v GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA. Izhaja vsak petek. Uredništvo upravništvo Kopitarjeva ulica štev. 6. Naročnina znaša: celoletna . . K 4’— poluletna . . „ 2’— četrtletna . . „ 1’— Posamezna št. 0'10 Št. 15. V Ljubljani, dne 10. marca 1911. Leto VI. Delavsko vseučilišče. Za slovensko krščansko socialno delavsko organizacijo je zdaj najvažnejši dogodek I. delavski tečaj. Udeležili so se ga udeleženci delavci in delavke iz vseli slovenskih pokrajin. Prihodnji teden podamo pregledno poročilo o celem tečaju. Danes pa že pričenjamo objavljati izvleček predavanj. Zelo obžalujemo, ker ne moremo podati vseh predavanj, dasi bi jih radi, ker naš urednik ni mogel vsled drugih dolžnosti slediti vsem predavanjem. Socialna higijena. (Predaval primarij dr. Fr. Derganc.) Socialna higijena je tista veda, ki nas uči, kako dulševno in telesno zdravje ljudstva ohranimo in pomnožimo. Na ta način omejimo veliko število nepotrebnih bolezni, kar: 1. poviša srečo ih zadovoljnost posameznika; 2. ter prepreči nepotrebne stroške, izgube delavca in delodajalca, torej pomnoži ljudsko bogastvo in blagostanje. Na naše duševno in telesno zdravje vpliva vse, kar pride z nami v dotiko''vsa naša vidna in nevidna okolica. Glavni vpliv prihaja od naših roditeljev; razvoj našega 'življenja je najbolj odvisen od zdravja naših staršev. Na naše zdravje vpliva zrak, solnce, svetloba, spremembe v vsemirju (kozmični vplivi), vreme in podnebje; dalje učinkuje zemlja, svet, rastlin (bakterije) m rudnin, hrana (živila in nasladila), obleka in stanovanje, delo in šport. i Higijena natančno preiskuje, kako vplivajo ti različni faktorji na naše dulševno in telesno zdravje, ikdaj škodujejo in kdaj koristijo? Preiskave v zraku uče, da je čist in svež zrak prvi pogoj zdravja, čist in svež zrak v stanovanju, v prostoru dela in obrata, na ulici. Zrak pokvari gniloba, vlažnost, dim in prah. Iščimo torej sulio, svetlo in toplo stanovanje! Stanovanje moramo poleti in pozimi večkrat na dan prezračiti! Vestno in potrpežljivo moramo zasledovati, iskati in uničevati, prah in nesnago, ki najbolj kvari zdravi zrak! Higijena nas uči, da ostane ičlovek zdrav in sposoben za delo samo v zračnem, svetlem in toplem stanovanju brez prahu in nesnage. Če človek za boljše, zračno stanovanje več plača, si prihrani dosti večje stroške za zdravnika in lekarno. Higijena uči, da je slaba voda vzrok nevarnim boleznim. Pij samo pitno vodo, torej tisto vodo, katero je oblast preiskala in proglasila za pitno, torej samo vodo iz vodovodov, gotovih studencev in higijcnič-nih vodnjakov. Ob časih griže, legarja in kolere ne pij vode iz jarkov, mlak, potokov in rek blizu vasij in mest, ampak uživaj vodo samo iz javnih pod nadzorstvom oblasti stoječih vodovodov, studencev in vodnjakov. Kjer ni vodovoda, zanesljivega studenca ali vodnjaka, pij samo kuhano vodo (s čajem), tam uživaj samo kuhano sadje in hrano! Higijena uči, da je delo in šlport, torej zmerno, ne prenaporno telesno gibanje, poglavitni pogoj zdravja in zadovoljnosti. Telesno gibanje pospešuje presnavljanje in izločevanje škodljivih snovij iz krvi, telesno gibanje olajišuje srcu delo krvotoka. Mišičje telesa tvori eno samo, posebno srce za venozno, porabljeno in pokvarjeno kri. Čimbolj se miišice gibljejo, tem prej se odstrani iz telesa porabljena in pokvarjena kri. Socialna higijena uči, da je zračno, svetlo in toplo stanovanje važna podlaga zdravju in družinski sreči. Alkoholizma in vlačugarstva so v veliki meri kriva tudi slabo urejena, neprijazna, nezdrava stanovanja. Nezdravo stanovanje nima nobene privlačnosti za prebivalca, ki radi tega ves prosti čas presedi po gostilnah in beznicah, kjer se križajo pota bolezni in zločina. Med prve dolžnosti države in občine šteje skrb za cena in zdrava delavska stanovanja. ( Higijena uči, da ostane zdrav in sposoben samo tisti človek, ki porabljene moči nadomesti z zadostno in nepokvarjeno hrano. Hrana bodi zmešana, obstoječa iz rastlinskih in živalskih proizvodov. Kdor telesno težko dela, temu zadostuje rastlinska hrana; kdor sedi in duševno dela, potrebuje več živalske hrane (mesa). Alkohol ni živilo (Nahrungsmittel), ampak škodljivo nasladilo (Genufimittel), strup, ki ovira duševno in telesno delo. Zgled: V pristanih Črnega in Egejskega morja nakladajo premog Turki, ki jim njih vera prepoveduje uživanje alkoholnih pijač. V najhujši vročini delajo Turki pod 14 ur ur na dan, medtem ko Bulgari, Srbi in Ru-muni, ki pijejo alkohol (vino in žganje), ne morejo dalje delati nego tri do štiri ure. Alkoholizem je ljudska bolezen, proti kateri se- mora boriti posameznik, občina in država. Resen in pomenljiv uspeh doseže samo država: v ta namen naj izda primerne in stroge zakone, poišče si naj namestu alkohola druge davčne vire, skrbi naj za cena in' nepokvarjena živila, za cena in zdrava stanovanja, podpira naj poljedelstvo in živinorejo; omeji naj vinorejo in priskrbi nadomestila za vinorodne kraje. Vzgoja staršev naj skrbi, da otroci alkoholnih pijač ne dobe; da otroci isploh nobene tekočine preobilno ne uživajo in brez dovoljenja staršev ne pijo nobene tekočine. Tiskana in govorjena beseda naj širi znanje o strupenosti alkohola! (Ljudski shodi, društveni posli in prireditve naj se ne vrše v gostilnah. Izobraževalna društva naj goje zanimivo družabnost in nudijo 'članom privlačno, plemenito zabavo. Pospešuje naj se šport v vseh oblikah! Ustanavljajte društva vzdržnosti (abstinence) in treznosti! Podpirajte abstinenčne časopise (n. pr. »Zlato Dobo«)! Na eni strani nam daje higijena navodila, kako si z zdravo okolico in hrano utrdimo telo, na drugi pa nas tudi uči, kako naravnost zatirajmo, uničujmo ; iz svoje okolice bakterije, vzrok nalezljivim boleznim, proti katerim tudi krepko, utrjeno telo ni varovano. Bakterije so male gobice (glivice), najmanjše rastlinice, ki pridejo skozi ranjeno Carska zločinstva. (Dalje.) »Blaga Metela! zakaj si tako bleda?«, šepeče Milvij mladi devi, ko jo v ta namen objame s krepko roko; »ali ne greš v naj-krasnejšo hišo v Rimu, ki bo tvoja lastnina?« »Da, v hišo, na ko je pragu se dviguje krvava Sccvijeva senca,« šepeta Metela napol v nezavednosti. Zakonski obred se prične in zvršuje ga nadduhovnik. Novozaročenca sedita na dveh, z eno kožo pokritih stoleli; deset prič pa, kakor jih zahteva običaj, stoji v polkrogu okofo njiju. Prinesejo jima v zlati skledici gibanico, katero morata zaročenca po stari navadi skupno povžiti; zlata je tudi posda, v ko ji sta goreč vinski cvet in voda: ogenj in vodo mora ženin podati nevesti in nevesta sprejeti z videznim dotikom. Resnobna svečanost je dokončana in gostje se podajo v obednico. Kar more ponuditi najbolj bujna domišljija, nahajaš na Milvijevi mizi. Slavčevi jeziki, flamingovi možgani šegetajo grlo, stoletna vina pode kri hitreje po žilah. Trume plesalcev razveseljujejo svatom oko, dečkov petje mika ušesa poslušalcev. Ukanje prihaja glasneje in glasneje, veselje čezdalje bolj razuzdano. Ženin se je že opijanil in popustil nevesto’ ter poinešel se v svatovski roj: posvečena slovesnost pri poroki prevrgla se je v divje razsajanje in razgrajanje. Le ena sedi bleda in osamljena med to zmesjo in divjostjo — nesrečna nevesta Metela. Grozna teža stiska njeno dušo; zdi se ji, kakor bi se moralo vsak čas pripetiti nekaj nenadnega, grozovitega. »Himene j,* Himeneje!« vrše in vriskajo po dvorani. V sobano plane strežaj, ves prepaden strahu. »Nesreča se bliža,« zavpije Mil vij a; »rešite sebe in svoje svate! mesto gori! nestra-liova.no nete pridne roke plamen; ogenj se zajeda čezdalje bolj od ulice do ulice!« »Pusti, naj gori, kar gori,« jeclja Milvij. »lv moji hiši si ne bo upal plamen — in ako pride — z vinom ga bomo pogasili!« »Z vinom naj se pogasi!« likajo pijani svatje za njim. Meteli se zgrozi. Rada bi 'šla odtod, toda njena dolžnost jo priklepa na pijanega soproga, vežejo na njenega očeta, ki je Hi m e ne j je bil bog porok, ženitve, ženitovanja. morda tudi preveč užil vina, da bi oglušil glas vesti in sedaj spi na klopi. Od ceste gori čuje so med hrumom divje gostije zamolklo gromenje, nekako pokanje udirajočih se poslopij nekak hrup divje množice. Možje z ožgano obleko in s prestrašenimi obrazi se pridrvš v svitlo dvorano. »Rešite se!« kličejo. »Že gori hiša; vsako trenotje je večja nevarnost, ako se hočete muditi!« Skozi odprt impluvij1) štrkne šop isker in se vsuje v dvorano med svate. Metela zakriči na glas. '»Ali se morda bojiš, moja nevestica?« govori Milvij. »Ne plaši se! Zlate zvezde svetijo v čast najine zaroke. Nihče ne sme iz dvorane! — Kaj nam mar svet — pustite, naj gori, kar ima veselje goreti! Himenej, Himenej!« »Himenej! Himenej!« likajo gostje za njim in vihti zlate kozarce. (Dalje.) *) Impluvij so imenovali Rimljani prostor na dvorišču pod milim nebom, kamor se je odtekala dežnica, pa tudi sredi strehe na stropu narejeno štirivoglato okno. kožo, skozi usta, pljuča in želodec v človeško telo in povzročijo tako nevarne bolezni. Sledeče bolezni so nalezljive, ker se v njih bakterije prenašajo iz kraja v kraj, od osebe na osebo: 1. legar, vročinska bolezen (tifus); 2. kolera; 3. griža; 4. plučnica; 5. influenca; 6. dobrci (ošpice); 7. škarlatina; 8. davica (difterija); 9. norice; 10. ruske; 11. oslovski kašelj; 12. mups; 13. koze; 14. šen (pšen, Rotblauf); 15. kuga; 16. smrkavost; 17. mrt-vičen krč (tetanus); 18. steklina; 19. jetika (tuberkuloza); 20. spolne bolezni. Bakterije se nahajo v prahu in nesnagi, v okuženi vodi, v telesnih odpadkih (pljunek, blato, voda, gnoj in znoj) bolnega človeka in bolne živali. Odpravljaj in zasleduj prah in nesnago, uničuj odpadke bolnega človeka in živali, ogiblji se dotike z bolnim človekom ali živaljo! Samo tako se obvaruješ nalezljivih bolezni, posebno najbolj razširjene nalezljive bolezni — ljudske bolezni — jetike (tuberkuloze)! J. s. z. V seji J. S. Z. dne 8. t. m. je poročal blagajnik J. S. Z. profesor K. Dermastia o društvenem denarnem -stanju. L. 1910. znašajo: D o h od k i J. S. Z.: I. Vplačila skupin: 1. Tobačna tovarna 4051 K 63 v. 2. Nada 718 K 38 v. 3. Tovarna za lep 218 K 2 v. 4. Vrhnika 281 K 68 v. 5. Litija 328 K 59 v. 6. Sorica 481 K 30 v. 7. Predilnica 491 K 27 v. 8. Selo 346 K 40 v. 9. Loški potok 297 K 86 v. 10. Gorje 64 K 6 v. 11. Ton-nies in Rokodelski dom 346 K 52 v. 12. Trst 4-90 K 82 v. 13. Jesenice - Sava484 K 59 v. 14. Prisilna delavnica 110 K 65 v. 15. Javornik-Kordška Bela 328 K 17 v. 16. Trbovlje 192 K 52 v. 17. Šturije 90 K 60 v. 18. Kapfenberg 30 K 4 v. 19. Kamnik 143 K 74 v. 20. Vič 74 K 46 v. 21. Gorica 9 K 36 v. 22. Pretoupci 103 K 47 v. 23. Miren 1 3K. 24. Strokvno društvo na »Savi« 112 K 64 v. Skupaj 9909 K 77 v. II. Vplačila »Ljubljanske skupine« 75 K 12 v. III. Darila 700 K. Skupaj 10.684 K 89 v. Stroški —Izdatki pa: I. Podpore: 1. bolniške 1568 K 50 v; 2. izredne 75 K. Skupaj 1643 K 50 v. II. Tiskovine in znamke 663 K 78 v. III. Pisarniške potrebščine in oprava 87 K 30 v. IV. Poštnina 41 K 86 v. V. Potnine 13 K 50 v. VI. Pridržek »Nade« 73 K 52 v. Skupaj 73 K 52 v. Končni pregled o poslovanju J. S. Z. 1. 1910: 1 Dohodki 10.684 K 89 v. Izdatki 2523 K 46 v. Ostane 8161 K 43 v. Dobro pri A. Opitz, Dunaj 39 K 2 v. Prebitek 8190 K 45 v. Letos pa znašajo: Dohodki: I. Vplačila skupin 1842 K 34 vin. 1 Stroški pa: I. Podpore: 1. bolniška 802 K 75 v. 2. 'Za brezposelnost 78 K. 3. Za presljevanje 25 K. Skupaj 905 K 75 v. II. Tiskovine 39 K 60 v. III. Potnine 31 K 50 v. IV. Pisarniški stroški 26 K 34 v. Skupaj 1003 K 19 v. Skupen pregled izkazuje: Dohodkov 1842 K 34 v. Stroškov 1003 K 19 v. Ostane 839 K 15 v. Leta 1910: 8190 K 45 v. V blagajni 9029 K 60 v. i I Ta pregled kaže, da koraka J. S. Z. po pravi poti varčevanja v korist — delavstvu. Tobačno delavstvo. Avstrijska krščanska tobačna delavska zveza, skupina Ljubljana, je imela v ponedeljek ob 6. uri popoldne letni občen zbor v »Ljudskem Domu«. Občnega zbora so se udeležili tudi državni in deželni poslanec dr. Krek in državni poslanec Jožef Gostinčar, ki so vsi trije tudi na zborovanju govorili o potrebah in težnjah tobačnega delavstva ter tudi obljubili podpirati na pristojnih mestih na Dunaju zahteve tobačnega delavstva. Zborovalci in zborovalke so jih burno aklamirali. Nad vse zanimivi ste bili poročili tajnice gdč. Blejčeve in blagaj-nice gdč. Češnovarjeve, ker jasno dokazujeta, kako je ljubljansko kršč. soc. tobačno delavstvo napredovalo. Ljubljanska skupina ima 1200 udov in jih je samo v letu 1910. pristopilo novih 208. Res je, kakor je rekel dr. Krek: »Kdor je tako nespameten, da gre s.soc. demokrati, ki ob vsaki priliki propadejo, naj kar gre, — branili ;mu ne bomo.« No, kakor pa je razvidno iz poročil odbora, je malo tako neumnih. Obširnejše poročilo prinese »Glasnik tobačnega delavstva«. Izpremembe med delavstvom. Novak Marija je umrla 23. februarja. Bila je zvesta članica Podpornega društva in naročnica »Naše Moči«. Stara je bila 70 let. R. I. P. Gilar Marija je stopila v pokoj 1. marca. Delala je v tovarni 37 let. Bila je zvesta članica Podpornega društva in Zveze in naročnica »Naše Moči«. — Nadalje so vpokojene: Bopka Marija je delala v tovarni 36 let. — Stare Katarina je. delala 34 let. — Celarc Marijanca je delala 26 let. Bile so vse zveste članice Podpornega druištva in naročnice »Naše Moči«. Bapka Marija in Celarc Marijanca ostaneta še za naprej članice Podpornega društva in naročnica »Naše Moči«. Na-vedenke so bile vpokojene 1. marca. Delale so v pripravljalnici smodk. Med brati in sestrami. Iz Idrije. Naši pomisleki proti klavnici in regulaciji Nikove tajniku Novaku niso povšeči in na doljgo in široko pisari o stvareh pri katerih nima nobene besede in se pri tem, po stari navadi seveda, zopet zaletava v »klerikalce«, deželni odbor in rudniško ravnateljstvo. Skoraj se nami ne zdi vredno odgovarjati človeku, ki naj bi se raje brigal za hranilnico, mestno pisarno in svoje Sokole, kakor za stvari, o katerih nima pojma, kajti Idrija bi res daleč prišla, ako bi uvaže-vala njegove dalekosežne načrte. Pa bi vendar polemizirali ako bi imeli opraviti s kakim skušenim mestnim očetom, ki stvarno in resno govori, ukvarjati se pa z mestnim tajnikom, ki sme pri vseh sklepanjih o imenovanih stvareh samo tiho in ponižno zapisnike pisati, se nam pa vendar zdi preveč poniževalno. Vendar še enkrat pribijemo, da je vse do pičice tako, kakor smo pisali, tudi logično je vse, ako pa »Slovenski Narod« v dopisih ne vidi logike mu jo bomo pa s prstom pokazali, kakor se dela pri otrokih. Glede klavnice ostanemo pri prejšnji trditvi, pristavimo pa še, da se 'klavnica na Moravčevem svetu zato ne more zidati, ker so ondi pozimi plazovi in je svoj ■čas v takem plazu že konj z vozom ostal; cesta je večkrat po cele dni zaprta in je torej izključeno da bi mogel biti v novi klavnici na Moravčevem prostoru reden obrat. Tudi stala bi klavnica ne samo 70, temveč še več kot 70.000 K. posebno ako bi se škar-pe tako trdno zidale, kakor so^ se pred Šepet. hotelom v Doleh. Važna točka pa je tudi dobra voda, katere na projektiranem svetu ni, na starem prostoru je pa že napeljana. Kako bi se dala stara klavnica popraviti, naj se vpraša mesarje, ti bodo dovolj jasno govorili, ako se je pa pri raznih komisijah kaj ukrepalo, so pa govorili ljudje, ki razmer ne poznajo. Glede Nikove smo trdili, da bi bil denar zavržen, ako bi ga namreč dala mestna občina; smisel je iz našega dopisa jasno razvidna, ako jo učeni »Narodov« paupnik ne spozna, ni naša stvar. Za regulacijo Nikove smo že lani čitali da je poslanec Povše izposloval 230.000 K, ki so se pa za leto 1911 črtale, kaor je bil za državno cesto v Zali dovoljen znaten kredit, pa ga je ministrstvo, ker je denar drugod rabilo, v zadnjem trenotku tudi črtalo in simo imeli celo zimo blatno in razrito cesto. Tako je! Vsako zadevo poslanci prerešetajo v odsekih, do sklepnega potrjenja še pa še dolga pot in se marsikaj odloži, ako sila zahteva. To ve vsak političen otrok in ne izplača se o tem se prepirati z ljudmi, ki še tistih pet grošev, ki jih imajo po mestnemu P1’?™0*1-nu in računu ne znajo pravilno zložiti. Zato pa je od naše strani o tem zadnja beseda. Kamnik. V naši tovarni so nam naznanili, da bomo morali vsako nedeljo delati in namreč, tisti štirje ljudje ki so pripravljeni prvi biti zraven, v slučaju izbruha ognja, in od sedaj za naprej bodo mogli ti krotki delavci vsako težko delo opravljati,^ ki pa ne spada med to službo, posebno pa še siploli v nedeljo ne, ker je nedelja tudi Gospodov dan. Prva nesrečna nedelja je bila 5. marca, da so mogli ti ubogi sužnji nositi teške železne šine, deske, drva itd. in to brez vse izjeme tudi preddelavec, izvzemši mojstra smodnika Logai'ja, ko ne pristoja preddelavcem nobeno delo. Dalje mora tudi vsak teh mož priti v delavni obleki, da bi skoraj kmalu se ne mogel udeležiti nedeljske službe božje. Ti delavci morajo služiti celih 36 ur skupaj, brez vsega odmora, ker morajo tudi ponoči opravljati sluižbo. Ali se nam ne godi tu velika krivica- To niso ognjegasci smodnišnice, to so ubogi sužnji, celo še slabši kot jetniki na Žabjeku, še oni imajo ne- deljski mir, naši ognjegasci naj bodo zato, za prvo pomoč pri slučajnem izbruhu ognja v prahami, kakor 'so bili do sedaj, in ne za taka teška dela, ki nikakor niso primerna za nedeljo. Sava. Zadnji »Naprej« ali pravzaprav urednik lista A. Kristan bljuva v dopisih iz Jesenic na mojo osebo kot kak ognjenik. Ako se bodo vedoma le laži in obrekovanja ponavljala v tem listu, sem primoran Kristana vprašati, ali je katerikrat čital paragrafe kazenskega zakona št. 487, 488 in 489. Pozivljem vas, z dokazi na dan, kedaj sem jaz pisal v Gostinčarjev listič o podpornem društvu. S fotografijo na dan s tistimi, ki so imeli na povelje iz ajmohta, odbornike pripravljene. Z imenom na dan, kedo je meni rekel v tovarni minuli teden: »Zakaj pa :že toliko časa plačujem v vaša društva, pa mi ne morete in nočete pomagati.« Kdo je mene videl v tovarni, kjer delajo. Ako mi ne podaste dokaza resnice, vas imenujem obrekovalca in urednika lista, ki neresnične stvari poroča. Urednika »Napreja« obdaja črna nevoščljivost, ker sem jaz slučajno kontrolor bolniške blagajne. Kdor je ta dopis skupaj skrpucal, je bil presneto trapast in neveden, da ne loči kontrole od nadzorstva bolniške blagajne. Jaz dobro vem. kaj tukaj namiguje Kristan svojim pristašem, da bi vplivali na merodajne osebe, da bi mi še ta mali zaslužek požrli. Zaradi tega apelirate na gospoda Pongratza. No, pa on je bolj pameten kot urednik »Napreja«. Jaz dobro vem, da on loči nadzorstvo od kontrole. Pa gg. sodrugi, volitve so tukaj, bi me radi pognali. Pa me ne bodete, ako oni prav zasluženi kruli požrete. Pišete, da sem. malenkostna oseba, pa brez moje osebe ne morete nobenih poročil skupaj spraviti. Z lažmi ne bode šlo. Jaz vem za hišo, da ne boste nič hoteli vedeti Kristan o teh lažeh. Ali vas bode kaj sram? Sava, 5. marca 1911. Franc Čebulj. Vevče. Dne 6. t. m. se je ponesrečila delavka Frančiška Bricelj. Padla je približno en meter visoko iz neke lestve,, skladovnice poirja pa na njo. Po padcu pa je še kake pol ure delala ter tožila, da ji je slabo. Nato se je vsedla in prosila vode. Predno pa so ji mogle tovarišice ustreči, je padla v nezavest in se zvrnila po tleh. Dekleta so jo s trudom spravile k zavesti. Dale so ji vode. Takoj nato je padla po tleh ter se ni mogla z nobenim udom ganiti, tudi govoriti je prenehala. Poklicali so takoj bližnjega zdravnika g. dr. Divjaka telefonično, kateri ji je podelil prvo pomoč in ukazal, da mora čisto mirno ležati. Ko pa drugi dan pride g. tovarniški zdravnik dr. Drč, se zadere nad njo: »No kaj ti pa je. če si bolna pojdi v bolnico, ako pa ne, pa delat.« Ker dekle ni m'o-fflo govoriti, mu seveda ni nič odgovorila. Na ta molk ji pravi: »Daj roko!« Ko tudi tega ni mogla storiti, ker sploh ni mogla z nobenim udom ganiti, jo prime za roko in jo strese, nato jo zgrabi za noge in potegne iz postelje, jo zgrabi za roke in io trikrat vleče od postelje do vrat in nazaj. Ko je izpre-videl da z njegovo metodo nič ne opravi, se je obrnil in šel. Potem jo je s tovarniškim vozom peljal domv ter celo pot drvil in podil. Tako se torej ravna z ubogim delavcem. Delavstvo je bilo ogorčeno nad takim surovim postopanjem. Mnogi so kar hoteli udreti v ordinacijsko sobo in tega ljubeznjivega dr. Drča na cesto vreči. Saj druzega itak ne zasluži. Razburjenosti delavstva se ne moremo čuditi, kajti ono zelo veliko žrtvuje za bolniško blagajno. Gospodar bolniške blagajne je delavec, naj si to dobro zapomni g. dr. Drč. Ako se prigodi^ še kaj sličnega, ne bo več prestopil tovarniškega praga. Za to mu garantiramo. Potem bo lahko s svojim kovčegom zopet, hodil stat v ljubljanske veže. Litija- Cuje se, da je predilniški deloda-javec tistim delavcem, ki so v tovarniških stanovanjih prepustil odslej prosto stanovanje. To je res dobro. A vprašamo, kaj pa tistim delavcem in delavkam, ki niso v tovarniških stanovanjih, ni treba živeti? Ali teh nič ne vidi? Saj morajo ti še celo dražje stanovanje plačevati. Upamo, da bo ravnateljstvo tudi na te ozir jemalo. Litija. Pustne tri dni se je ravnateljstvo predilnice oziralo tudi na nekatere pustne šeme. Izdalo je oklic na delavstvo, naj se pustne tri dni: ponedeljek, torek in sreda prične z delom 'še le ob osmi uri zjutraj zaradi pustnih veselic. Veseli nas, da je bilo delavstvo toliko zavedno, da te prijazne ponudbe ni sprejelo. Splošno se je zahtevalo, da se dela, kakor ponavadi in večina je Dober tek! Zdrav želodce imamo in nikakih bolečin in tiščanja v želodcu, odkar rabimo Feller-jevo odvajalne Rhabarbara krogljice s znamko „Elsa-krogljice“ Svetujemo Vam iz lastne izkušnje, poizkusite iste, ki pospešujejo prebavo in krepe želodec. 6 škatljic franko 4 krone. Izdelovatelj samo lekarnar E. V. Feller v Stubici Elsa trg 16 (Hrvatsko). zmagala. Pustne šeme so imele pa toliko večjega mačka vse te tri dni. — Če ise je med te prišteval tudi gospod direktor, to nas ne briga. — Nikdar pa ne moremo dovoliti, da bi se radi pustnih prismod pametnim delavcem čas kradel in s tem zaslužek prikrajšal. Litija. Delavstvo prosi slavno ravnateljstvo litijske predilnice, da mju vendar že enkrat preskrbi ali na novo isezida kak prostor, kjer bi moglo opoldne v miru, na gorivom in na suhem zavžiti svoje borno kosilce, ki je dostikrat le 'kruh in voda. Ker delavstvo ne shaja s to plačo, da bi hodilo po gostilnah na hrano, je primorano po stopnicah in vežah ise potikati in kdor je še tako srečen, da mu od doma prineso kosilo, nima druge mize, kakor svoja kolena. Poleg tega se pa še nemoteno ob delavke obregajo fantalini, da ga nima miru iše tisto opoldansko uro. Saj smo vendar ljudje in ne psi. — Zahtevamo najodločneje, da nad zorniki strogo pazijo na tiste, ki delavkam nagajajo in žalijo njih sramežljivost. V tem oziru je zlasti v naši predilnici treba enkrat za vselej napraviti red — ne pa kakor do zdaj, če se je delavka pritožila radi surovosti in nesramnosti, so se ji smejali mojstri in ravnatelj. Me delavke pa hočemo ostati poštene in nedotekljive. Če bi radi drugačnih, pojdite si jih iskat, na Francosko in Laško g. ravnatelj. Litija. Bolj surovega človeka si ni misliti, kakor je naš vratar predilnice. Njegov pes je gospod, mi delavci smo pa psi pri njemu — saj nas z »marš ven« nagnja in to med prosto uro, ko se nima nič vtikati v delavstvo. Čas je, da mu ravnateljstvo da »Laufpafi«, če ne, dobi pa od drugod opomin, da ga bo pomnil. Tudi naš tovarniški zdravnik, ki je sicer c. kr. okrajni zdravnik, nima 'dosti olike nap ram delavstvu. Če ni sikrajna potreba, se ga delavstvo gotovo ne poslužuje iz strahu pred njim. Delavko, ki komaj na nogah stoji, zmerja in vpije, da ji nič ni in da naj se pobere delat. Radovedni smo — je li plačan zato ali kaj li? Litija. V nam nerazumljivi dobrohotnosti, je ravnateljstvo ukrenilo, da ima delavstvo na takozvani »štali« od zdaj naprej prosto stanovanje. No, stranke »na štali« se za to dobroto veliko ne zmenijo. Saj so tudi stanovanja takšna, da sedosti ne ločijo od prvotne stavbe, štale (hleva). Raznih mrče-sov in golazni ter podgan je vsa štala živa. Poleg tega ni osnažena nikdar! Kdor je kaj snažil je moral že prej na svoje stroške. Stavba je vsa taka, da se je bati, da se en lep dan vse sesuje. Le čudimo se, kje ima zdravstvena oblast oči! Če ima ravnateljstvo res kaj ozira na delavstvo, naj tudi za snago in varnost skrbi na svoje stroške pri stanovanjih. Socialno demokratsko bratstvo se je v reli svitlobi pokazalo že tudi na Jesenicah. Namesto, da bi se držali njih gesla, ne store niti toliko v prid ubogih služkinj, da bi zam,ogle dobiti svojo trdo zasluženo plačo. V hiši, kjer je gostilničar od pete do glave rdeč, kjer se zbira ves rdeči štab, tu imajo svojo pisarno za shode, šla je minuli teden proč natakarica. Pogodbo je imela po 14 K na mesec, a gostilničar jej je plačal po 7 K, ker kot socialdemokrat ne ve, kaj je delavcem zaslužek odtrgovati, kakor tudi ne, kaj je bratstvo. Pač pa sc razume na oderuštvo, v tem je podoben voditeljem socialne demokracije. /e večkrat se je bahal, sem socialni demokrat in delam iza isto, me bodo ja postavili za soc. demokratskega kandidata v občinski odbor. No, le rdečih birtov in oderuhov v občinsko gospodarstvo, potem bo zopet brez gospodarja občina, ker taki gredo v špehkamro. Uboge služkinje pod rdečo komando, ko bi bilo po njih volji. Pa ta želja se rdečkarjem še ne bode izpolnila. Njih dela jih kažejo ljudstvu take kot so. V nedeljo dne 26. svečana se je vršil občni zbor I. delavskega konsuminega društva v Delavskem domu. Iz raznih poročil smo slišali, da društvo napreduje in da je v mi.no-lem letu mnogo članov pristopilo. Društvo je imelo leta 1910 prometa 314.290 K 81 vin. Čistega dobička 11.648 K 3 vin. Članom se bode izplačala 6odstotna dividenda čez 8000 kron. 3000 kron od čistega dobička se bode porabilo za zidavo nove prodajalne. Društvo ima močan rezervni zaklad, ki je znašal leta 1910 13.203 K 64 vin. ter dve hiši, na društvo sezida novo prodajalno, je zagotovljen še večji promet, ker bode prodajal-katorih ima komaj dva tisoč K dolga. Ko si na moderna ter ena največjih na Jesenicah. Članom se bode lahko dalo blago na izbiro, kar se dosedaj ni moglo storiti zaradi pre-malih prostorov. Povdarjalo se je na občnem zboru, da nič ne škoduje društvu, če nasprotniki kaj pozabavljajo čez društvo, ker to le delavstvo budi k zadružni organizaciji. Iz gospodarstva tega društva se vidi, da je marljiva delavčeva žuljeva roka že veliko skupaj spravila, ter od te požrtvovalnosti imajo lep dobiček. Vsi grobo kopi društva pa so si sami glave potolkli, a društvo stoji na trdni podlagi, kar kažejo zgoraj-šnje številke. Le škoda, da se že preje ni v večjem obsegu delalo tudi na Jesenicah na zadružnem polju. Kdor hoče, da se v bran postavimo draginji, naj stopi v zadružništvo. Učimo se od delavstva, ki prejme od svojih skupil ob letu lepe dividende, kako je delovati v svojo korist. / Kamnik. Na posvetovanje Jugoslovanske iZveze skupine Kamnik, ki se je vršilo v nedeljo dne 12. svečana v kamniškem domu, pokazalo se je, kako se tukajšnje delavstvo zaveda ter zanima za organizacijo. Vkljub protiagitacijam in spletkam naših nasprotnikov, se jih je zopet precejšnje število na novo vpisalo. Naš gospod dekan nam so razlagali pomen in prednost organizacije za delavca, ker delavski stan nima taistega ugleda, nima taistih pravic, ki mu gredo in bi po pravici jih moral imeti. Obljubili so nam, da tudi v prihodnje hočejo pomagati k zboljšanju naših razmer ter vrhutega delavce opozorili na dolžnosti de-delavca proti delodajalcu s pripombo, da delavec z lepo popred kaj doseže, kakor pa z grdo, posebno pri vojaških (podjetjih) zadevah. Mi delavci smo hvaležni našemu gospodu dekanu, ki so nam pomagali za D. časov, ko so zabranili, da bi še eno krivično uro (ena je že deset let) več delati morali, sicer bi morebiti še danes delavci smod-nišnice ječali v jarniu krivice. Zboljšanje plače za nedeljsko službo »Feuerbereit-schaft«, kar je bilo skoro eno leto zatajeno, je tudi taiste čase na dan prišlo. Delavci smodnišhice so enoglasno prosili: 1. za delavni red, za taki delavni red, kakor ga imajo druge eraričpa podjetja; 2. da bi delavcem c. in kr. ismodnišnice leta, službujoča pri vojakih bila njim šteta, oziroma prišteta k starostnemu priskrbovanju. Za odposlanca (delegata) k občnemu zboru (socialnemu kurzu) Jugoslovanske strokovne zveze v Ljubljano dne 5.—12. marca jo bil izvoljen C. Iv. Machtig. Trst. Naša skupina J. S. Z. je imela dne 29. prosinca svoj I. redni občni zbor, na katerem je predaval ljubljanski govornik gospod prof. Dermastia o važnosti združevanja delavcev, posebno služkinj, katere imajo gotovo najstarejši in najslabši delavni red v celi Avstriji. Odborovo poročilo izkazuje, da je skupina v teku devetih mesecev, to je od vstanovnega shoda, ki se je vršil dne 1. maja 1910, imela pet odborovih sej. Predavanje bilo je eno, in sicer: na vstanovnem shodu je predaval državni poslanec Jožef Gostinčar o pomenu in potrebi krščansko socialnih organizacij, katere morajo obsegati vse ljudstvo. Skupini je pristopilo tekom tega časa 73 članic, izstopilo jih je 21. Članskih dohodkov je bilo 535 K 67 vin., od katerih se je odposlalo osrednjemu vodstvu v Ljubljano 431 K 11 vin. Mesojedo Mar. kot, bolniško podporo 63 K, upravni stroški, znamke, knjige indrugo 13 K 11 vin. ter ostane od 1681 vplačanih tednov v smislu poslovnega reda po dva vin. za vsak tedenski prispevek 33 kron 62 vin. Novoizvoljeni odbor se je konstituiral tako-le: Č. gospod Gabrijel Piščanc, predsednik; gdč. Helena Vidali, podpredsednica; Frančiška Petrič, tajnica; Jožefa Arnšek, taj. namestnica; Ivanka Gajeta, blagajničarka; Ivanka štibilj, prva blag. namestnica; Marija Birsa, druga blag. namestnica; Zalaščeh Ana in Marija Gorjup, odbornici; gospod Franc Frjančič, Amalija Vidmar, Marija Kavčič, nadzorniki; Frančiška Petrič, zastopnica za na občni zbor. Prometna zveza. Soc. demokrati iščejo nekega sodruga, ki je bil strokovnik (Werhmann) v tukaj-šni delavnici c. kr. drž. železnice. V imeniku za občinske volitve je zapisan za strokovnega delovodje (Werkfiihrer). Pri društvu za zgradbo delavskih stanovanj pa je zabilje-žen za strokovnega mojstra (Wenkmeister). Gospod sodrug France Dobrota pomagajte jim iz zadrege, pod katero kategorijo pravzaprav spada ta izgubljena ovčica. Ljubljanska skupina »Prometne zveze« je imela pretečeno soboto zvečer v Rokodelskem domu svoj redni mesečni sestanek. Hvalevredno se mora bil ježiti, da je bila udeležba povoljna, prav dobra pa, ker je bilo prvikrat, da so se člani tako lepo odzvali vabilu samo v »Naši Moči«. Tovariš Kahne je podal obširno poročilo o konferenci, ki se je vršila dne 19. svečana v prostorih Prometne zveze na Dunajuv prilog osobju delavnic c. kr. drž. žel. Poročilo se je vzelo z vsestranskim odobravanjem na znanje ter se izrazilo g. Kahnetu priznanje za njegov odločen nastop. Razpravljalo ise je tudi o nekaterih vprašanjih glede izboljšanja delavskega stanu in sklenilo predložiti centrali in klubu slovenskih posalncev spomenico, katero svojedobno tudi »Naša Moč« objavi. Z vsem ogorčenjem se je obsodila nesramna in ne samo za posameznike, ampak za celotno verno slovensko ljudstvo žaljiva pisava »Jutra«, ki se imenuje neodvisen političen dnevnik, v resnici pa ni nič druzega, kakor navadna . cunj a, v katero zavijajo brezverno - liberalno - soc. demokra-ški mladini njihove gnile in smrdljive duševne odpadke. Ljudje, ki se zbirajo okoli te greznice in delajo vodo za bodoče občinske volitve se hlinijo prijatelje delavstva, meščanstva in Bog ve, česar še vsega, v resnici pa so le škodljivci našega naroda sploh, prav posebiič pa naše svete vere in zdravega napredka. To so ljudje, ki nimajo nič za zgubiti, če se jih danes zapodi nazaj, od koder so prišli. ILudo se motijo ti obrekovalci, ako mislijo, da jim verni slovenski delavec gre na limance, — no malo naj še potrpe — in zasluženo plačilo jim bomo dali s tem, da volimo v občinski svet le može, ki jilh nam predlaga S. L. S., liberalce in mladine pa naložimo v »Glavno posojilnico« do onih časov, dokler bo v Ljubljani ,še toliko vernega poštenega in značajnega prebivaltsva, kaor ga je zdaj. Sestanek so posetili tudi gg.: dr. Božič, profesor Vagaja in urednik Moškerc. Poslednji je govoril nekaj za odbor in skupino pomenljivih snovi, Bog dal, da so padle na dobra tla in da bi rodile tak sad. kakoršnega želi govornik. Ob deseti uri se je sestanek zaključil s splošno željo, da se pri prihodnjem še mnogoštevilnejše vidimo. Okno v svet. Za delavce v Italiji. Podjetniki, ki izvajajo v Italiji državna dela, zelo izkoriščajo svoje delavce. Italijansko ministrstvo javnih del hoče to onemogočiti in je izdelalo določda ki se jim morajo podvreči podjetniki, ko tekmujejo za dobavo državnih del. Delavci morajo dobiti najmanjšo plačo, ki jo določijo krajne delavske organizacije skupno z zvezami podjetnikov. Kjer takih organizacij ni, velja kot najnižja plača tista, ki jo določi državna režija. Delovna doba ne sme presegati dnevno 10 ur. Prepovedan je trust. Podjetnik ne sme ne posredno in tudi ne neposredno dajati delavcem stanovanja ali hrane, izvzemši, če to delavci sami predlagajo in če potrdi cenik ministrstvo javnih del. Dnevna plajča se ne sme nikdar izplačevati po gostilnah ali po podobnih prostorih. Globe se morajo nakazati delavski pomožni ali pa deželni invalidni in starostni zavarovalnici. Če podjetnik odlaša izplačevanje plač čez krajno običajni čas ali če plača pod višino najmanjše plače, lahko uprava javnih del sama izplača plače, ki jih odtegne podjetniku. Vsak prestopek se kaznuje v vsakem slučaju s 100 lirami. Če podjetnik kljub svarilu zniža plačo pod predpisano višino, ga lahko za tri leta izključijo od vsakega po državi oddanega dela, če se to ponovi se izključi vedno. Vsa določila morajo biti nabita na vidnem mčstu. NrjboijSp. rojsisurrejso priiiro za Jtpdpn e! ipiIIJ0«DJill|( Stanje vlog čez 21 milijonov l Lastna glavnica K 503 575-98. Ljudsko posojilnico reslstr. ZDctt 2o 2 ret mejei o zovezo Miklošičeva cesta 8 pritličje v lastni hiši nasproti hotela .Union* zo [ranč. cerkvijo prejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do l.ure pop. ter jih ^fil/ O/ brez obrestuje /o kakega po M I * I odbitjpotovuli na/se obm^o rSiijiofrriete/xa v JČpubijuni irtbločvonshe ulico J20. Vša/cevrslniittpasnik* se bnex/rfačru>. Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh vseh veselih in žalostnih dogodkih „Slovenske Straže“! Bogata zaloga ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin. F. MERSOL LJUBLJANA, Mestni trg št. 13. Trgovina z modnim in drobnim blagom. Velika izber vezenin, čipk, rokavic, nogavic, otroške obleke in perila, pasov, predpasnikov, žepnih robcev, ovratnikov, zavratnic, volne, bombaža, sukanca itd. £ Predtlskanje In vezenje monogramov in vsakovrstnih drugih risb. 1 □ iiuj 12 :amu:: jj Gričar 4 IY1ejač Ljubljana Prešernoua ulica št. 9 priporočata suojo najuečjo zalogo izgotoul;enih oblek za gospode, dečke in otroke. norosti — u konfekciji za dame. n ;mnt'1 r.nirar: rim vrtrm r uiir 4 Ceniki s koledarjem zastonj in poštnine prosti. POZOR! Kdor želi imeti dobro uro, naj zahteva z znamko UNION” 99 ker te ure so najbolj trpežne in natančne, dobe se pri Fr. Čudnu urarju in trgovcu v Ljubljani delničar in zas opnik švicarskih tovarn „Uni-on“ v Bielu in Genovi. 700 Uhani, prstani, briljanti. 1 Svetovnoznano najfinejše blago po najnižjih cenah. Agitirajte za naše glasilo „Naša Moč“! Pozor slov, delavska društva! Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni trgovini JANKO ČESNIK (pri Češniku) LJUBLJANA ^ Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica v kateri dobite vedno v veliki izberi najnovejše blago za ženske in moška oblačila Postrežba poštena in zanesljiva. .....— Cene najnižje. ■= imu S. Lil .Os © Ljubljana . Pred škofijo 19. 1“ ML PD. v Liljani, na vogalu Bleivveisove in Rimske ceste priporoča sledeča zdravila: Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica 20 vin., 6 steklenic 1 krono. Kapljice za želodec, izvr«lno, krepilno in slast do jedi po-spesuioče sredstvo, steklenica 4u vin., 6 steklenic 2 kroni Kapljice zoper želodčni krč, steklenica 40 vin., 6 steklenic 2 kroni 50 vin. Kapljice proti zobobolu, stoklenica 2-» vin. ,tS< vin. Odvajalne kroglj.c?, škatljica 3 vin. Poslpalnl prašek proti ognji-van u otrok in proti p teniu nog, škatljica 50 vin., 6 škatljic 2 kroni 50 vin. Protinski cvet, proti trganju po udih, steklenica 1 krono. Ribje olje, steklenica 1 krono. Salicilni kolodij za odstranitev kurjih očes, bradavic in trde kože, steklenica 1» vin. Tinktura za želodec, odvajalno, krepilno in sla^t pospešujoče sredstvo, steklenica 20 vin., « steklenic 1 krono. Tinkturazalase,steklenical K. Trpotčev sok, icvrsten pripo v moček proti kašlju steki. 1 K. Zeleznato vino, steklenica a „ kr. fiO vin., in 4 kr 8" vin. Žeie/.nate krogljice, proti bledici (Bleichsucht) mala škatljica 70 vin., velika 1 kri no 60 vin n n a a □ a a a IMUNIH 1 Dežnike in | solnčnike \ domačega izdelka □ najboljše kakovosti, pri- Q poroča po najnižji ceni ^ slavnemu občinstvu □ □ □ g vx g Pred SHolijo št. 19. Stari trs št. 4. Prešernova ulica št. 4. g Popravila se izvršujejo točno in ceno. □□□□□□□□□□□□□□□aaaair □□□□□ □□□□□□□□□□□ Usojam si naznaniti častitim odjemalcem, da sem odprl na Tržaški cesti št. 1 moje trgovine z železnino, hišnega in kuhinjskega orodja. Blagovolite mi tudi nadalje ohraniti cenjeno naklonjenost. Z odličnim spoštovanjem N2gy Edina in najkrajša črta u Hmeriko! Samo 6 dni! Samo 6 dni! hhvre new-york francoska prekojnorskti družila Veljavne vožne liste (Sifkarte) za francosko linjo čez Havre, ter liste za povratek iz Amerike v domovino in brezplačna pojasnila, daje samo ------------- ED. ŠMARDA ----------- oblastveno potrjena potovalna p sarna v Ljubljani Dunajska cesta št. 18 v novi hiši „KMETSKE POSOJILNICE" nasproti gostilne pri „FIGOVCU“. IIIHIf IRK IN SIN u Ljubljani, Dunajska cesta St. 17 priporočata suojo bogato zalogo raznourstnih nožnih koles in šioalnih strojev MM za rodbino in obrt. um 3 Izdajatelj in odgovorni urednik Jožef Gostinčar Tisk Katoliške Tiskarne.