljena 18. julija. Trideset finalistov bo tako imelo do 2. septembra, do finalnega nastopa na Mestnem trgu na Ptuju, še dovolj časa, da bodo svoje nastope lahko do potankosti izpilili kljub počitniškemu času. Glede na izjemno konkurenco v letošnjem letu bo to še kako pomembno in odločujoče. MG — Foto: Črtomir Goznik Peuke u mlajši kategoriji 1. polfinala. ter peuci in peuke u starejši kategoriji 1. polfinala, ki je potekal 9. junija u Europarku u Mariboru. Peuci u mlajši kategoriji 2. polfinala... Foto: Andraž Purg ... ter peuec in peuke u starejši kategoriji 2. polfinala, ki je potekal 10. junija u Planet Tuš u Celju. Peuke u mlajši kategoriji 3. polfinala. in peuke u starejši kategoriji 3. polfinala, ki je potekal 17. junija u Qcentru na Ptuju. ELEKTRO mARIBOR iHond tus lllllIHiMM ©.Qcenter Ptuj P □ □ □ SILKEM BIT IT rešitve novi tednik U radio celie štajerski TEDNIK (Jj^adioPTUJ omuamk Baustoff лјл js $§nčnio SAZAS ШР * metall Trgovina s iuhomonlažnlmi Syjiem/' PittSROSSO Foto: PM ■'tfj OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO Žann Ules, 3. razred, OŠ Hajdina, pesem 1000 let Paulina Pristaunik Gobec, 3. razred, OŠ Fram, pesem Pravljica o mnuričnik ljudek Vita Koren, 4. razred, OŠ Cerkuenjak - Vito-mnrci, pesem Ne bodi kot drugi SMS: POJEM 1 na 4246 ^SMS: POJEM 2 na 4246 ^ SMS: POJEM 3 na 4246 ^SMS: POJEM 4 na 4246 ^ SMS: POJEM 5 na 4246 SMS: POJEM 6 na 4246 SMS: POJEM 7 na 4246 Zala Paul, 4. razred, OS Dornaua, pesem Malo miru SMS: POJEM 8 na 4246 ^SMS: POJEM 9 na 4246 ^SMS: POJEM 10 na 4246 SMS: POJEM 11 na 4246 SMS: POJEM 12 na 4246 SMS: POJEM 13 na 4246 ^SMS: POJEM 14 na 4246 Tia Verkoušek, 3. razred, POŠ Kompole Štore, pesem Ne bodi kot drugi Fran Jerman, 4. razred, OŠ Vransko, pesem Na božično noč SMS: POJEM 15 na 4246 ^SMS: POJEM 16 na 4246 ^SMS: POJEM 17 na 4246 ^SMS: POJEM 18 na 4246 ^SMS: POJEM 19 na 4246 Neun Planoušek, 4. razred, OS Mozirje, pesem Maček Muri Neja Mastnak Zupanc, 4. razred, OŠ Primoža Trubarja Laško, pesem Nazaj u Piran Anže Stopar, 5. razred, OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice, pesem Na jrišno Lana Kurent, 4. razred, OŠ Braslovče, pesem Malo miru SMS: POJEM 20 na 4246 ^SMS: POJEM 21 na 4246 ^SMS: POJEM 22 na 4246 ^SMS: POJEM 23 na 4246 ^SMS: POJEM 24 na 4246 OTROCI POJEJO SLOVENSKEPESMI IN SE VESELIJO Heidi Cimermnn, 4. razred, OŠ Ljubečna, pesem Zate douolj Emanuela Hažič, 5. razred, OŠ Šempeter, pesem 1000 let Naja Kač, 5. razred, OŠ Žalec, pesem Kdo ti bo dušo dal Глтллшллк 1 t \ . Л Tinkara Hotko, 5. razred, OŠ Frana Kranjca Celje, pesem Le s teboj SMS: POJEM 25 na 4246 ^SMS: POJEM 26 na 4246 ^SMS: POJEM 27 na 4246 ^SMS: POJEM 28 na 4246 ^SMS: POJEM 29 na 4246 i m/ ^^^^Шк L m lza Škerbec, 3. razred, POŠ Vitomnrci, pesem Ne bodi kot drugi Danina Zarič, 2. razred, OŠ Breg, pesem 1000 let SMS: POJEM 30 na 4246 ^SMS: POJEM 31 na 4246 ^SMS: POJEM 32 na 4246 ^SMS: POJEM 33 na 4246 ^SMS: POJEM 34 na 4246 Nika Borouinšek, 3. razred, POŠ Žitečka uns, pesem Na božično noč ^SMS: POJEM 35 na 4246 fc^M SMS: POJEM 36 na 4246 ^SMS: POJEM 37 na 4246 ^SMS: POJEM 38 na 4246 ^SMS: POJEM 39 na 4246 SMS: POJEM 40 na 4246 SMS: POJEM 41 na 4246 TA SMS: POJEM 42 na 4246 ^SMS: POJEM 43 na 4246 ^SMS: POJEM 44 na 4246 Ema Krajnc, 5. razred, OŠ Videm, pesem Lahko noč Piran Taja Mauer, 6. razred, OŠ Fram, pesem Metulji (spremljam na klauirju) Ela Štumberger, 7. razred, POŠ Trnovska vas, pesem Tople oči SMS: POJEM 45 na 4246 ^SMS: POJEM 46 na 4246 ^SMS: POJEM 47 na 4246 ^SMS: POJEM 48 na 4246 ^SMS: POJEM 49 na 4246 'Ш OTROCI POJEJO SLOKSSISKE PESMI IN SE VESELIJO nI '' • [И , • -I Lana Meznarič, 6. razred, OŠ Središče ob Dravi, pesem Bodi z mano do konca Urh Jeušouar, 9. razred, OŠ Hudinja, pesem Z Goričkega v Piran SMS: POJEM 50 na 4246 ^SMS: POJEM 51 na 4246 BI "SMS: POJEM 52 na 4246 Nuša Štrajhar, 8. razred, OŠ Dramlje, pesem 1000 let л Trinda Haxhiu, 8. razred, OŠ Lava, pesem Ledena (spremljam na ukulele) ШШВ hk ( Aua Košak, 8. razred, OŠ Braslovče, pesem Ne bodi kot drugi SMS: POJEM 53 na 4246 ^SMS: POJEM 54 na 4246 Ela Rihtar, 7. razred, OŠ Dornava, pesem Bodi z mano do konca Lana Friščič Krampelj, 7. razred, OŠ Juršinci, pesem Verjamem Alja Zamuda, 8. razred, OŠ Gorišnica, pesem Ko zgledala sem te (lastna skladba) Glorija Vočanec, 8. razred, OŠ Sveti Tomaž, pesem Živi življenje (lastna skladba) SMS: POJEM 55 na 4246 ^SMS: POJEM 56 na 4246 ^SMS: POJEM 57 na 4246 ^SMS: POJEM 58 na 4246 ^SMS: POJEM 59 na 4246 Neja Pucko, 6. razred, POŠ Vitomarci, pesem Tople oči Era Šnut, 8. razred, OŠ Destrnik, pesem Bodi z mano do konca Anika Ločnikar, 8. razred, OŠ Zreče, pesem Med iskrenimi ljudmi SMS: POJEM 60 na 4246 ^SMS: POJEM 61 na 4246 ^SMS: POJEM 62 na 4246 |SMS: POJEM 63 na 4246 I Neli Ela Guček in Veronika Padežnik, 8. razred, OŠ Primoža Trubarja Laško, pesem Od višine s zvrti (spremljava na kitari) SMS: POJEM 64 na 4246 SMS: POJEM 65 na 4246 SMS: POJEM 66 na 4246 Naja Tovornik, 6. razred, OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice, pesem Sladoled z vesoljem prosim лаг i Ji Lana Premuž, 8. razred, OŠ Frankolovo, pesem Ne bodi kot drugi SMS: POJEM 67 na 4246 ^SMS: POJEM 68 na 4246 ^SMS: POJEM 69 na 4246 ^SMS: POJEM 70 na 4246 ^SMS: POJEM 71 na 4246 OTROCI POJEJO SLOVENSKEPESMI IN SE VESELIJO IT^ In Laura Ošlak, 9. razred, OŠ Vransko, pesem Mlade oči m h 4 Gea Palir, 9. razred, OŠ Polzela, pesem Zgodba o prijateljstvu Vita Stanounik, 7. razred, OŠ Breg, pesem Kdo ti bo dušo dal SMS: POJEM 72 na 4246 ^SMS: POJEM 73 na 4246 ^SMS: POJEM 74 na 4246 ^SMS: POJEM 75 na 4246 SMS: POJEM 77 na 4246 ^SMS: POJEM 78 na 4246 ^SMS: POJEM 79 na 4246 ^SMS: POJEM 80 na 4246 ^SMS: POJEM 81 na 4246 SMS: POJEM 82 na 4246 ^SMS: POJEM 83 na 4246 ^SMS: POJEM 84 na 4246 ^SMS: POJEM 85 na 4246 ^SMS: POJEM 86 na 4246 SMS: POJEM 87 na 4246 ^SMS: POJEM 88 na 4246 ^SMS: POJEM 89 na 4246 ^SMS: POJEM 90 na 4246 ^SMS: POJEM 91 na 4246 SMS: POJEM 93 na 4246 SMS: POJEM 94 na 4246 SMS: POJEM 95 na 4246 36 bralci poročevalci v —f V I 1 I I ■ v ■ v ■ v Zupan čestital najuspešnejšim osnovnošolcem CELJE - Župan Mestne občine Celje Matija Kovač je v Narodnem domu sprejel najuspešnejše devetošolce in učence Glasbene šole Celje, ki so na področju znanja, kulturnega poustvarjanja in raziskovalnih dejavnosti dosegli izjemne uspehe. Župan je najuspešnejšim podaril Knjigo o času Tehniške založbe Slovenije. Letos smo čestitali kar 62 učencem. Izjemno veseli in ponosni smo, da imamo v naši mestni občini toliko nadarjenih in prizadevnih osnovnošolcev. V svojem nagovoru je župan med drugim poudaril, da je vsak človek edinstven in da nas naše različnosti delajo posebne, najuspešnejši devetošolci pa s svojimi sposobnostmi in uspehi izstopajo iz povprečja ter so pri tem zgled vrstnikom, svojim bra- tom in sestram, prijateljem. Poudaril je, da merilo uspeha niso le ocene, temveč da so odlike najuspešnejših tudi prijaznost, spoštljivost, pripravljenost pomagati ... De- vetošolcem je položil na srce, naj zaupajo sebi in tistim, ki jih imajo radi, jim zaželel, da bi se v izbranih srednjih šolah dobro počutili in našli čas tudi za obšolske dejavnosti. Lepo in predvsem glasbeno zelo bogato prireditev je pripravila III. osnovna šola Celje v sodelovanju z Glasbeno šolo Celje. MOC Najuspešnejši celjski osnovnošolci v družbi župana Odličnjaki prejeli monografije in čokoladice ŽALEC - Letos je bila zaključna prireditev sprejema odlič-njakov ter dobitnikov zlatih ali srebrnih priznanj z državnih tekmovanj v znanju pri županu Občine Žalec 7. junija v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu. Župan je nagradil učence, ki so v vseh letih šolanja v osnovni šoli dosegli učni uspeh vsaj 4,50 v vsakem od 3. do vključ- no 9. razreda. V II. OŠ Žalec je nagradil učence, ki so odličen uspeh dosegli v 9. razredu, v Waldorfski šoli Savinja Žalec pa učence, ki so odličen uspeh dosegli od 7. do 9. razreda, saj v predhodnih razredih nimajo ocen. V šolskem letu 2022/23 je v osnovnih šolah v občini Žalec skupaj 73 odličnjakov iz 6 osnovnih šol. Iz I. OŠ prihaja 21, iz OŠ Griže 13, iz OŠ Pe-trovče 17, iz OŠ Šempeter 11 in iz Waldorfske šole Žalec 9 odličnjakov. Dva odličnjaka sta bila v II. OŠ Žalec. Odličnjakom je župan podaril monografijo Jelica Žuža: Dekle, ki se je zaljubilo v umetnost. Monografija z bogatim slikovnim gradivom predstavlja zanimivo življenjsko in slikarsko pot akademske slikarke in častne občanke Občine Žalec Jelice Žuža (1922-2014). Ob knjigi so odličnjaki prejeli še priznanja župana za odličen uspeh v vseh letih osnovne šole ter čokoladico. Župan je na sprejem povabil tudi vse dobitnike zlatih ali srebrnih priznanj z državnih ali mednarodnih tekmovanj v znanju od 7. do 9. razreda. Omenjena priznanja je osvojilo skupaj 49 učencev. Za kulturni program je poskrbela I. OŠ Žalec, kjer je mentorica Urška Cehner v okviru interesne dejavnosti English Playhouse z učenci pripravila avtorski angleški muzikal z naslovom The Power of Music. V muzikalu se zlobna kraljica želi znebiti dobrih pravljičnih junakov, da lahko sama zavlada deželi Nekoč pred davnimi časi. OŽ Želite javnost obvestiti o dogodku, pridobitvi ali kakšni drugi zanimivosti? Prispevek, dolg največ 3.000 znakov, in fotografijo pošljite na elektronski naslov: spela.ozir@nt-rc.si. Izobrazba trden temelj za prihodnost V ■ V ■ I ena uspešnejših ŠTORE - V petek, 9. junija, je župan Miran Jurkošek v občinskih prostorih sprejel najboljše učence Osnovne šole Štore. Letos se je sprejema udeležilo devet učencev, ki si zaslužijo pozornost in iskrene čestitke: Lovro Bratina, Eneja Cvetič, Tilen Čavš, David Gajšek, Luka Gorenjak, Pia Jereb, Gal Kovačič, Tevž Oberžan in Max Vodovnik. V pozdravnem nagovoru je župan izrazil svoje navdušenje nad njihovimi dosežki in poudaril pomen truda, predanosti in talenta. Poudaril je, da so mladi temelj prihodnosti, ter jim izrekel iskrene čestitke za dosežene uspehe. Razredničarkama, Maji Srebočan in Barbari Šti-mulak, ki sta jih spremljali na njihovi poti, se je zahvalil za vsa leta podpore in uspešnega vodenja pri osvajanju novih izzivov. Za dobro sodelovanje se je zahvalil tudi ravnateljici Mojci Rožman. Generacija 2022/23 zapušča šolske klopi Osnovne šole Štore. Odhaja z znanjem in izkušnjami, ki jo bodo bogatile in spremljale na novi poti. Naj bo izobrazba temelj, na katerem bodo učenci gradili svojo prihodnost. Naj bo vsak ponosen na svojo prehojeno pot, polno izzivov, dosežkov in nepozabnih spominov. Ne bojte se izstopati, biti drugačni in slediti svojim sanjam. KM Pri županu generacij ROGAŠKA SLATINA - Najboljše učence osnovnih šol in glasbene šole v tem šolskem letu je v ponedeljek, 12. junija, sprejel župan Občine Rogaška Slatina mag. Branko Kidrič. Župan je vsem zaželel dobrodošlico in povedal, da gre za uspešno generacijo, o čemer priča njihova številna prisotnost. Predpogoj za vstopnico na takšen sprejem namreč predstavljajo odličen uspeh v vseh letih osnovnošolskega izobraževanja in/ali izjemni dosežki na državni ravni. Udeležencev sprejema ne združujejo le izjemni uspehi, ampak tudi odlične značajske lastnosti, kot so odgovornost, vzornost, dobrosrčnost in spoštljivost do drugih. To je tisto, kar ima veliko težo, zato želimo, da bi te njihove lastnosti ostale trajne, saj bodo zato v družbi uspešnejši in bolj cenjeni. Uspeh je rezultat različnih dejavnikov, tudi dobrega dela ravnateljic in zaposlenih, za kar se jim je župan iskreno zahvalil. Pri tem ne moremo zanemariti niti vloge lokalne skupnosti, ki si prizadeva v šoli in okolju ustvarjati pogoje za razvoj otrok in mladine. Tako bi lahko razdelili investicije, namenjene njim, na neposredne, kot so vlaganja v infrastrukturo šol, športna igrišča, in posredne, kot so vlaganja v trajnostni razvoj. Ravno slednja so opazili tudi drugi in občini Rogaška Slatina podelil zlati znak zelene sheme slovenskega turizma oz. jo uvrstili med sto najbolj trajnostnih destinacij na svetu. Tudi v prihodnje načrtujemo vlaganja v infrastrukturo, namenjeno mladim, in sicer so to dodatni prostori za izvajanje mladinskega dela in ureditev Arene Janina kot prostora, namenjenega športnim in glasbenim dogodkom. Na koncu je župan povabljenim učencem iskreno čestital, jim izročil spominska darila ter zaželel prijetne zaslužene počitnice. ORS podlistek 37 ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Nekdanji celjski industrialci (3) Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. To, kar je za celjsko cinkarno pred prvo svetovno vojno pomenil Albert Brunner, je v obdobju med obema vojnama pomenil Todor Lazarević, ki je bil njen ravnatelj vse od leta 1923 pa do nemške okupacije leta 1941. Cinkarna Celje pred drugo svetovno vojno Po prevratu leta 1918 je celjska cinkarna kot avstrijsko državno podjetje prešla v last Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS) in se je najprej imenovala Plavžar-sko oskrbništvo SHS v Celju, nato pa Državna cinkarna Celje. Zaradi izgube rudnika cinkove rude Rabelj, ki je po prvi svetovni vojni prešel pod Italijo, in zaradi izgube nekdanjega avstrijskega tržišča je cinkarna zašla v tako hudo krizo, da so morali nekajkrat proizvodnjo v njej skoraj povsem ustaviti. Da bi jo rešili iz krize, jo je Ministrstvo za gozdove in rude Kraljevine SHS sklenilo dati v zakup. Po večkratni licitaciji je bila 22. septembra 1922 med njim in konzorcijem bank, v katerega sta stopili Slavenska banka, d. d., v Zagrebu in Srpska tr-govačka banka v Beogradu, podpisana zakupna pogodba. Za prevzem podjetja je bila ustanovljena delniška družba Cinkarna, d. d., v Gaberju pri Celju, ki je bila pri okrožnem im trgovskem sodišču v Celju registrirana 29. avgusta 1923. Zakupna pogodba je bila sklenjena za obdobje tridesetih let. Za ravnatelja Cinkarne je vodstvo novoustanovljene delniške družbe imenovalo Srba Todorja Lazarevića, rojenega leta 1891 v Leskovcu v Srbiji. Po prihodu v Celje se je Todor Lazarević poročil s Pavlo Ravnikar, vendar otrok nista imela. Postavitev Todorja Lazarevića za upravitelja Cinkarne se je kmalu izkazala za uspešno potezo. Pod njegovim vodstvom se je poslovanje podjetja iz leta v leto izboljševalo. Da bi zagotovili potreben kapital, je delniška družba Cinkarna navezala stike s češko firmo C. T. Petzold & Co. iz Prage in z njeno udeležbo v letih 1923/24 postavila obrat za pocinkovanje železne pločevine, sedem let kasneje (1930) pa še obrat za proizvodnjo cinkovega belila. V letih 1936/37 so zgradili obrat za cinkografske plošče. Tako je Cinkarna pred drugo svetovno vojno proizvajala surovi in rafinirani cink, cinkov prah, cinkovo belilo, cinkovo pločevino, pocinkano pločevino, svinčeno pločevino, cinkovo belilo, cinkografske plošče in žvepleno kislino. Ker je predstavljala edino tovrstno podjetje na celotnem ozemlju Jugoslavije, je večino svojih izdelkov prodala na domačem tržišču. Po finančnem polomu Sla-venske banke leta 1927 ta ni bila več udeležena v delniški družbi Cinkarna, d. d., njene delnice pa so prešle na podjetje C. T. Petzold & Co iz Prage. Leta 1934 so delničarji Cinkarne kupili delnice delniške družbe Pražarna in kemična tovarna, d. d., Celje, ki je v Gaberju imela svoj obrat za pridobivanje žveplene kisline. Leta 1935 se je Pražarna in kemična tovarna združila s podjetjem Metalno akcionar-sko društvo v novo podjetje Metalna, a. d., ki je prvotno imelo svoj sedež v Ljubljani, nato pa v Beogradu. Cinkarna, d. d., in Metalna, a. d., sta sicer predstavljali dve samostojni podjetji, vendar pa sta imeli skupno vodstvo, ki mu je načeloval Todor Lazarević. Poleg tega, da je bil ravnatelj Todor Lazarević obeh podjetij, je Todor Laza-rević imel v njiju tudi svoje delnice, in sicer v vsakem po 35 %, kar pomeni, da je bil tudi njun solastnik. Poleg tega je bil še solastnik tovarne pohištva na Teharjah, lastnik zlatarne v Nišu, v Egiptu pa je imel tovarno cinkovega belila in podjetje za vulkanizacijo gume. Po nemški okupaciji aprila 1941 sta obe celjski podjetji prešli v last in upravljanje nemške države. Todor Laza-rević se je že prej umaknil v Srbijo, od koder se je v Celje vrnil takoj po končani vojni maja 1945. V upanju, da bo z novo oblastjo lahko sodeloval, je Ministrstvu za in- dustrijo in rudarstvo (MIR) Federalne Slovenije, ki ga je vodil celjski predvojni komunist Franc Leskošek - Luka, ponudil svoje sodelovanje pri vodenju obeh podjetij, vendar na svojo ponudbo ni prejel nikakršnega odgovora. Istemu ministrstvu je 14. marca 1946 sporočil, da vse svoje delnice v Cinkarni in Metalni podarja Ljudski republiki Sloveniji. Komunistična oblast je kljub temu Todorja Lazare-vića obravnavala kot predvojnega kapitalista in v njem videla razrednega sovražnika, s katerim je potrebno obračunati. S tem namenom je proti njemu začela pripravljati politični in montirani sodni proces. Ker je bil Lazarević o tem pravočasno obveščen, je s pomočjo svojih prijateljev, med katerimi je treba omeniti predvsem celjskega gradbenika Franja Greina, ki je sicer izhajal iz Slovenj Gradca, skupaj z ženo uspel pravočasno pobegniti v Avstrijo. Od tam sta odšla v Egipt, kjer je, kot že rečeno, imel dve podjetji. Franjo Grein in še več drugih celjskih podjetnikov pa je bilo 7. in 8. januarja 1949 obsojenih na procesu pred Okrožnim sodiščem v Celju. Se nadaljuje. dr. Milko Mikola Učenci 8. c razreda Osnovne šole Šmarje pri Jelšah v šol. l. 1972/73 Prvi vrsti od leve sedijo učitelji Frančišek Drobne (zgodovina), Marija Leskovšek (slovenščina) ravnatelj Jože Jakoš, prof. Karel Šmigoc (naš razrednik, fizika in matematika), Danica Amič (kemija) in tajnica šole Anica Škornik; stojijo v drugi vrsti od leve: Marinka Halužan, Nežika Arzenšek, Elizabeta Šuc, Majda Barič, Silva Škorja, Zin-ka Lorger, Zdenka Žlof, Metka Lorger, Ivanka Lorger, Veronika Vizjak, Majda Vrečko, Olga Kos, Jožica Bališ, Marija Plevčak, Franc Užmah; v tretji vrsti od leve: Mira Čakš, Janja Macur, Jožica Guzej, Zdenka Šket, Slavica Šilec, Marta Čebular, Branko Belčič, Vladimir Pavšek, Borut Lah, Miran Pintar, Martin Jecl, Vlado Began, Roman Klemenčič, Marjan Strašek, Anton Smole. Žal je na dan fotografiranja manjkal Anton Šeligo. ALBUM S CELJSKEGA Spomini Pred pol stoletja smo zapustili klopi osnovne šole v Šmarju pri Jelšah in se podali novim znanjem naproti. V 8. c razredu, ki ga je vodil razrednik prof. Karel Šmigoc, je v šolskem letu 1972/1973 osnovnošolsko šolanje zaključilo 20 učenk in 11 učencev. Ob koncu šolskega leta nas je naš razrednik peljal na končni 3-dnevni izlet v Rovinj. Zvečer smo vstopili na vlak v Šmarju pri Jelšah in se v Ro-vinju nastanili v počitniških hiškah, po 6 oseb v vsaki. Razrednik nas je peljal tudi v kino. Gledali smo film o Drakuli. Samo ta film je bil takrat na sporedu. Seveda nas je bilo zelo strah. Bilo je seveda posebno doživetje, da smo bili v kinu in gledali film na velikem platnu. Zelo lep spomin je tudi na vožnjo z ladjo na Rdeči otok (Crveni otok). Ta zaključni izlet je bil za vse nas veliko doživetje, saj je večina od nas takrat prvič videla morje. Koliko jih je znalo plavati? Ne vem, mogoče trije ali štirje. Obstajajo tudi fotografije, saj je naš razrednik imel fotoaparat in poskrbel, da smo jih dobili v spomin. Prispevala: Mira Cakš Na portalu www.kamra.si objavila Knjižnica Šmarje pri Jelšah. Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik 38 razvedrilo Ključi so pod predpražnikom. Oven Vprašanje na FB: »Moj prijatelj je pravkar napisal knjigo Kako zaslužiti. Zdaj potrebuje denar, da bi jo objavil. Kaj svetujete?« »Reci mu, naj prebere knjigo.« Pri kuhanju uporabljam plastično kuhalnico, ker mi lesena zbuja travme iz otroštva. Stara ljudska modrost pravi: če ima žena valjar v roki, še ni nujno, da bo naredila potico. Moški se je sprl z ženo in šel v gostilno. Zvečer je gledal račun in zamomljal: »Joj, koliko me stane ta ženska . Hiti poletja: Tih deževen dan, Poletja ne bo, Ko bo padal dež »Zakaj si mi sinoči poslala prazno sporočilo?« »Ker se ne pogovarjam s teboj!« Vaš vladar Mars v levu vam prinaša ogromno pozitivne energije. Vaš smisel za organizacijo in čut za pravičnost bosta prišla do polnega izraza. Bolj kot na svojo dobrobit boste mislili na druge, za kar boste poželi iskreno zahvalo. Zelo vam bo godilo, ko boste prejeli poklon od osebe, ki je sicer zelo skopa z njimi. V posebno čast si boste šteli, da bo izpostavila prav vas. 3ik Rak Lev Devica Tehtni ca Vsem boste hoteli ustreči, zato vam bo zmanjkalo časa za vaše osebne potrebe in želje. Zlasti eni svoji rutini se ne smete zaradi prezaposlenosti odpovedati. Naredite spisek prioritet, postavite se na prvo mesto. Nov teden bo v znamenju Lune v vašem znaku. V ponedeljek bo nastopil prvi krajec, kar opozarja, da bodite bolj prilagodljivi, saj bodo odnosi izpostavljeni. Jupiter je že vstopil v vaše znamenje in vam slika življenje kar v najlepših barvah. Ker ste izrazito realni, nikakor ne boste nepremišljeno tvegali po nepotrebnem. Nasprotno, pripravljeni boste preveriti in dobro premisliti, kaj bi bili sploh pripravljeni spremeniti. Na zasebnem področju se že nasmiha zelo obetavno obdobje. Ker se težko poslovite od preteklosti, boste potrebovali skoraj (pre)več časa za spremembo. škorpijon Dvojčka Do torka bo vaš vladar Merkur še vedno v vašem znaku. Čim bolj izkoristite ta vpliv za delo, dogovarjanje, študij, opravljanje krajših poti. Odlično boste komunicirali in se znašli še v tako nenavadnih okoliščinah. Še posebej boste blesteli vsi, ki ste rojeni v zadnji dekadi. Če mislite, da ste z zabavami že opravili, se motite. Čaka vas odlično slavje, imeli se boste zelo lepo. 21. junija je Sonce vstopilo v vaš znak in naznanilo poletje, ki vam je tako zelo pri srcu. Počutje in vitalnost bosta iz dneva v dan boljša. V torek se bo Soncu pridružil tudi Merkur, kar bo odlično pomagalo na poslovnem področju. Z lahkoto se boste dogovorili, vodil vas bo tudi izostren šesti čut. Zaupajte mu. Razlogov za dobro voljo ne bo primanjkovalo. Mnogi boste prav v teh dneh praznovali s svojimi najdražjimi. Poletja se boste veselili, vaše počutje bo iz dneva v dan boljše, kar vam bo v veliko veselje. V odnosu do okolice boste postali veliko bolj odprti. Od srede, 28. junija, vas čaka nekoliko bolj intenzivno obdobje. Mimogrede lahko gre kaj v narobe smer, kar pa vam ne bi bilo všeč. Brez skrbi, pravočasno se boste ustavili. V podzavesti se boste še vedno ukvarjali s situacijo, ki vam ne da miru. Čas je že, da se spravite sami s seboj in se prenehate obtoževati. Strel ec Pestro in razgibano obdobje je pred vami, tudi vi boste začutili, da se je poletje začelo, in delali načrte, kako bi ga preživeli. Mikala vas bo tujina in naleteli boste na podporo svojih najbližjih. Ne oklevajte, ne čakajte, akcija velja. Vaša sposobnost prilagajanja je tako ali tako legendarna in tudi tokrat se boste mojstrsko izkazali. Vsem boste znali ustreči in nikogar ne boste pustili na cedilu. Mars vas odlično oskrbuje z energijo, zato ste energični, prodorni, odlično organizirani, skratka uspešni. Vendar vseeno previdno. Energije je trenutno skoraj preveč, česar se morate zavedati. Drugi vam težko sledijo, saj je vaš tempo zanje prehud. Svoj višek energije »pokurite« s športom in z rekreacijo. Poleg Marsa je v vašem znaku tudi Venera, kraljica ljubezni. Boljše kombinacije si ob začetku poletja sploh ne bi mogli želeti, preprosto uživajte. Kozorog Drugi bodo odhajali na počitnice, vi pa boste morali na proste dni še počakati. Pravzaprav vas to ne bo niti motilo, saj ste se sprogramirali, da je pač tako, kot je, in da je delo prednost. Vaš vladar Saturn, ki potuje počasneje, je v retrogradnem gibanju in bo od vas ponovno zahteval »inventuro« preteklih dogodkov. Prav nič nima smisla pomesti česa pod preprogo, saj s tem samo odlagate tisto, kar je neizbežno. Za konec tedna bo Luna potovala po vašem znaku, zato boste polni energije, še zlasti na prazničen nedeljski dan državnosti. Preživite čim več časa v naravi, saj vas to najbolj sprosti in obnovi vašo energijo. Sicer boste v tem tednu veliko stvari postavili na svoje mesto in naredili red. Če ga delate pri sebi, je to v redu, če ga boste hoteli delati drugje, bo zgodba drugačna. Previdno, vsak ima svojo rutino, spoštujte to. HOROSKOP JE TOKRAT PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Vodnar 101 Z idejo, ki ste jo dobili v preteklosti, nima smisla čakati, saj izgubljate dragocen čas. Znali se boste dobro organizirati, tudi pomoč bo prišla pravočasno od ljudi, na katere sicer niste računali. Veliko boste razmišljali o svoji finančni situaciji in o tem, kako izboljšati stanje. Odgovori se ponujajo kar sami, pomembna je samo vaša odločitev. Ne oklevajte, čas za spremembe je nastopil. Tokrat morate imeti najraje sami sebe, ne ozirajte se na druge. Ribi Imate občutek, da ste bili izigrani ali da ste bili celo žrtev manipulacije. Vi sami ste tisti, ki postavljate sebi pravila in meje, do kod koga spustite. Bistvo je, da ohranite nadzor in ne popuščate, toleranca naj bo tokrat ničelna. Saturn vas uči modrosti in zahteva, da postavite razum pred čustva. Sonce v sorodnem znamenju vam prinaša krasno energijo, poletnih dni in romantike se lahko samo veselite. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. razvedrilo 39 Nagradna križanka 5000 Horvat, saj sem ti rekel, da moraš biti na . KrižamKe & ugamKe DUNAJSKO ZABAVIŠČE NEKDANJA ARGENTINSKA POLITIČARKA GORA NAD POLJČANAMI SLOVENSKI SKLADATELJ IPAVEC PRESTOP IZ ENE PRELOMEN, STRANKE EPOHALEN V DRUGO 12 NEKDANJI SLOVENSKI POLITIK RIBIČIČ MEJI NA VENEZUELO AMERIŠKI MUZIKAL TOLSTOJ: ... KARENINA BOBRI SO ROMAN JANEZA ... URANOV SATELIT BREZVERCA, BREZ-BOŽNIKA 16 SLOVENSKI PATER IN ZDRAVILEC (SIMON) PREBIVALKI IRANA NA PISTI USMERJA LETALA RIMSKI CESAR LAHKA KOVINA (SIMBOL Y) MANGANOV OKSID PISATELJICA KODRIČ FILIPIĆ POBUDNICA, ZAČETNICA ŽIVILSKA TOVARNA V KAMNIKU IRANSKI DENAR ITALIJANSKA RTV 17 ZAČIMBNA IN ZDRAVILNA RASTLINA DRŽAVNA 14 BLAGAJNA KIP, ČAŠČEN PO BOŽJE JAMSKI PLIN ZADIHAN, UTRUJEN ŠPELA ROGELJ 13 IGOR JURIČ RIMSKA 6 ODSTRANJUJEVA UMAZANIJO NEMŠKI NEDOLOČNI ČLEN ZDRAVILIŠČE POD KRIMOM ORLEANSKA ALI KOBILCA GRŠKA MITOLOŠKA POŠAST VLAHI 19 CENTER ZA e-PO-SLOVANJE MIRNI, ZNAČILNA JE SPOKOJNI ZA PESEM GREŠ PO SLEDI PRITLIKAVA KONJA OZNAKA SERIJSKIH PUBLIKACIJ 20 AM. PEVEC (FRANK) ANG. IGRAL. (LAURENCE) NA TLEH CESTIŠČA NAKAZUJE SMER IZRAELSKI PARLAMENT ANTIFAŠIS -TIČNA FRONTA ŽENA V . JE RESNICA RAZKOŠNA MANJŠA LADJA JULIO IGLESIAS PREIZKUS ZNANJA MEDNARODNA ORGANIZACIJA DELA (ANG.) SKOZ ... DOLI GLEDA ENAZAVBER DEKLICA LJUDJE, KI SE MED SEBOJ POZNAJO ŠTEVILKA (POG.) NALIL MU JE ČISTEGA . OPICE SO LJUBITELJICE OSEBA IZ VISOŠKE KRONIKE PO JEZERU BLIZ TRIGLAVA ČOLNIČ PLAVA SEM ... TJA INTERNETNA DOMENA POTUJOČE AZERBAJ- LJUDSTVO DŽANA GOLI HRVAŠKI PEVEC (DUŠKO) DEL ROKE GOSPA (NEM.) MESTO V SIBIRIJI V LIGI . IGRA LUKA DONČIĆ ČEBELJI PRODUKT ALFRED NOBEL KNJIGE ZEMLJEVIDOV IZDELOVALEC RAKET 15 10 JAPONSKI SMUČARSKI SKAKALEC (DAIKI) AMERICIJ NA - TOČKI VOZNIKA S DOBIMO IN- KONJSKO FORMACIJE VPREGO __(POG.) OČE AKADEMIJA ZA GLASBO ŽALOSTINKA KEMIJSKI ELEMENT At PREBIVALEC CADIZA STROKOVNJAKA ZA ANATOMIJO 18 SVETINOV ROMAN Nagradni razpis: 1. nagrada: brisača in knjiga Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice 2. nagrada: predpasnik in knjiga Kuharske bukve -zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice 3. nagrada: kuhinjska krpa in knjiga Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice KUPON 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 Ime in priimek: Naslov: S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Obkrožite: a) sem naročnik Telefon: b) občasni bralec Novega tednika Podpis: Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc.si SUDOKU 575 9 7 1 7 2 1 3 8 1 6 5 9 3 1 7 5 9 9 2 3 5 3 4 5 9 2 SUDOKU 266 1 4 6 2 9 3 4 8 5 2 1 8 4 9 3 3 4 1 6 1 6 2 5 3 4 8 5 9 1 REŠITEV SUDOKU 574 REŠITEV SUDOKU 265 6 9 4 2 5 8 3 7 1 2 3 7 6 1 9 8 5 4 5 8 1 4 7 3 9 2 6 9 5 3 8 2 4 6 1 7 8 1 2 3 6 7 5 4 9 7 4 6 5 9 1 2 8 3 3 7 8 9 4 5 1 6 2 1 6 9 7 8 2 4 3 5 4 2 5 1 3 6 7 9 8 4 6 3 9 8 2 5 7 1 7 5 9 1 6 3 2 4 8 8 2 1 5 7 4 9 6 3 2 4 6 3 9 5 1 8 7 9 1 7 6 4 8 3 2 5 5 3 8 2 1 7 4 9 6 3 9 4 7 5 6 8 1 2 6 8 5 4 2 1 7 3 9 1 7 2 8 3 9 6 5 4 Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 27. junija. Geslo iz številke 24: Otroci pojejo slovenske pesmi Izid žrebanja: 1. nagrado: brisačo in knjigo Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice prejme: Jožefa Komerički iz Petrovč. 2. nagrado: predpasnik in knjigo Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice prejme: Darko Virant iz Šentjurja. 3. nagrado: kuhinjsko krpo in knjigo Kuharske bukve -zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice prejme: Anica Končan iz Laškega. Nagrajencem čestitamo. Obvestilo o nagradi jim bomo poslali po pošti. V naših križankah je tudi v dvoje lepo. Križanke po meri reševalcev. Ker si zaslužite najboljše. www.trik.si 2 4 3 5 11 ELEMENT 6 8 7 9 40 pisani svet Na žlico po srednjeveško Na celjski mestni tržnici je bil v soboto dogodek Na žlico po srednjeveško. Obiskovalci so lahko v zameno za prostovoljni prispevek poskusili nekaj jedi, ki naj bi jih poznali že v času vitezov in gradov. Dogodek je prvič pripravila renesančna plesna skupina Kud Galiarda Celje, ki deluje že 22 let. Skupina 25 članov organizira srednjeveško obarvane dogodke, med drugimi sodeluje tudi pri prikazovanju zgodovine na celjskem gradu. Kot je povedala vodja skupine Barbara Suša, je med petimi tovrstnimi skupinami v Sloveniji celjska najbolj številčna, članice, ki so v večini, pa prihajajo iz različnih krajev regije in celo iz bolj oddaljenih delov Slovenije. Ker je v skupini le šest moških, si želijo v svojih vrstah še kakšnega »viteza«. Skupina je na raznih dogodkih že večkrat poskrbela za hrano, zato se je tokrat odločila za kulinarično obarvano dopoldne. Obiskovalci so lahko poskusili grajski lonec z ječmenom in piro, temnim pivom, medom in cimetom, sladek ali slan kruhov puding ter napitke iz popra, regrata in ivanjščic. Za uvod tudi tokrat ni manjkal srednjeveški ples. TC Zanimiva sobotna ponudba srednjeveške hrane in pijače članic in članov Galiarde na celjski tržnici. Na sredini je vodja skupine Barbara Suša. (Foto: TC) Gibonni osvojil Špico Kakšen zadetek v polno! Saj nihče ni dvomil, da bo koncert dalmatinskega trubadurja vrhunski. Toda Gibonni je dodal še nekaj več. Večtisočglavo množico je uspešno ogrela celjska skupina Rolling train. Eden od vrhuncev koncerta je bil nastop celjskega klarinetista Gorana Bojčevskega. Vadil je skladbi Divji cvit in Nisi više moja bol. Gibonni ga je povabil »na kolena«, kleče sta izvedla pesmi. Občinstvo je pelo in pelo, vodja številčnega ansambla se je v nedogled zahvaljeval obiskovalcem, Dušan Konda je spet zmagal. DŠ / Utrinek s petkovega koncerta, ki je privabil večtisočglavo množico. (Foto: Marjan Marić) Navdihnila ga je prijazna mladenka Na prvi jutranji kavi se je minuli teden na Radiu Celje ustavil Omar Naber, da bi predstavil svojo novo pesem z naslovom Poseben model. Nastala je na hitro in je rezultat zanimive zgodbe. »Pred nekaj meseci sem bil v enem od nočnih lokalov v Ljubljani. Tam mi je ena mladenka namenila nasmešek, nasmejal sem se nazaj. Nato se mi je punca približala, kmalu sva klepetala, se zabavala, smejala in po nekaj minutah me je pokroviteljsko pobožala po licu in rekla, da sem poseben model. Nato se je obrnila in šla. Jaz sem ostal brez besed in nisem mogel verjeti, kaj se je zgodilo,« je Omar Naber jutranjiku Boštjanu Odru in novinarki Bojani Avguštinčič razkril, kje je dobil navdih za novo pesem. Na poti proti domu si je Omar prepeval verz: »Jaz sem po- Kreativno v središču mesta Na prodajno-razstavnem sejmu se je predstavilo 16 mladih slovenskih oblikovalk z različnih področij kreativnega sektorja in tako svoje izdelke predstavilo širšemu občinstvu. Na fotografiji sta Špela Strašek iz Bohoheadweara (desno) in Ivana Ristič iz IR doživetja. (Foto: Andraž Purg) Minuli teden so se na Glavnem trgu v Celju v okviru projekta Kreativni market(ing), ki so ga organizatorji pripravili že četrtič, na prodajno-razstavnem sejmu predstavile številne slovenske oblikovalke in ustvarjalke. V sklopu dogodka, ki je prvič trajal dva dni, tokrat minula četrtek in petek, so se mladi zainteresirani posamezniki prvi dan lahko udeležili delavnice ustvarjanja s keramiko in delavnice z naslovom Poletna nega obraza. Organizatorja, društvo IR doživetja in Bo-hoheadwear v sodelovanju z Mestno občino Celje, sta poskrbela za več okroglih miz. Kot sta povedali Špela Strašek iz Bohoheadweara in Ivana Ristič iz IR doživetja, so tovrstni dogodki predvsem priložnost, da se mladi nadebudni ustvarjalci na eni strani učijo od že uveljavljenih posameznikov, na drugi strani pa predstavijo sebe in svoje delo širšemu občinstvu. ER Za Mrfy prodali vse vstopnice 1 * -«er Za petkov koncert skupine Mrfy pred Špitalom je vladalo veliko zanimanje navkljub dvema večjima koncertoma (Šank Rock, Gibonni). Organizatorji so bili zelo zadovoljni z obiskom, ljubitelji skupine pa so prišli na svoj račun. Nekaj poznavalcev je trdilo, da so poslušali trenutno najboljšo skupino v Sloveniji. Danes bo pred Špitalom 3. celjski dan džeza, jutri bo Kreativna šola glasbe eNota, v soboto bosta nastopila Severa in Gal Gjurin, v sredo pa bo sledil še koncert GCC Summer Vibe. Čez teden dni bo prepeval Slavko Ivančič. DŠ, foto: Andraž Purg Novi prostori drogerije Boštjana je zanimalo tudi, ali se dekle prepozna, ko Naber zapoje to pesem ali ko pripoveduje zgodbo o njenem nastanku. »Kje pa. Ona se zagotovo ne spomni, sploh mislim, da to kar vsakemu >modelu< naredi,« je v smehu zgodbo končal Omar Naber, ki je sicer v svoji pevski karieri z »bendom« imel že več kot tisoč nastopov. (Foto: Tanja Seme) seben model.« Pred spanjem se je posnel, zjutraj poslušal, pripravil »demo« posnetek in tako je nastala nova skladba Poseben model. ER Drogerija Tuš v središču Celja se je preselila v nove prostore, ki so malo naprej od stare lokacije. V novih prostorih kupcem ponujajo nekaj novosti, hkrati pa še vedno širok nabor izdel- kov dekorativne kozmetike in izdelkov za nego ter zdravo prehrano. Kot pravi poslovodkinja Sanja Ratkovič, s sodelavkami rade svetujejo kupcem in jim pomagajo pri izbiri. »Pri nas so na voljo kakovostni izdelki po rogerija Tuš je v središču Celja oto: osebni arhiv) ugodnih cenah tako za ženske, ki so rade urejene, in mamice, ki želijo vse za nego svojih malčkov. Imamo širok nabor izdelkov za nego za moške, številne ugodnosti so na voljo tudi upokojencem.« NT