ŠTEVILKA 207
leto xvm
28. DECEMBER 1984
brestov
iisiei™
^obzornik
lasilo delovne organizacije
Naše letošnje gospodarjenje in poglavitne naloge v prihodnjem letu
Za leto, ki se je izteklo, smo bodisi v širšem družbeno ekonomskem bodisi v sprotnem poslovnem pogledu pričakovali, da ne bo *^hko in bomo morali vložiti veliko truda in naporov, da bi dosegli cilje |n rezultate, ki smo jih v začetku leta načrtovali in si jih
Ustavili.
Na žalost so se pogoji za gospodarjenje, pa tudi razmere na svetovnem in domačem trgu zaostrile še bolj, kot smo pričakovali, go-?Podarska politika pa je bila manj spodbudna za dobro, uspešno in lžvozno gospodarjenje, kot smo upali, da bo.
• Cene naših izdelkov so bile do *°Hca maja zvečine zamrznjene, «,ene vhodnih materialov pa so *e svojo pot navzgor kljub zamrznitvi; tečaj dinarja je bil
K°raj poj leta nespremenjen; ^vozne premije so se znižale; £reditov za pripravo izvoza r *Jub višjim cenam surovin in ePromateriala ter večjemu izvodi nismo dobili več; inflacija je presegla načrtovane okvire, kar k ntočno razvrednotilo tudi ne-to/e dobre dosežke v Brestu, li,. .uje Pa je udarila po živ-jenjskem standardu delavcev,
posebno tistih z nizkimi osebnimi dohodki in tistih, ki jim je osebni dohodek na Brestu edini vir dohodka.
KLJUB TEŽAVAM USPEŠNA PROIZVODNJA
Toda kljub temu lahko z zadovoljstvom in upravičeno ugotovimo, da so se v minulem letu stvari v Brestu obrnile na bolje in da so bili na posameznih področjih doseženi dobri rezultati.
Mednje gotovo lahko štejemo, da se je proizvodnja fizično povečala za 14 odstotkov kljub dejstvu, da so bili med letom resni zapleti pri oskrbi z nekaterimi materiali (na primer z bukovim lesom, ki smo ga morali intervencijsko uvoziti iz Avstrije), kljub težavam s kooperacijo, težavam s kvaliteto nekaterih drugih materialov, iztrošenostjo opreme, pa tudi s kadrovsko problematiko.
In ne nazadnje, imeli smo daljši zastoj na Iverki zaradi večje okvare in na Jelki zaradi strojeloma polnojarmenika, kar je vplivalo, da proizvodnja ni bila večja.
V vseh ostalih temeljnih organizacijah je bila dosežena proizvodnja večja od načrtovane, kar se ugodno odraža v ostalih rezultatih poslovanja in gospodarjenja. Pri tako visokem vrednostnem porastu proizvod-
.

v*


Srečno in uspešno 1985!
nje (saj je znašal indeks 191) je potrebno dodati, da je vzrok povečanja v tem, ker je bila nizka proizvodnja v letu 1983 vrednotena po nižjih planskih cenah kot se je na trgu izkazala, pa tudi to, da se je že odražal vpliv posameznih naložb, izpeljanih ob koncu leta 1983 in v letu 1984, posebno v Masivi in Ža-galnici, ter večje izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti v Mi-neralki, saj je trg terjal večjo proizvodnjo.
VEČ SREDSTEV ZA NALOŽBE
Po skoraj treh letih smo v letu 1984 nekoliko več sil in sredstev namenili za investicije, ki so znašale okoli 30 starih milijard dinarjev in sicer 80 odstot-kot teh sredstev v zamenjavo zastarele in dotrajane opreme ter opreme za proizvodnjo oziroma finalizacijo jelovega lesa.
Od skupnega zneska okoli 30 milijard dinarjev je bilo vloženo v TOZD Pohištvo 6,2 milijarde, TOZD Masiva 8,3 milijarde, TOZD Gaber 0,8 milijarde, TOZD Tapetništvo 1 milijarda (večji del realizacije v letu 1985), TOZD Jelka 2,7 milijarde, TOZD Žagalnica (za program finaliza-cije jelovega lesa) 6,4 milijarde, TOZD Iverka 2,5 milijarde, TOZD Prodaja 2,1 milijarde. Manjši zneski so bili še za TOZD Mi-neralka in Skupne dejavnosti.
Ugotovimo lahko, da so bila sredstva vložena pretežno v tiste naložbe in tiste temeljne organizacije, ki proizvajajo predvsem končne izdelke in sicer za izvoz. Navidezna razdrobljenost naložb je posledica nujnih posegov v več temeljnih organizacij, ki imajo staro in iztrošeno opremo.
OCENA NEKATERIH KAZALCEV
Kaže (glede na to, da še ni znanih vseh podatkov), da se je celoten prihodek v letu 1984 povečal v primerjavi z letom 1983 za 54 odstotkov, prav toliko tudi dohodek in osebni dohodki, pri čemer je bila realizacija glede celotnega prihodka in dohodka v devetih mesecih ugodnejša. Osebni dohodki ne dohitevajo rasti življenjskih stroškov, kar je gotovo eno od najpomembnejših vprašanj za razreševanje v naslednjem obdobju in je tesno povezano z našimi rezultati gospodarjenja.
Zelo dobre rezultate dosegamo v izvozu na zahtevno konverti-
bilno področje, kamor smo v tem letu povečali izvoz za okoli 19 odstotkov in bo doseženih 12 milijonov dolarjev. Lahko pa bi dosegli še večjega, če bi se dosledneje držali dogovorjenih rokov in kvalitete.
Prodaja na domačem trgu je bila v prvem polletju v glavnem izredno uspešna, čeprav nekateri nosilni programi v fizičnem obsegu niso dosegli načrtovane prodaje. V drugem polletju se povpraševanje po pohištvu vseh vrst resno zmanjšuje. To vprašanje postaja izredno pomembno, ker nam povečevanje zalog lahko ogrozi normalno reprodukcijo.
Odplačevanje naših deviznih in dinarskih dolgov za osnovna sredstva, kolikor jih še imamo, teče v skladu z reprogramiranjem oziroma prolongiranj em deviznih odplačil, sicer pa vse druge obveznosti v roku in zahtevanem obsegu poravnamo. S tem si je Brest ustvaril solidno mesto pri Ljubljanski banki, ker tudi sprotne likvidnostne težave za sedaj uspešno razrešujemo. Pri sprotni likvidnosti nam veliko pomaga tudi interna banka v okviru SOZD Slovenijales, ki je začela letos uspešno poslovati.
Ko se oziramo nazaj na leto 1984, naj omenimo, da je ekonomičnost poslovanja ostala na enaki ravni in da se je rentabilnost poslovanja povečala za 8 odstotkov in produktivnost za 14 odstotkov.
URESNIČEVANJE SREDNJEROČNEGA NAČRTA
Zaključili smo tudi četrto leto petletnega načrta 1981—1985.
Če na kratko preletimo zastavljene cilje, opredeljene v srednjeročnem načrtu, lahko ugotovimo, da nam doseženi rezultati kažejo, da skoraj na vseh področjih gospodarjenja realno dosegamo načrtovane cilje, le na področju družbenega proizvoda in osebnih dohodkov zaostajamo.
Za družbeni proizvod je bilo planirano, da bo letna stopnja rasti 3,2, dosežen pa je za 12,2 odstotka nižje; za osebne dohodke na zaposlenega je bilo planirano, da bodo realno rasli 3 odstotke letno, dejansko pa zaostajajo za 6,3 odstotka. Za proizvodnjo je bilo planirano, da bo fizično rastla 2,8 %, dejansko pa je dosežena 3,5 odstotna stopnja. Za izvoz na konvertibilno (Nadaljevanje na 2. strani)
(Nadaljevanje s 1. strani)
področje je bila planirana stopnja 11,8 odstotka, dosežena v štirih letih pa je bila 14,5 odstotka; za zaposlenost je bila planirana 0,2 odstotna stopnja, dosežena pa 0,8 odstotna.
Iz teh gibanj in doseženih rezultatov v štirih letih lahko razberemo nekatera neskladja. Na eni strani dosegamo dobre rezultate v proizvodnji in konvertibilnem izvozu, na drugi strani pa slabše rezultate v ustvarjanju družbenega proizvoda in tudi osebnih dohodkov. Vzrokov za ta neskladja je več, gotovo pa sta dva izredno pomembna: večanje vseh vrst obveznosti in stroškov, od tistih v temeljni organizaciji, delovni organizaciji in v družbeni nadgradnji, do velike inflacije, ki izničuje rezultate in dosežke delavcev.
NAŠE POGLAVITNE NALOGE
Ko vstopamo v leto 1985, zadnje leto tega srednjeročnega obdobja, se moramo zavedati stanja, v katerem smo, pogojev, v katerih gospodarimo in predvidenih gibanj v naslednjem letu. Družbene razmere in gospodarska politika bodo zahtevale še večje napore kot doslej. V tem smislu naj nanizamo nekatere ključne naloge v naslednjem letu.
— Nadaljevati moramo z rastjo proizvodnje, predvsem končnih izdelkov, namenjenih izvozu, v takšnem obsegu, da dosežemo v fizičnem obsegu najmanj 2,8 odstotka večjo proizvodnjo kot v letu 1984.
— Za takšen cilj moramo delo organizirati tako, da bomo čimbolje izkoristili razpoložljive proizvodne zmogljivosti, popestrili programsko ponudbo, izboljšali kvaliteto vseh naših izdelkov in zaostrili disciplino, kar zadeva spoštovanje rokov in kvaliteto proizvodnje.
— Izboljšati moramo oskrbo proizvodnje z ustreznimi surovinami in repromateriali v pogledu kvalitete in rokov.
— Ustvariti je treba takšno raven odnosov v zunanji in notranji kooperaciji, da izvozni in domači programi pri tem ne bodo trpeli.
— Režijske in strokovne službe v temeljnih organizacijah in Skupnih dejavostih morajo bolj zaostriti svojo odgovornost do izpolnjevanja planskih nalog; posebno odgovornost nosijo vsi vodilni in vodstveni delavci. Prav tako je treba zaostriti tudi odgovornost TOZD Prodaja glede na fukcije in naloge, ki jih opravlja za vse temeljne organizacije.
— Nadaljevati moramo z uspešno uresničevano politiko za povečevanje konvertibilnega izvoza za 13 odstotkov, kajti ob sedanjem in predvidenem manj-
šem povpraševanju na domačem tržišču bomo le ob večjem izvozu lahko zagotavljali reprodukcijo in ustvarjali devizna sredstva za nujen uvoz repro-materialov in opreme ter za združevanje deviz v naši reprodukcijski verigi. Z večjim izvozom pa bomo neposredno pripomogli tudi k izboljšanju plačilne in devizne bilance Slovenije in Jugoslavije. Pričakujemo, da bo vrednotenje konvertibilnega izvoza učinkovitejše, da bodo delavci, ki delajo za izvoz, dosegali vsaj enakovredne rezultate. Pri tem je predvsem mišljeno, da mora realni kurz dinarja odigrati stimulativno razmerje med izvozniki in uvozniki v korist izvoznikov.
— Celotni prihodek naj bi se nominalno povečal za 52 odstotkov — na okoli 1200 starih milijard dinarjev.
— Dohodek bi moral doseči najmanj 50 odstotkov ali okoli 300 milijard starih dinarjev.
— Povečati moramo produktivnost, rentabilnost in ekonomičnost poslovanja in v povezavi z vsemi ostalimi dejavniki uspešnega gospodarjenja povečati osebne dohodke nominalno med 45 in 50 odstotki, realno pa vsaj za kakšen odstotek.
NAŠE PRIHODNJE NALOŽBE
V letu 1985 je za Brest še posebej pomembno, koliko in v kaj bomo investirali ob znanem dejstvu, da je velik del finalnih proizvodnih zmogljivosti iztrošen in tehnološko zastarel. V skladu s soglasjem vseh temeljnih organizacij Bresta ob sprejemanju dopolnitev srednjeročnega načrta, da se v prvi vrsti razrešuje stanje v TOZD Pohištvo, je izdelan »projekt za izvozno usmerjeno investicijo v TOZD Pohištvo«, ki predvideva bistveno spremembo pri večji kvaliteti ploskovnih programov ter cenejši proizvodnji, podvojitev proizvodnje masivnih programov ter uvajanje novega lameli-ranega programa.
Predvidena investicija je za Brest gotovo ključno vprašanje prihodnjega razvoja. Glede na to, da so bila zadnja večja vlaganja v modernizacijo opreme v letih 1968—1969, so nekateri stroji tako dotrajani in tehnološko zastareli, da ne morejo več dohitevati potreb v programih za izvoz, pa tudi za domači trg. Poslovni rezultati zadnjih let so komaj zadovoljivi.
Rezultati poslovanja se bodo po docela izpeljani investiciji izboljšali, zagotovljen bo tudi boljši materialni položaj delavcev in s tem tudi večja socialna varnost. Investicija je zaradi zagotovljenega visokega deleža konvertibilnega izvoza v okvirih opredeljenih družbenih interesov in pomembna tudi za srednje-
ročne plane Bresta, občine in Notranjske, obenem pa skladna s kriteriji družbenega plana Slovenije in Jugoslavije.
Predračunska vrednost je velika, saj znaša 105 milijard starih dinarjev, česar sami delavci Bresta gotovo ne zmoremo. Zato pričakujemo sodelovanje Mednarodne banke IFC iz ZDA z okoli 39 odstotki udeležbe, Ljubljanske banke z 39 odstotki in sredstva Bresta ter sovlagateljev 22 odstotkov. Investicija pomeni v tem času velik zalogaj, veliko odgovornost predvsem tistih, ki jo načrtujemo, in seveda veliko obremenitev za delavce Bresta.
Vsaka investicija, posebno pa še tako obsežna, je eden od najbolj zahtevnih in občutljivih delov družbene reprodukcije. Dobra investicija se večkratno in dolgoročno splača in obratno, slaba investicija ima dolgoročno negativne posledice. Zato je strokovno in širše družbeno preverjanje odločitve nujno potrebno.
Projekt naložbe sedaj obravnavajo ustrezni organi v republiki, v Ljubljanski banki in Mednarodni banki IFC. Ko dobimo »zeleno luč«, bo treba kar najbolj odgovorno uresničiti tisto, kar v projektu predvidevamo, od izpeljave same investicije (ki naj bi se predvidoma začela v začetku drugega polletja leta 1985 in končala v začetku drugega polletja 1986), do uresničitve drugih nalog, ki jih zahteva projekt v smislu učinkovitih rezultatov.
Drugih večjih naložb v letu 1985, razen dokončanja investicij v Masivi, Tapetništvu in strojegradnji, ne predvidevamo. V skladu z razpoložljivimi sredstvi pa bomo seveda v vsaki temelji organizaciji predvsem v okviru sredstev 20 odstotne amortizacije omogočili najbolj potrebne zamenjave ali nabavo prepotrebne opreme.
ODGOVORNOST DO DELA
Gospodarjenje v letu 1985 ne bo nič lažje kot letos. To je treba imeti pred očmi predvsem sedaj, ko načrtujemo, kaj in kako bomo delali, kako prodajali in koliko bomo delili v okviru Bresta, pa tudi v družbi, občini, republiki in federaciji na sploh.
Vendar menim, da si bomo morali bolj pošteno pogledati iz oči v oči ob mnogoterih vprašanjih, če bomo hoteli, da bomo resne in zahtevne naloge tudi uresničili. Še več moramo napraviti, da bo vsak delavec Bresta seznanjen z resničnim položajem, nalogami, težavami in ukrepi, ki jih je treba sprejeti in uresničiti.
Spoprijeti se moramo z vsem tistim, kar vleče nazaj, kar de-
Zaključki nedavne konference Brestovih komunistov — zahtevne naloge za prihodnje leto
jansko ovira delavca, da odloča o vprašanjih, pomembnih zanj in za njegov položaj. Spoprijeti se moramo tudi s tistimi, ki na veliko nastopajo pod plaščem borca za delavca in za samoupravljanje, v resnici pa je to le dober manever, da se prikrije čisto posamične interese in ambicije, ki niso soočeni z družbenimi interesi, z resničnimi interesi delavcev v temeljnih organizaciji ali v Skupnih dejavnostih ali v Brestu kot delovni organizaciji.
Še vedno nam ostaja nekaj zelo pomembnih stvari nedorečenih; družbeni in gospodarski položaj namreč terja dopolnitve in dograditve pri uresničevanju zakona o združenem delu — v položaju in funkciji posameznih temeljnih organizacij in Skupnih dejavnosti, vlogi delovne organizacije Brest, SOZD, poslovne skupnosti. V zapletenih domačih in mednarodnih gospodarskih in političnih razmerah moramo s tem čim uspešneje obvladovati nastale težave, pravočasno in učinkovito ukrepati in zagotavljati ustavno opredeljeni položaj delavca v vseh oblikah združenega dela. V ta okvir prav go-
tovo sodijo tudi ustreznejša 10 dolgoročnejša kadrovska politika in politika nagrajevanja po deW' vprašanja minulega dela in in°' vativne dejavnosti.
Uspešno razreševanje teh ne' rešenih in nikoli do kraja dor°" čenih vprašanj je v najtesnej-ši povezavi z uspešnim in učil1' kovitim delom naših družben0 političnih organizacij — posebno zveze komunistov, sindikatov in mladine, v katerih mor8 priti do izraza tisti resnični, tudi kratkoročni, posebno pa dolgoročni interes delavcev.
Dograditev teh vprašanj je tesno povezana z uresničevanje10 plana in poslovne politike z8 leto 1985, ki ju bomo sprejema0 v prihodnjih mesecih. Prepričan sem tudi, da je spoznanje 0 upravičenosti ciljev, ki smo SJ jih in ki jih še bomo skupaj postavili, globoko povezano 5 pripravljenostjo delavcev Bre" sta, da jih uspešno uresničim0.
Vsem delavcem Bresta, upokojencem in prijateljem Bresta želim mnogo zdravja, oseba8 sreče in delovnih uspehov v lot0 1985!
Tone Kraševe0
Delo za izvoz — iz TOZD POHIŠTVO
PLANIRANJE V SEDANJIH POGOJIH
Čaka nas še dosti dela
Prav v tem obdobju, ob prehodu med letoma 1984 in 1985, pa tudi že prek vsega letošnjega leta, posebej pa to pričakujemo v letu 1985, poteka in bo potekalo na področju planiranja zelo intenzivno delo. Pripravljamo namreč planske dokumente vseh treh vrst planiranja celotnega poslovanja: dolgoročnega, srednjeročnega in letnega.
Obenem se prav v tem obdobju ubadamo z reševanjem vprašanj iz sedanjega poslovanja, pa je zato v boju za ohranitev in izboljšanje letošjega poslovanja pripravljanje dolgoročnejših rešitev nehote potisnjeno v stran.
S planiranjem naj bi v kar najbolj tesni povezanosti s tržnim delovanjem zagotavljali učinkovito uporabo družbeno ekonomskih zmogljivosti za doseganje svojih opredeljenih ciljev v organizacijah združenega dela, pa tudi v širših družbenih skupnostih. Prav sedanje razmere pa nam kažejo, da je potrebno dati po eni strani večjo vlogo tržnemu mehanizmu (sprostiti delovanje gospodarskih zakonitosti brez administrativnega poseganja), po drugi strani pa spremeniti oziroma poenostaviti nekatere zadeve v sistemu družbenega planiranja.
Prav ta spoznanja narekujejo nekatere spremembe v zakonu
o sistemu družbenega planiranj8; ki je prav v tem obdobju v z8 četni fazi spreminjanja. Ker r te spremembe sovpadajo rav° s pripravami vseh vrst planov1 ker planerjem v organizacij8^ še niso znane (pa tudi postop0* do sprejema teh sprememb 0 še dolg), je potrebno vse vrs planskih dokumentov izdelati 1 sprejeti po sedaj veljavni zak nodaji.
n8
V letu, ki se izteka, smo
ti!1
Brestu več prostora posvet. letnemu in operativnemu pk^ ranju; v določenih obdobjih P tudi dolgoročnemu in sredah, ročnemu, vendar so bile vin j tudi prekinitve, kar je zahtev proces sprotnega poslovanja -u njegovo razreševanje posamez8 vprašanj.
Tako nas prihodnje leto č8^ še delo pri dokončanju letne|, plana ter skoraj v celoti (r8zt-pripravljalne faze in analize) ’ delava srednjeročnega in dol% ročnega plana. Ker je potreb posebno v procesu srednjerocjb ga planiranja, pa tudi dolg°r £, nega. izdelati, uskladiti in sp1
nega, izdelati, uskladiti in jeti več planskih dokume bo leto 1985 na področju P1- ^ ran j a zahtevalo še več dela P vseh nosilcih planiranja.
nt°Y'
labP
Iz drugih lesarskih kolektivov
LIPA se je lani lotila obsežne Posodobitve in rekonstrukcije Proizvodnje. Ta naložba gre zdaj h koncu, v celoti pa bo delo po novem steklo prihodnje leto. Za to zahtevno naložbo so namenili 530 milijonov dinarjev, tako prenovljena pa se bo ta tovarna Uvrstila med najsodobnejše v naši lesno predelovalni industriji. Z avtomatizacijo in računalniškim vodenjem proizvodnje bodo dosegli povezanost v proizvodnem procesu, zmanjšali stroške ter dosegli boljšo kvaliteto in večjo produktivnost.
LIK Kočevje si prizadeva za večj i izvoz, predvsem na konvertibilno področje. Zato bodo v tej delovni organizaciji pospešili tehnološko modernizacijo, da bi Povečali produktivnost in boljšo izkoriščenost lesne surovine. V °kviru teh prizadevanj je pomembna naložba v krojenje in lepljenje elementov in plošč.
.V LESNINI skladno s sklenjenimi dogovori izpolnjujejo svoje obveznosti v zvezi z izgradnjo tovarne stolov na Kitajskem. Izdelali in odposlali so že celotno Projektno dokumentacijo, po železnici pa so odpeljali tudi že strojno opremo. Sedaj se dogovarjajo, da bodo na Kitajskem z§radili še eno tovarno — in sicer tovarno ploskovnega pohištva.
. V okviru naložbe »kurjenje z lesnim prahom« v MEBLO VI fverki gradijo dodatni silos za !esni prah z zmogljivostjo 200 kubičnih metrov. Služil bo skladiščenju brusnega prahu tudi tedaj, ko bo proizvodnja v Iverki stala. S to gradnjo se bodo izognili odvažanju prahu na deponije °dpadnih materialov, ker bodo Vsega porabili kot dodatno kuri-v°. Novi silos bo povezan z že Postavljenimi silosi, tako da bo njihova skupna zmogljivost 400 kubičnih metrov.
LIP Bled se je pridružila delovna organizacija FILBO iz Bohinjske Bistrice. FILBO izdeluje pred-Vsem čistilne naprave, v zadnjem
času pa tudi polžne transporterje. Ta združitev pomeni za LIP krepak korak naprej pri razvijanju lastne strojegradnje, ki ima že nekaj tradicije. Sedaj se jim bodo odprle veliko večje možnosti za uvajanje novih proizvodnih programov, ki bodo zahtevali večjo strokovnost.
V	JAVORJU ocenjujejo, da bo konec leta iztrošenost opreme že 80 odstotna. Zato želijo čimprej dokončati naložbo v tovarno vezanih plošč (posodobitev) in še nekaj manjših: preureditev tapetniškega oddelka, izboljšave v proizvodnji opažnih plošč, ureditev skobljanja desk in lepljenje sredic v proizvodnji panelnih plošč... Na novo nameravajo zgraditi skupno kotlarno Oles-Liv, povečati zmogljivost v proizvodnji opažnih plošč ter zgraditi novo tovarno strojne opreme.
V	STOLU so postavili dve novi sušilni komori, proizvod SOP Krško, da bi izboljšali kvaliteto sušenja lesa. Poskusno obratovanje je dalo lepe rezultate. Ko bodo postavili tudi avtomatsko vodenje, bodo čas sušenja lahko še skrajšali.
ALPLESOV najpomembnejši izvozni program sestavljivega pohištva bodo še naprej knjižne police v treh inačicah. Redni program bodo izvažali predvsem na Madžarsko in v Avstralijo, na zahodnoevropsko tržišče pa bodo izvažali predvsem prek Žitare vasi (podjetja v Avstriji).
Iz ELANOVEGA proizvodnega programa velja omeniti novo jadrnico — Elan 19, izdelano na osnovi proučevanja želja domačih kupcev. Dolga je 5,8 metra, široka 2,5 metra in težka 600 kilogramov; najbolj primerna je, denimo za štiričlansko družino, saj je družinskemu jadranju prirejena tudi razporeditev notranjih prostorov in prostora na palubi. Redna proizvodnja bo stekla prihodnje leto, sedanja cena pa je blizu 100 milijonov starih dinarjev.
POVIJANJE BRESTOVE RODAJE v MAKEDONIJI
območju Makedonije je ,jg?st svojo veleprodajo in pro-nfl° na drobno zelo dobro orga-v z<yfal- Med drugim je bilo letos el:,-- °Pju odprto tudi lepo skla-isce s približno 900 kvadratnimi iz 15 Površine, kamor vse blago Žpi resta dobivamo izključno po zHr^i°i, kar za štiri do petkrat Št-Zuje prevozne stroške do Oin Ja’ tega skladišča posre-kii!Crn° Brestove izdelke našim dP?ce® po Makedoniji, južnem tLlt|U Srbije in na Kosovu, pa Pui ■ Pcem> ki neposredno ku-§ JeJo v Brestovih prodajalnah v jv.;°Pju, Titovem Velesu in Stru-W1- Prodajalna v Bitoli ima h,] tn° skladišče, vendar dobiva
P°trebtUC^ 17 skoPskega’ J'e to
Us*?a, bi organizacija prodaje razvSno delovala in se še naprej pehala, so potrebna predvsem zadevanja delavcev v Prodaji
ter organizirana reklama in propaganda. Zato stalno sodelujemo v propagandnem programu skopske televizije in radija, pa tudi v nekaterih lokalnih radijskih postajah. Naše izdelke propagiramo tudi v tisku — v republiških dnevnikih in mesečnikih. V Skopju, Titovem Velesu, Bitoli in Stružnici, kjer imamo svoje prodajalne, smo v tem mesecu postavili reklamne panoje in kažipote, pa tudi napise na treh avtobusih mestnega prometa v Skopju.
Brest se je v teh petnajstih letih, odkar je neposredno prisoten na makedonskem območju zelo uspešno uveljavil kot kvaliteten proizvajalec modernega pohištva. Intenzivne propagandne akcije v preteklih mesecih bodo nedvomno prispevale, da se bo Brest še bolj uveljavil in povečal svojo prodajo na tem območju, kljub vse večjim težavam pri prodaji pohištva na sploh.
K.	Kostov
TOVARNA MERIL Slovenj Gradec je letos praznovala svojo osemdesetletnico. Letos bo njenih 588 delavcev ustvarilo milijardo in pol celotnega prihodka, od tega 18 odstotkov v izvozu na konvertibilno tržišče. Zlasti v nekaj zadnjih letih je zabeležila zavidljivo rast poslovnih rezultatov.
LIP Konjice predela letno okrog 52.500 kubičnih metrov rezanega lesa, zato posvečajo posebno pozornost hitremu in kvalitetnemu sušenju lesa. V glavnem so postavili vse potrebne sušilnice, zadnjo letos ob koncu leta v Konjicah. S tem bodo imeli dovolj sušilniških zmogljivosti in ne bo več prihajalo do zastojev zaradi pomanjkanja suhega lesa.
SLOVENIJALES — trgovina je
v Molu (AP Vojvodina) odprla nove prodajne prostore. V novem montažnem objektu so tako pridobili 200 kvadratnih metrov prijetno urejenih površin za prodajo pohištva in bele tehnike. Nove prodajne prostore so odprli tudi v Kopru, nova prodajna skladišča pa nameravajo prihodnje leto zgraditi še v Žabcu in Smederevu.
Za našo sedežno garnituro LENKA je na domačem trgu precejšnje povpraševanje
NOVOLES načrtuje za prihodnje leto nad 16 milijonov dinarjev izvoza na ameriško tržišče
(90 odstotkov njegovega celotnega izvoza gre v ZDA). Glavni izvozni izdelki bodo še naprej gugalniki, kolonialni stoli, barski stoli, jedilniške garniture in regali.
LESNA si prizadeva, da bi v izvozu dosegla čimvečji delež končnih izdelkov na račun žaganega lesa, ki je bil nekdaj glavni izvozni izdelek. Njihovi glavni izvozni programi so stavbno pohištvo (vrata, podboji, obloge), masivni izdelki in oblazinjeno pohištvo.
Letos lep izvozni dosežek
TOZD MASIVA BO PRESEGLA LETNI IZVOZNI NAČRT
Temeljna organizacija Masiva je do konca letošnjega novembra izvozila izključno na konvertibilni zahodni trg že za nad 2 milijona dolarjev pohištva, kar predstavlja 100,4 odstotka letnega izvoznega načrta. To je tudi prvi primer v zgodovini te tovarne, da je izvozila za več kot 2 milijona dolarjev. Skupaj z decembrskim izvozom bo letni načrt izvoza iz te tovarne presežen za približno 8 do 10 odstotkov, kar je vsekakor zavidanja vreden dosežek.
ka aktivnosti tovarne in izvozne službe.
Menim, da bo ob konkurenčnih cenah, izvozni kvaliteti, spoštovanju dobavnih rokov in še nadaljnjem razumevanju delavcev v tovarni ta ambiciozni načrt moč izpeljati.
Razlogov za to je več. Na račun zmanjšane prodaje na domačem trgu vse več prodajamo na tuje, kar je povišalo skupno realizacijo izvoza. Tudi ugodne razmere za prodajo masivnega pohištva na svetovnem trgu bistveno vplivajo na večji izvoz.
V takih okoliščinah je tudi sama tovarna s posrečeno izbiro modelov lahko vplivala na ugoden izvozni razplet. Iz tovarne gre skoraj tri četrtine vsega izvoza na trg ZDA, kar se je ob nenehni rasti vrednosti ameriške valute ugodno odražalo tudi na sam prihodek. Ta gibanja so vzpodbudna tudi za naprej. Ob krepitvi dolarja so tudi serije stolov ali miznih podnožij mogoče le za večje kupce v Ameriki, zato ostaja to tržišče za tovarno slej ko prej življenjskega pomena.
Za prihodnje leto sicer pričakujemo, da bo v ZDA nekoliko manjše povpraševanje po pohištvu, vendar ima tovarna tam nekaj dolgoletnih, preizkušenih odjemalcev, ki tudi v manj ugodnih prodajnih razmerah ne bodo pozabili na tovarno in na njen servis v preteklosti.
Naj ob tem omenim dva bistvena dejavnika, katerim tovarna posveča veliko pozornost — kvaliteta in dobavni rok. To sta aduta, s katerima lahko enakovredno »igramo« v neizprosnem konkurenčnem zahodnem svetu, kjer sta sicer oba dejavnika normalen pojav, za naše razmere pa tega ne bi mogli trditi. Za oboje smo ob nedavnem obisku kupcev v Ameriki doživljali laskava priznanja.
In ne nazadnje moram za tak uspeh posebej omeniti tudi izjemno pripravljenost delavcev v tovarni, ki so sicer veliko delali za izvoz že v letih, ko ta ni bil tako nujen in ko so drugi z izključno prodajo doma ob visokih cenah lepo živeli. Izkušenost pri delu za izvoz, soliden servis in razumevanje o nujnosti izvoza.
ker vsega enostavno ni moč prodati doma, so poroštvo tudi za prihodnjo naravnanost v izvoz.
Kako bo v prihodnje? Pričakovanja o približno 25-odstotnem povišanju izvoza glede na letošnjega so zelo smela, vendar ob kolikor toliko ugodnih razmerah na svetovnem trgu tudi izvedljiva. Po masivnem pohištvu je še vedno sorazmerno veliko povpraševanje, vendar bi morala tovarna po končani naložbi razmisliti o tem, da bi poleg bukovine uporabljala še druge lesove za predelavo, po katerih je veliko povpraševanje, pri tem mislim predvsem na jesen in hrast. Tudi nenehno negovanje stikov s starimi in iskanje novih kupcev mora biti tudi v prihodnje stalna obli-
Naj izrabim to priložnost tudi za izraze najboljših želja v prihodnjem letu vsem delavcem te tovarne z osebno željo, da bi bilo tudi prihodnje sodelovanje z izvozno službo tako pristno, tesno in korektno kot je bilo do sedaj.
I. Lavrenčič
Uporaba domačega znanja
NEKATERE TEHNOLOŠKE REŠITVE V TOZD MASIVA
Za ameriško tržišče izdelujemo barske stolčke tipa 8330 z bukovim podnožjem in jelovim sedežem. Stolček sodi med kolonialne izdelke, za katere naša tehnologija ni povsem primerna, ker nam manjka nekaj ključnih strojev (sedlarica, vrtalke, karusel — rezkar in brusilke).
Zato smo se z LIKO Vrhnika dogovorili za kooperacijo, ki naj nam napravi sedeže. Pri nadaljnji obdelavi sedeža pri nas pa so nastopile težave, in sicer pri brušenju. Na osnovi predlogov v pripravi dela so v mehanični delavnici izdelali priprave za brušenje sedežev.
Za brušenje roba sedeža smo priredili vpenjalno brusilko s pnevmatskim vpenjanjem sedežev in gibljivim brusnim trakom. Pri brušenju sedlarne površine zgornjega dela sedeža pa smo izdelali vrtljivo ploščo, ki smo jo pritrdili na vodila mizne tračne
brusilke. Zaradi vrtenja plošče oziroma sedeža so bili sedeži temu ustrezno simetrično zbrušeni. S tem smo težave zadovoljivo
rešili. Zaradi novih naročil pa razmišljamo, da bi tudi sedlar-jenje sedežev opravljali doma, kajti še vedno je naj cenejša in najboljša »domača pamet«.
J. Lunka
NOVOLETNE INVENTURE • NOVOLETNE INVENTURE • NOVOLETNE INVENTURE • NOVOLETNE INVENTURE •
Z ramo ob rami
GOSPODARJENJE V NAŠIH TEMELJNIH ORGANIZACIJAH
Tudi letošnja novoletna številka našega glasila je ubrana kot nekakšen kritični obračun letošnjega gospodarjenja in pogled v prihodnje leto. Seveda je celoto težje zajeti, če ne pregledamo tudi njenih bistvenih sestavin. Zato smo dali pomembno mesto ocenam gospodarjenja po naših temeljnih organizacijah, da bi iz posameznih kamenčkov sestavili celotni mozaik BRESTA.
e MASIVA
Rekordni izvoz
Dva milijona dolarjev konvertibilnega izvoza je nedvomno najpomembnejši letošnji dosežek temeljne organizacije Masiva. Tolikšen izvoz smo dosegli prvič v zgodovini te tovarne. Letni plan proizvodnje, pa tudi plan izvoza smo dosegli že z novembrom, zato je naš uspeh še toliko večji.
Prav v tem mesecu vključujemo v pogon kondenzacijske sušilnice kot zadnji del naložbe v modernizacijo proizvodnje masivnih izdelkov za izvoz. S tem uspešno sledimo rokom, ki so določeni v investicijskem programu s pomočjo lastnih sredstev, kredita IFC in kredita Ljubljanske banke.
To bi bilo v telegrafskem stilu povedano vse o rezultatih letošnjega dela. Vendar bi bilo potrebno o teh rezultatih povedati več besed. Da smo dosegli vse naštete rezultate, je bilo vloženih veliko naporov slehernega zaposlenega.
V	lanski novoletni številki Obzornika smo zapisali: V letu 1984 bomo zamenjali ključne stroje in postavili kondenzacijske sušilnice, zagotovili si bomo boljšo oskrbo z žaganim lesom, dosledno bomo spoštovali dogovorjene roke, budno pazili na kvaliteto izdelkov in uveljavljali inovacije v proizvodnjo.
V	letošnji novoletni številki lahko zapišemo, da smo vse to tudi resnično dosegli. Mislimo, da je ravno izpolnitev zadanih planskih ciljev največji uspeh, ki nam mora biti v ponos in vzpodbuda ob spoznanju, da smo z organiziranim delom in s prizadevanji slehernega člana kolektiva sposobni premagati težave na poti do dobrega rezultata v gospodarjenju.
*
Naj večje letošnje težave so bile v pomanjkanju zmogljivosti za sušenje, velika in neprestana prostorska stiska v krojilnici ter občasne nepravočasne preskrbe z repromateriali (odpreški iz vezane plošče, vijaki). Reševali smo jih z večjim prizadevanjem planske službe v temeljni organizaciji in nabavne službe ter s prerazporeditvijo delavcev, tako da
ni bilo zastojev pri odpremah blaga.
Glede na dejstvo, da imamo dokaj razčiščen proizvodni program in dogovorjene cene naših izdelkov, bo glavna skrb skozi vse prihodnje leto, kako v čim krajšem času in s čim manj stroški narediti kvaliteten izdelek. Še posebej zato, ker imamo približno 80 odstotkov proizvodnje namenjene konvertibilnemu izvozu, ki je kar 30 odstotkov večji od doseženega v letošnjem letu.
To je izredno zahtevna naloga, vendar upamo, da bomo s pomladitvijo kolektiva, vzpodbujanjem inovacij ter s prizadevanjem vseh ob uspešnem aktiviranju prostorskih zmogljivosti zadovoljivo uresničili plan za prihodnje leto.
M. Kusič
• POHIŠTVO
Zmeren
optimizem
Kako hitro teče čas, nam nazorno kaže dejstvo, da že spet
delamo bolj ali manj uspešne bilance letošnjega oziroma kmalu preteklega leta, obenem pa že načrtujemo večje ali manjše uspehe v naslednjem obdobju. Če je bilo preteklo obdobje uspešno, se večkrat in radi vračamo k poudarjanju dosežkov. Če ne, pa nekoliko sklonjenih glav upamo na boljši jutri...
Ne prvo ne drugo ne velja docela za našo temeljno organizacijo. V primerjavi z letom poprej je treba letošnje poslovanje le označiti kot uspešno, saj bomo dosegli pomembne uspehe pri saniranju proizvodnje in pri boljši kvaliteti naših proizvodov ob pravem času.
Med pomembne dosežke štejem, da smo obveznosti, ki jih je vrednostno določal plan, izpolnili že mesec dni pred rokom, in sicer z manjšim številom zaposlenih kot bi jih normalno rabili. Ravno tako smemo in moramo k uspehom šteti trud in prizadevanje delavk in delavcev v masivni predelavi in dodelavi, ki so v mnogih prostih dneh in nočeh izpolnjevali obveznosti, ki izvirajo iz takšne strukture programa, ki vsebuje več masivnih elementov.
Kljub vsem uspehom pa spregovorimo tudi o težavah, ki so nas v veliki meri spremljale skozi vse leto. Izmed njih naj najprej omenim strahovite probleme z zunanjo kooperacijo, ki je bila tako neutečena, da je povzročala velike vrzeli v proizvodnji. Zato kljub doseženemu planu nismo uspeli izpolniti nekaterih pomembnih izvoznih obveznosti. Tem težavam sledi kadrovska problematika, o kateri je bilo že veliko povedanega in prelitega dosti črnila, zato ne kaže ponavljati vseh znanih dejstev.
Velike težave imamo oziroma smo imeli z iztrošeno strojno opremo, tako da je bilo nujno potrebno zamenjati nekaj najbolj iztrošenih strojev.
Ostalega, od težav z nabavo materiala in surovin, do prodaje, ne bi posebej omenjal, ker sem se zadržal le ob najbolj izrazitih.
V prihodnje leto stopamo z zmernim optimizmom. Po predvidevanjih naj bi dosegli drugačna strukturna razmerja v proizvodnji med čistim ploskovnim programom in programom, oplemenitenem z masivo, v korist slednjega. To bo potebno tudi zavoljo tega, ker se možnosti za prodajo pohištva doma zapirajo oziroma ožijo, in se bo treba prilagajati zunanjemu tržišču. Po predvidevanjih naj bi v naslednjem letu pričeli tudi z večjo naložbo v rekonstrukcijo temeljne organizacije, ki naj bi bila potem še bolj usmerjena v izvoz na zahodna tržišča. Iz projektne dokumentacije je razu-
Oddelek za masivno obdelavo bo najbrž doživel precej sprememb
Gradnja novih proizvodnih prostorov v MASIVI
meti, da bo proizvajanje tudi zahtevnejših programov po končanem investicijskem posegu lažje. Poleg tega zamenjujemo tudi vso najbolj iztrošeno opremo.
Iz vsega doslej povedanega bi lahko razbrali, da je mogoče naslednjo poslovno politiko pisati bolj smelo in da je povsem upravičeno pričakovati tudi večje delovne uspehe in iz tega vsa zadovoljstva, ki sledijo.
B. Repše
• GABER
Sodobnejše
vodenje
proizvodnje
Eden izmed večjih naših uspehov v letu, ki se izteka, je izdelava projekta za vodenje proizvodnje prek računalnika in s tem vpeljavanje sodobnejše organizacije dela v našo temeljno organizacijo. Sicer celotni projekt v proizvodnjo še ni vpeljan, vendar smo nekaj delov tega projekta poskusno že uvedli. S tem sistemom za vodenje proizvodnje želimo doseči kar najbolj učinkovito proizvodnjo in poslovanje.
Prepričan sem, da bo tako zastavljeni sistem pripeljal temelj no organizacijo v zadovoljive) ši gospodarski položaj in delavcem na osnovi rezultatov dela in poslovanja zagotovil višje osebne dohodke.
Drugi uspeh je zelo tesno povezan s prvim. Preden smo pričeli prehajati na novi sistem, smo morali pretehtati proizvodni program, kot to narekujejo sodobne metode. Zato smo si marca zastavili načrt, da izdelamo novo družino kuhinj in jih prikažemo na beograjskem sejmu pohištva.
dobavnih rokov. Takšni dobavitelji pa so tako zunanji kot not- j ranji, iz naše delovne organiza- , cije.
Bili so primeri, ko smo podal); Sevali dobavne roke pri prodaji ; kuhinj in delali v proizvodnji samo zaradi dela; s tem pa smo povečevali zaloge gotovih izdelkov, ne da bi dosegli lcompletnost celotnega programa. To je tudi eden izmed vzrokov za nastalo izgubo oziroma slabše poslovanje. Ni pa vedno pravilno, da prevalimo krivdo samo na dobavitelje, kajti v več primerih ugotavljamo slabo načrtovanje ozir o; ma slabo napovedovanje tri ah štiri mesečnih planov za delo in prodajo naših izdelkov.
Vse te znane slabe strani po- [ slo vanj a bomo poskušali odstraniti v prihodnjem letu predvsem , z vključitvijo projekta za vodenje proizvodnje prek računalnika Poleg tega pa smo si zastavili velike načrte predvsem na pod-roč ju kontrole kvalitete izdelkov in organizacije vzdrževanja strojev in naprav.
I. Gornik
• IVERKA
Zastarela
oprema
Navada je, da ob novoletni »inventuri« gospodarjenja že zaradi prazničnega vzdušja p°" udarjamo uspehe, ki smo jih dosegli. Zaradi lepšega vtisa naštejemo še nekaj težav in napak; ki jih skušamo lepo obrazložit1 in obljubimo, da bomo v prihod; njem letu, kljub težavam, k1 jih prinaša naš trenutni gospodarski položaj, zastavili vse moči, da bi gospodarili čim uspešneje.
Delo ob terminalih v TOZD GABER
Ne mislim reči, da So prikazane kuhinje najboljše, saj bo oceno dalo tržišče. Hočem pa povedati, da je potrebno zastaviti sodobne metode dela, kajti le tak način teamskega dela, ko je vse podrejeno zastavljenemu cilju, lahko pripelje do kvalitetnega izdelka.
Doslej so morali oblikovalci napraviti projekt v zelo kratkem času, kar ni moglo pripeljati do lepega in prodajnega izdelka.
Oba omenjena uspeha pa nista prišla sama po sebi, saj so morali sodelavci delati tudi izven delovnega časa in so največkrat ostali brez plačila za opravljeno delo. Izreči pa je treba pohvalo tudi vsem ostalim delavcem, ki so se trudili ter uspeli premagati začetniške težave in napake.
*
V poslovanju pa brez težav seveda tudi ne gre. Najhuje je takrat, ko delavci ostanejo brez dela, mi pa ga ne moremo organizirati zaradi najrazličnejših vzrokov.
Največje težave nam povzročajo dobavitelji, ki ne spoštujejo
Na Iverki je bilo v letu 19$ več težav kakor uspehov. Zat° bom začel pri težavah.
V preteklem letu je bil ? naše poslovanje značilen vem) padec proizvodnje v drug6.1; polletju. Čeprav je bil stroj6" lom glavne stiskalnice v juhi pomemben vzrok za manjše seganje načrtovane proizvodnji’ to ni bil edini vzrok. Dejstvo J6’ da vse mesece od stroj elonn stiskalnice in letnega remorn; naprej, načrtovane proizvodni1, nismo dosegli.	.
Vzrokov za to ne gre iskati 1 manjši prizadevnosti kolektiv^' saj je bila le-ta, ki sicer n splošno ni vzorna, na enaki ra^ ni kot že nekaj časa prej. Pr® gotovo je eden od glavnih vzr kov za take proizvodne dosez^ v dotrajanosti strojne oprenj ' Le-ta je po devetletnem štirh menskem obratovanju fiz1611 bolj ali manj dotrajana.
Ker smo se tega zavedali, vsrr1^ skušali v okviru možnosti, ze tem letu stvari izboljšati. P°sl (Nadaljevanje na 5. strani)
Novoletne inventure e novoletne inventure ® novoletne inventure e novoletne inventure
Z ramo ob rami
j Nadaljevanje s 4. strani) vBi smo nov iverilnik za dolžinski les, delno obnovili in preuredi transportne naprave za sekance in iverje ter obnovili in Posodobili stroja za oblepljanje '''erj a. Zgrajen je bil prostor za shranjevanje žagovine, ki je je , Poleti precej, pozimi pa nam je Primanjkuje.
Vsa ta dela so bila opravljena v drugi polovici leta, zato letos P,so bistveno prispevala k deskanju boljših rezultatov v Proizvodnji.
na polnojarmeniku. Veliko prizadevanj skupnih služb in vodstva delovne organizacije je bilo potrebnih, da smo dobili vsa potrebna dovoljenja in da smo lahko uvozili nov polnojarmenik. Tako je začela žagalnica s polnim obratovanjem sredi februarja.
Zastoj v obratovanju pa se je seveda pokazal tudi v nekoliko slabših rezultatih gospodarjenja v prvem trimesečju. Potem je obratovanje v žagalnici potekalo normalno, vendar zaostanka v
čem trgu. Del zmogljivosti pa bo potrebno preusmeriti v proizvodnjo za opremo objektov. Tako se bomo izognili povečanju zalog in plačevanju dragih obresti za kredite.
Na področju žaganega lesa pa bo morala biti glavna naloga čimbolj še izkoriščanje surovine ter prilagajanje takim vrstam razreza, da bomo dosegli čim-več izvoza.
Vzporedno s temi prizadevanji pa bomo morali razmišljati tudi o posodobitvi proizvodnje pohištva in prihodnji programski usmeritvi. Tehnologija je že precej zastarela ter težko prilagodljiva sedanjim zahtevam po kvaliteti. Ravno sedaj se nam odpira možnost v okviru sodelovanja z delovno organizacijo Sloveni j ales-trgovina.
Omenjenih je bilo le nekaj najvažnejših nalog. Mislim pa, da bomo morali vsi delavci JELKE, pa tudi drugi, v prihodnjem obdobju napeti vse sile, da bomo lahko uspešno poslovali ob čedalje težjih pogojih za gospodarjenje.
A. Škrabec
izboljšanje delovnih pogojev na skladišču žaganega lesa (z ograditvijo, sortirne lope) in s tem možnost za stalno odpremo žaganega lesa tudi v zimskih mesecih;
izpolnitev planskih obveznosti v proizvodnji, prodaji, izvozu in dohodku.
Letošnje težave:
Izpeljava naložbe v finalizacijo jelovine;
les in Goranprodukt za stranice LENKA, tako da smo imeli z redno dobavo teh garnitur na tržišče večne težave. Sodaso iz Tuzle nam je dobavljal polyuretan zelo slabe kvalitete, tako da se po skoraj desetletni proizvodnji garniture MOJCA sedaj prvič pojavilo več reklamacij zaradi slabih blazin iz polyuretana.
Bilo je še nekaj drugih težav, ki pa niso bistveno vplivale na samo izpolnjevanje letnega pla-
Delovni posnetek iz TAPETNIŠTVA
Bo iverkah je veliko povpraševanje — prazno skladišče
1 V Prihodnjem in v naslednjih uh moramo nadaljevati z obijanjem tovarne. Zaradi ved-r° slabše kvalitete iverk se mo-v?m° čimprej lotili večjih obno-l , X pri natresni postaji, stis-jdnici in brusilki plošč. Ker te-=a ne bo mogoče storiti vsega J^uikrat, je potrebno izdelati asovni, tehniško-tehnološki in
fin
‘nančni načrt za posodabljanje “varne. Istočasno bo potrebno nova preučiti možnost in upra-].Cen°st izgradnje linije za izde-s Vo tankih ivernih plošč. Ta bi ob morebitni uresničitvi prav ?nt°Vo prepletala s posodobitvi-sedanje linije in z njeno
Proizvodnjo.
V‘ red nami je veliko nalog, p p teh ne bomo uspešno iz-če inili, če ne bomo enotni in j k ne bomo sledili skupim ci-vj f11' če posamezniki ne bodo rist'1 samo svojih lastnih ko-v .ll. temveč tudi skupne, in ^Prispevali po svojih močeh. d ua bi bilo na Iverki mogoče
sploh
bolje poslovati in živeti,
Seb UJ?°, da se izboljšajo med-(le]Nni odnosi, pripravljenost za iskv ’ samokritičnost, poštenost, vu enost in pripadnost kolekti-tlanX ^aterem služimo svoj vsak-
PrrhlV(;dXm se' da se vse to v či]ti°dnjem letu ne bo uresni-je : vesel bom, če bodo te mo-vSa ln, uPam, tudi želje večine, J delno uresničene.
A. Drobnič
• Jelka
Precejt
ežav
e v navadi je, da se v času
Žc
tla °!j novega leta ozremo nazaj! letll pIehojeno pot v minulem' tiža'.. *">omn'mo se na uspehe in odiQv? ter se na osnovi tega nair,Cltno za najpomembnejše 2a®e v Prihodnjem obdobju. dei„ cetek poslovnega leta za sPodKe, JELKE ni bil najbolj je °uden. Proizvodnja na žagi iti ^Ptekala v omejenem obsegu ju »c?r. samo na tesalnem stroje .ni j a za razrez hlodovine mirovala zaradi stroj eloma
proizvodnji do konca leta nismo mogli nadomestiti. V proizvodnji pa se je povečal delež tanke oblovine ter razrez ostrešil, kar vse vpliva na večjo porabo časa za razrez. Bile so tudi težave zaradi pomanjkanja delovne sile.
Proizvodnja pohištva je v začetku leta potekala v okviru zastavljenih ciljev. Skupaj s Slovenijalesom smo pripravili za prodajo na domačem trgu nov program HELENA, ki nam je precej pripomogel k sorazmerno dobrim rezultatom poslovanja med letom.
Več težav pa smo imeli z izvoznimi programi. Težko je bilo zagotoviti ustrezne barve knjižnih polic, čemur je sledilo tudi zmanjšanje naročil. Velik problem pri proizvodnji miznih plošč pa je bila zagotovitev kvalitetnih surovin, kar je vplivalo tudi na to, da v zadnjih mesecih nismo dosegali plana proizvodnje niti izvoznega plana.
Glavne naloge v naslednjem letu bodo v iskanju primernih proizvodnih programov za izvoz, kar glede na vse hujšo konkurenco ne bo ravno lahko. Pripraviti bomo morali tudi še en program za prodajo na doma-
0 ŽAGALNICA
Telegrafsko:
dobro
Naj oceno letošnjega gospodarjenja in prihodnje naloge zgostim v zares telegrafskem slogu:
spremembe v standardnem načinu žaganja hlodovine in s tem povečanje izkoriščenosti surovine;
delovna disciplina.
Prihodnje naloge:
Uresničiti zastavljene naloge, ki bodo opredeljene s proizvodnim načrtom;
še ’ naprej humanizirati delo oziroma izboljšati delovne pogoje, razvijati programe pri fi-nalizaciji jelovega lesa;
Proizvodni prostori za finalizacijo jelovine
Letos:
Začetek proizvodnje za finalizacijo jelovine v prvi fazi srednjeročnega programa o predelavi jelovega žaganega lesa;
priprava programa dolgoročnega razvoja temeljne organizacije z razčiščenimi usmeritvami na celotnem Brestu.
A. Pišek
TAPETNIŠTVO
Težave z dobavo
Tesalnica v JELKI
Že pri sprejemanju poslovne politike in plana za leto 1984 smo ocenjevali, da bo to leto težavnejše na vseh področjih, zlasti pa pri nabavi in proizvodnji ter prodaji in izvozu. To se je tudi Letos smo imeli stalne težave z dobavo kvalitetnega blaga od Dekorativne in drugih proizvajalcev. Le-ti niso zagotavljali redne dobave blaga v eni barvni niansi, ampak je bila ta od pošiljke do pošiljke drugačna, kar je povzročalo težave v proizvodnji, na tržišču pa reklamacije. Zelo nesolid-samo izpolnjevanje letnega plana dobavitelja sta bila tudi Novo-
na, ki bo realiziran s 104 odstotki, kljub omenjenim težavam.
Precej več težav kot v oskrbi z repromateriali in v proizvodnji pa je bilo v prodaji, ker v prvem polletju nismo mogli zadostiti povpraševanju na domačem trgu in doseči načrtovanega izvoza. Šele v drugem polletju nam je uspelo pokriti vsa povpraševanja na domačem trgu in zmanjšati dobavne roke na mesec in manj.
Za prvo polletje lahko ugotovimo, da smo slabo gospodarili kljub fizičnemu porastu prodaje. Vzrok za to moramo iskati v zamrznitvi cen naših izdelkov in nenadzorovani rasti cen repro-materialov. To nam kaže indeks rasti porabljenih sredstev (190) in celotnega prihodka (178). Šele v drugem polletju so se ta negativna gibanja popravila, tako da bodo rezultati bistveno boljši kljub slabi prodaji v tretjem četrtletju, kar je značilno za vse vrste pohištva in za vse vrste potrošniškega blaga.
Letos bomo dosegli za okrog 165.000 dolarjev konvertibilnega izvoza, kar je samo 33 odstotkov letnega načrta, vendar pa je to glede na konvertibilni izvoz v preteklih letih velik napredek. Potrebno pa bo vložiti še bistveno več naporov, da z izvozom dosežemo pokrivanje z devizami lastnega uvoza in združevanja deviz v reproverigi. Najvažneje pa je, da z večjim izvozom zagotovimo polno zasedenost proizvodnih zmogljivosti in s tem nemoteno delo vseh zaposlenih, kar mora biti naša osnovna naloga tudi v prihodnje.
Neuspehi na zunanjem trgu nas morajo še bolj spodbuditi pri naših prizadevanjih za povečanje izvoza, da bodo v letu 1985 dejansko rodila sadove. Sedanje stanje na domačem trgu in ukrepi širše družbene skupnosti za zmanjšanje osebne in splošne porabe ne obetajo večjega povpraševanja po naših izdelkih.
Zaradi vsega tega bomo morali v prihodnje posvetiti še več pozornosti razvoju novih modelov za domači trg, pa tudi za izvoz, kvaliteti naših izdelkov in izboljšanju kooperacijskih odnosov v okviru Bresta in navzven. Povečati bomo morali tudi produktivnost zaposlenih in zmanjšati režijske stroške na vseh ravneh Bresta, saj imamo na tem področju še rezerve, ki jih ne znamo ali pa nočemo izkoristiti. Prepričan sem, da bomo to vendarle naredili in skupaj z vsemi kolektivi Bresta prebrodili težave, kakor smo tudi vse dosedanje. Vsekakor velja pregovor »v slogi je moč«; vendar morajo vsi dobro delati.	J Gornik
(Nadaljevanje na 6. strani)
NOVOLETNE INVENTURE • NOVOLETNE INVENTURE • NOVOLETNE INVENTURE # NOVOLETNE INVENTURE •
Z ramo ob rami *
SKUPNE
DEJAVNOSTI
(Nadaljevanje s 5. strani)
• MINERALKA
Zares
uspešno leto
Letošnje leto je bilo za našo temeljno organizacijo zelo uspešno, kar zadeva oskrbo s surovinami, pa tudi v proizvodnji in prodaji izdelkov.
Dokončno smo uspeli preusmeriti dobavo vermikulita s konvertibilnega na klirinško področje, kar je glede na splošno devizno stanje velik dosežek. Istočasno smo uspeli dobavo repromaterialov in večine rezervnih delov preusmeriti s tujega na domače tržišče. To nalogo smo si zastavili že v poslovni politiki ter jo uspeli izpeljati z mnogo truda in osebnih prizadevanj odgovornih delavcev naše temeljne organizacije.
Posebej je treba omeniti razkladanje vermikulita, ki smo ga sicer dobivali po železnici sproti, vendar v velikih količinah. Kljub temu, da so vagoni prihajali tudi ob nedeljah in praznikih, smo se uspeli organizirati
To nam je letos v celoti uspelo ob velikih prizadevanjih najodgovornejših delavcev v temeljni organizaciji. Da smo zadostili vsem potrebam, smo morali občasno podaljševati delovni čas oziroma uvajati troizmen-sko delo ob enakem številu zaposlenih. Zavedajoč se gospodarskega položaja, smo ob tem delavci v Mineralki pokazali visoko delovno zavest.
Uspehi, ki smo jih dosegli v posameznih obdobjih, so vsekakor vzpodbudni in kažejo na široke možnosti za prodajo negor plošč tudi v prihodnje.
Seveda pa si bomo morali še naprej prizadevati za čimbolj šo kvaliteto izdelkov, ker od kvalitete je odvisna tudi prodaja.
Tudi v letu 1985 si bomo prizadevali voditi proizvodnjo tako, da bomo zadostili potrebam trga, hkrati pa ne povečali zalog izdelkov in repromaterialov, ker bi drugačen način poslovanja predstavljal glede na visoko obrestno mero povečevanje stroškov.
Posebno skrb bomo morali posvetiti vsem vrstam kontrole (vhodna, medfazna, končna), paziti, da bo plošča negor na tržišču obdržala mesto, ki smo ji ga priborili in redno spremljati na-
Predvidena linija za oplemenitenje plošč
tako, da nismo nikoli plačali stojnine, hkrati pa je proizvodnja plošč tekla po načrtih. Poudariti je tudi treba, da smo vsa ta dela opravili z enakim številom zaposlenih, brez najemanja novih delavcev. Za razkladanje poiščemo delavce, ki v rednem delovnem času opravljajo povsem druga dela.
Ugodno pri tem je to, da imamo material pravočasno na zalogi, hkrati pa sprostimo vagone, katerih pomanjkanje je v železniškem gospodarstvu več kot očitno.
Veliko dela smo vložili v prodajo izdelkov. Vse kaže, da so ta prizadevanja uspešna, saj se nam v zadnjem času odpirajo čedalje širše možnosti za prodaje poleg v ladjedelništvo tudi v gradbeništvo.
Upoštevaje smernice oziroma sprejete ukrepe za poslovanje v zoženih pogojih gospodarjenja smo uspeli zmanjšati zaloge izdelkov, surovin in repromaterialov na najmanjšo možno mero. Glede na potrebe tržišča, ki so zaradi posebnih zahtev v gradbeništvu in ladjedelništvu po dobavi močno nihale, smo sproti prilagajali proizvodnjo negor plošč različnih debelin in dimenzij, kar je zelo ugodno vplivalo na koeficient obračanja obratnih sredstev.
da so se te plošče uveljavile na jugoslovanskem trgu in jih je trg sprejel. Za to še posebno priznanje zaslužijo delavci, ki so delali na tem področju.
Zelo dobri dosežki so bili tudi v prodaji tapetniških izdelkov in kuhinj. Na tem področju imamo dobre prodajne programe, ki jih je trg sprejel. Če bi se uspela proizvodnja nekoliko bolj prilagoditi potrebam trga, bi bili uspehi še boljši.
Večja
učinkovitost!
V primeru Skupnih dejavnosti gre za poseben položaj in vlogo v okviru Bresta, saj opravljajo tista dela in naloge, za katera so se temeljne organizacije dogovorile, da bodo opravljana skupaj za celotno delovno organizacijo. Zato se seveda postavlja vpra-
Lepo urejen prodajni prostor v ljubljanski NAMI
predek na področju proizvodov iz podobnih materialov v svetu.
Več pozornosti bomo morali posvetiti notranjemu redu in delovni disciplini predvsem pri vzdrževanju, kjer bo treba še posebej skrbeti za preprečevanje zastojev.
A. Zidar
• PRODAJA
Premalo
izrabljene
možnosti
V	navadi je, da na koncu leta napravimo inventuro o svojem delu, da ocenimo dosežke in obenem kritično ocenimo težave, s katerimi smo se srečevali.
V	glavnem lahko rečemo, da je bilo leto, ki ga zaključujemo, za prodajo na domačem trgu uspešno. Vsekakor pa ne enako uspešno za vse temeljne organizacije.
Nekatere so bile nadpovprečno uspešne in jih je treba posebej izpostaviti. Na prvo mesto bi postavili Mineralko. Tudi največje optimiste so uspehi prodaje Negor plošč letos lahko prepričali,
Posebno lepe uspehe smo dosegli pri sodelovanju s Slovenijalesom, in sicer na oblikovnem, pa tudi na prodajnem področju. Prodaja programa Helena, ki smo jo skupaj pripravili prek SPC Črnuče, mam je omogočila, da je temeljna organizacija Jelka zmanjšala zaloge in da ima v primeri s preteklim letom dobre poslovne rezultate.
Tradicionalno dobra prodaja Žaganega lesa, iverk in kosovnega pohištva se je nadaljevala tudi letos.
Najteže in najmanj uspešno smo prodajali izdelke iz temeljne organizacije Pohištvo. Ker smo bili v začetku leta nekom-pletni in je proizvodnja Maje kasnila, nismo izkoristili zelo ugodne konjunkture, ki je bila v začetku leta. Porast cen, manjša kupna moč, zaostreni prodajni pogoji, predvsem z vidika prodaje ina kredit, so pokazali zobe. Verjetno je to najbolj občutila prav ta temeljna organizacija. Celoten sistem gospodarske politike je proti takemu načinu proizvodnje, kot jo zaradi objektivnih dejstev ima ta temeljna organizacija. Nujno je, da s predvidenimi investicijskimi posegi zadevo popravimo.
O naših letošnjih poslovnih odnosih moram povedati, da so bili zelo uspešni. Brest si je zopet pridobil zaupanje pri kupcih, kar je vsekakor posledica dobrega dela večine delavcev v prodaji.
Posebno pa bi poudaril, da je k dobrim rezultatom prodaje prispevala tudi dobra organizacija dela, saj smo edini uvedli posamično nagrajevanje, ki je gotovo dalo ugodne rezultate. Škoda je le, da naš takšen sistem preveč enostransko ocenjujejo. Želel bi le, da bi podoben sistem čimprej vpeljali tudi v drugih temeljnih organizacijah, kar bi nam vsem skupaj gotovo dalo boljše rezultate in s tem tudi večje osebne dohodke.
Nepošteno bi bilo, če ne bi posebej poudarili dela na špediciji na Rakeku, saj vemo, da tam delajo tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih. V tem času nismo plačali niti dinarja stojnin, čeprav so ustrezni predpisi zelo strogi.
S. Zidar
šanje, koliko in kako kvalitetno smo to svojo funkcijo izpolnjevali.
Najbolje bi na to odgovorili delavci v temeljnih organizacijah. Vemo pa, da so ti mnogokrat pretirano kritični do dela Skupnih dejavnosti. Osebno vendarle mislim, da je kljub raznim težavam in pomanjkljivo-
uvoz
s tim delovna skupnost Skupnih dejavnosti v letu, ki je za nami' svoje naloge v glavnem uspešno opravljala.
To pa ne pomeni, da vrste dej in opravil ne bi mogli narediti bolje in kvalitetne j e. Prav oh tej misli se za naprej postavijo kot naloga tudi to da se slehep ni delavec delovne skupnost1 bolj postavi v položaj opravijo-nja nalog za potrebe organiz3' cij in celotne delovne organiz3"1 cije, da so torej vsa dela v Skupnih dejavnostih, sicer h6' i katera bolj neposredno, drug3 pa manj, v prizadevanjih za doseganje večje in kvalitetnejsf proizvodnje v temeljnih organizacijah, doseganje boljših P°' slovnih rezultatov ter hitrejši razvoj temeljnih organizacij celotnega Bresta.
Mislim, da te zavesti še 1,1 dovolj. Obenem pa se tudi v temeljnih organizacijah pojavljajo enostranska in poenostavljena pojmovanja, kot da gre zgolj za čisto režijo.
Dejansko pa bo treba rešiti vprašanje, s katerim se bom0 srečevali tudi v naslednjem l.e' j tu, kako se bolje in racionalne)3 organizirati za doseganje boljši*1 rezultatov, kako tudi delo 1(1 ! bremena med delavce enakomerneje porazdeliti, doseči m3)l sikje boljši odnos do dela tud1 z večjim redom, disciplino, fle' ksibilnostjo in sodelovanje)11 med delavci in tudi med razhc' nimi službami.
Poleg vseh sprotnih in stalnih j nalog, ki izvirajo iz poslovnih usmeritev temeljnih organizadJ in Bresta v prihodnjem let11’ naj omenim dve neposredni n3) logi, pomembi za razvoj celotnega Bresta, v kateri bodo pole» vseh delavcev Bresta v stroko)!) nem in delovnem smislu v Prl) , hodnjem letu vključene na raz) ličen način tudi vse službe njf še delovne skupnosti: uresnj01 tev predvidene večje investicij® v Pohištvu ter priprava sre° njeročnega in dolgoročnega n3 črta razvoja naše delovne org3 nizacije.
J. Frank
Umiritev predpisov
V	primerjavi z leti nazaj je bil letos le narejen določen premik naprej, kar zadeva zmanjšanje administriranja. Manj je bilo sprememb predpisov, bančnih in carinskih odlokov, ki so v preteklosti zmanjševali možnosti za uvoz oziroma zahtevali dodatna pridobivanja soglasij in dovoljenj.
Poslovanje je bilo toliko lažje, ker smo imeli poleg splošnega uvoza možne tudi druge oblike, kot so maloobmejni promet po tržaškem sporazumu, sejemske količine uvoznega blaga, tekoči računi in kompenzacijski posli.
Prepričan sem, da smo se iz dosedanje prakse nekaj naučili in prišli do spoznanja, da mora predvsem združeno delo odločati, za katere namene bo porabilo z izvozom ustvarjena devizna sredstva v okviru priznane razpolagalne pravice.
Letos se bomo približali načrtovanemu uvozu za delovno organizacijo, so pa seveda razlike med posameznimi temeljnimi organizacijami. Vzroki te razlike so predvsem v izvozu.
V	tem letu smo uspeli prek sejmov uvoziti tudi nekaj več opreme kot preteklo leto, čeprav so omejitve uvoza opreme še vedno v veljavi.
Sodelovali smo tudi z nabavo na domačem trgu pri deviznem združevanju z domačimi dobavitelji in smo te potrebe med letom usklajevali in skoraj v celoti pokrivali.
In kako v prihodnjem letu?
Na to vprašanje je danes težko zanesljivo odgovoriti.
Na osnovi znanih podatkov 1 resolucije za prihodnje leto P° goji za uvoz ne bi smeli biti sla0) ši kot letos, predvsem, kar zadev razpolagalno pravico z devizah11’
Pri uvozu nove opreme, htf katere nam konkurenčnost 0 tujem in domačem trgu up3,0) je pričakovati, da jo bo mpzlV v prihodnjem letu uvažati okviru 10 odstotne razpolag3*0 pravice konvertibilnega prihvJ Seveda sta to želja in zahteva 0, gospodarstva, na odgovor P3 mo morali še nekaj časa P°L kali.
Za prihodnje leto načrtuj6^ okrog 8 odstotkov večji uvoz ^ letošnjega. To povečanje ^ predvsem na račun višjih aL 0 nih cen in pa na večje potrebe K uvozu rezervnih delov za vzdJ vanje že zastarele strojne opren
C. Kont3C
NOVOLETNE INVENTURE S NOVOLETNE INVENTURE • NOVOLETNE INVENTURE • NOVOLETNE INVENTURE S
V spreminjajočih se pogojih
• ZUNANJE TRGOVINSKO POSLOVANJE
Tako kot vrsta preteklih let je bilo tudi letošnje v znamenju stalnih sprememb zunanje trgovinskih predpisov; spreminjali so se pogoji za uvoz, še bolj pa Pogoji za izvoz naših izdelkov. Pri uvozu smo se srečevali s pomanjkanjem deviznih sredstev, saj nam razpolagalna pravica z devizami ni vedno zadoščala za sprotno pokrivanje vseh naših deviznih obveznosti (uvoz, združevanje v reprodukcij siti verigi in ostale obveznosti). Na področju izvoza pa so bile največje spremembe v poslih na osnovi maloobmejnega prometa z Italijo, pri kompenzacijskih poslih in pri dolgoročnih proizvodnih kooperacijah. V nekaterih državah so vpeljali tudi zaščitene carine za nekatere naše izdelke.
Vse to je povzročilo nekatere težave v poslovanju med letom, vendar našega izvoza ni bistveno zavrlo. Tako smo dosegli okrog 12 milijonov dolarjev konvertibilnega izvoza, kar je za približno 15 odstotkov več kot v letu 1983. Vendar moram poudariti, da bi bila ta številka lahko še večja, če ne bi bilo zamud v prozvodnji, težav s kvaliteto izdelkov in napak pri odpremah blaga.
Vse to so dejstva, ki zavirajo naš izvoz, istočasno pa tudi naloge za vse nas, da te pomanjkljivosti v letu 1985 odpravimo in luko še bolj povečamo izvoz ter ne nazadnje tudi dohodek posameznih temeljnih organizacij.
Velike težave nam povzročajo ludi možnosti naše proizvodnje, v svetu vlada recesija, zato kupujemo samo izdelke, ki so kvalitetni, ki imajo večji delež masivnega lesa in so oblikovani po 2adnji »modi«. Tem zahtevam pa naša proizvodnja sledi vse težje, SaJ s tovarnami, ki so sposobne Proizvajati v glavnem le preproge ploskovne programe, ne moremo slediti omenjenim zahtevam. Tako vse teže dobivamo ^strežne programe za našo pro-izvodnjo, še zlasti pa po ustrezam cenah. V letih, ki prihajajo, °°mo morali zato vlagati sred-stva v posodobitev strojne opreme, saj bomo v nasprotnem primeru v razvoju še bolj zaostali, 2 r P.u bi konec koncev vodilo k zmanjševanju izvoza.
In kaj načrtujemo za leto 1985?
Načrti temeljijo na domnevi, da se pogoji na zunanje trgovinskem področju poslovanja ne bodo bistveno poslabšali ali spremenili. Če bo temu tako, ocenjujemo, da bo možno doseči okrog 13,5 do 14 milijonov dolarjev konvertibilnega in okrog 2 milijona klirinškega izvoza, kar bi bilo okrog 20 odstotkov več kot v letu 1984; pri tem pa naš uvoz ne bi bistveno porastel.
Kljub takemu povečanju izvoza pa se bomo tudi v letu 1985 še vedno srečevali z vprašanji devizne likvidnosti in bomo morali zato kar najbolj racionalno razporejati ustvarjene devize, če želimo, da ne bi zašli v večje težave. Kljub vsemu pa lahko zaključimo, da so to ob kar naj večjih prizadevanjih nas vseh realni cilji, ki jih bo v letu 1985 moč tudi doseči.
L.	Ule
Razmeroma ugodno
• izvoz
Za letošnje Brestove izvozne rezultate lahko ugotovimo, da so sorazmerno ugodni. To pomeni, da so večji kot lanski, vendar pod načrtovanimi in pričakovanimi. Predvsem smo v primerjavi z lanskim letom povečali izvoz na konvertibilna področja, medtem ko smo v klirinškem izvozu pod že doseženimi lanskimi rezultati.
Kljub temu, da smo leto 1984 pričeli z dokaj dobro pokritostjo proizvodnje za izvoz, so odmiki od zastavljenih ciljev preveliki in zahtevajo podrobnejšo oceno. Ocenjujemo, da so na manjši izvoz vplivali predvsem naslednji vzroki:
—	neizpolnjevanje dobavnih rokov,
—	slaba kvaliteta izdelave,
—	neprimernost posameznih izvoznih programov,
—	odpovedi kupcev za že dogovorjene posle.
Kar zadeva izpolnjevanje dogovorjenih rokov, lahko ugotovimo, da smo kljub opozarjanju in najrazličnejšim sklepom čez vse leto naredili bore malo, saj se položaj bistveno ni spremenil oziroma se je v nekaterih primerih proti koncu leta celo poslabšal.
Podobno kot za izpolnjevanje dobavnih rokov lahko ugotovimo tudi za zagotavljanje ustrezne kvalitete izvoznih programov. V naših delovnih kolektivih še ni prišlo do spoznanja, da svetovna tržišča ne prenesejo »šlam-parij«. Vsekakor se v proizvodnji pojavljajo objektivne težave, ki onemogočajo doseganje dobre izvozne kvalitete. Ne moremo in
ne smemo pa se ukloniti mnenju, da je za tako ceno izvoznih programov kot jo prizna zunanje tržišče, kvaliteta naših programov dobra.
Posamezne Brestove temeljne organizacije imajo posebno tehnologijo, za katero je včasih težko najti ustrezne izvozne programe. Tudi v letu 1984 je prišlo do večjih ali manjših težav pri zagotavljanju primernih programov za posamezne tovarne, kar pa seveda neposredno vpliva tudi na kvaliteto izdelave in izpolnjevanje dobavnih rokov.
Pomudimo se še pri četrtem vzroku, za katerega lahko trdimo, da se Brest z njim v preteklosti razen v izjemnih primerih ni srečeval. Letos pa smo imeli nekaj takih primerov, kar je imelo za posledico naraščanje nekurantnih zalog, katere delno prenašamo še v prihodnje leto. Vzroki za tako stanje so delno v nezaupanju kupcev, sporni kvaliteti, nepravočasni dobavi, ne nazadnje pa tudi v precenjevanju sposobnosti posameznih kupcev.
V leto 1985 stopamo z nekoliko slabšo pokritostjo izvoznih zmogljivosti kot letos. Vendar to velja le za posamezne temeljne organizacije in še to časovno omejeno predvsem na prvo četrtletje. Takšnemu stanju botrujejo na eni strani velike odpreme posameznih programov v zadnjih letošnjih mesecih, na drugi strani pa kasnitve v odpremah iz leta 1984 na prve mesece prihodnjega leta. Tako bodo kupci naše blago prejeli šele v prvem četrtletju in se bodo odločali za ponaročila v drugem četrtletju, kar ima za posledico že omenjeno praznino pri zago-
tovitvi zasedenosti proizvodnih zmogljivosti.
Da bomo postavljene cilje v izvozu za prihodnje leto uspešno dosegli, se moramo vsi delavci Bresta še bolj kot do sedaj vključiti v prizadevanja za ustrezno kvaliteto izvoznih programov in za spoštovanje dobavnih rokov.
Le strogo spoštovanje obeh dveh glavnih vzrokov in seveda vseh spremljevalnih, ki omogočajo normalen proizvodno prodajni proces, bo našo delovno organizacijo pripeljalo na takšno mesto v lesni idustriji, kamor sodi oziroma ji je to mesto nekdaj že šlo.
B. Klešnik
Čedalje več težav
• NABAVA
Sedanji gospodarski položaj je z vsemi njegovimi slabimi posledicami letos močno občutila tudi nabavna služba. Pogoji za nabavo posameznih materialov so iz dneva v dan težji, saj je veliko materialov takih, ki jih je bilo »včeraj« še dovolj na trgu, danes pa jih primanjkuje. Sicer zaradi pomanjkanja materialov v proizvodnji do zastojev doslej ni prihajalo, večkrat pa je prihajalo do kasnitev, kar je slabo vplivalo na rezultat poslovanja.
Največ težav, ki so se vlekle skozi vse leto, je bilo z nabavo najbolj kvalitetnih furnirjev, ki jih na domačem tržišču primanjkuje zaradi prevelikega izvoza. Kljub velikim naporom je bila težavna tudi oskrba z lesnimi surovinami za Iverko.
Vzrokov za slabo oskrbo je več; med glavnimi pa so neustrezna politika cen, velike obveznosti gozdarjev za oskrbo kurjave prebivalstvu, izvoz surovin, neredna dostava vagonov ter slabo vreme.
Pri materialih, ki jih primanjkuje, je prihajalo s strani dobaviteljev do izsiljevanj z višjimi cenami in deviznimi soudeležbami. Zaradi omenjenih vzrokov se pojavljajo »sive cene«, ki so ena od glavnih težav v jugoslovanskem gospodarstvu, in so bile dosežene z izsiljevanjem. Res je, da na administrativnih cenah ne moremo vztrajati, toda tržno veljavne pa si je velikokrat težko privoščiti.
Letos se je stanje na tržišču nekaterih materialov (lepila, ipren, tapetniško blago, laki, razrečila) malo izboljšalo, poslabšalo pa se je predvsem na surovinskem delu (žagan les, furnirji, les za iverko). Zaradi vse večjih proizvodnih zmogljivosti po Jugoslaviji, večje prodaje masivnega pohištva ter izvoza predvsem kvalitetnih vrst lesa nam dobavitelji večkrat namesto žaganega lesa nudijo tako slabo kvaliteto, ki je za predelavo zvečine neuporabna. Zato si poskušamo zagotoviti surovine z dolgoročnimi sporazumi, ki temeljijo na skupnem prihodku, sovlaganju in podobnem.
Poleg omenjenih težav se zaostrujejo tudi plačilni pogoji.
Pogoje na nabavnem trgu je za prihodnje leto težko oceniti. Iz resolucije o družbeno gospodarskem razvoju v letu 1985 lahko razberemo, da gospodarske težave v prihodnjem letu še ne bodo dosegle naj višje točke in bo zato položaj gospodarstva še naprej težaven. Glede na obremenitev gospodarstva bo še naprej pričakovati zviševanje cen, tako da je pričakovana inflacija med 70 in 75 odstotki. S takim odstotkom moramo računati tudi pri rasti cen vhodnih materialov.
Na novo sprejeti zakon o sistemu družbene kontrole cen določa, da bodo naj višjo raven in način oblikovanja cen za leto 1985 določili zvezna vlada ter republiški in pokrajinski organi. Tako bo tudi za leto 1985 zvezni izvršni svet predpisal, za katere izdelke in storitve bodo morale delovne organizacije pošiljati obvestila 30 dni pred začetkom prodaje. V zvezi s tem pričakujemo še naprej »sive cene« ter nobenih bistvenih ugodnejših premikov, ki bi normalizirali pogoje za nabavo na domačem trgu.
M.	Levar
NOVOLETNE INVENTURE • NOVOLETNE INVENTURE • NOVOLETNE INVENTURE • NOVOLETNE INVENTURE •
Vse več obdelav na računalniku
• AVTOMATSKA OBDELAVA PODATKOV
Računalnik si je na Brestu pridobil že kar lepo veljavo in iz leta v leto prevzema vse večje breme pri obdelavi i podatkov. Tega se verjetno premalo zavedamo, predvsem zato, ker smo ga vpel j avali postopno. Koristnost računalnika bi pravzaprav spoznali tedaj, če bi ga ukinili, kajti vrednost informacije ugotovimo s tem, koliko bi izgubili, če je ne bi imeli. Upam si trditi, da bi bile izgube nekajkrat večje, kot pa so sedaj stroški za računalnik.
Letos nam je uspelo prirediti materialno poslovanje za LIV iz Postojne, tako da lahko podatke obdelujejo prek terminalov, ki so na njihovih delovnih mestih. V Gabru nam je uspelo zajeti se-stavnice, opraviti kalkulacije in voditi evidenco o skladiščnem stanju polizdelkov, kar pomaga pri racionalnejši proizvodnji. V tovarni pohištva so poleg sestav-nic zajete tudi operacije in tekstovni opis le-teh, kar omogoča enostavnejše vodenje tehnološke dokumentacije, ter kalkulacije izdelkov poleg direktnih stroškov še izdelovalnih osebnih dohodkov. To bo poenostavilo tudi razpis delovnih kart in zajemanje osebnih dohodkov. Narejen je bil posnetek stanja v nabavi in v pripravi sta analiza in načrt za obdelavo tega področja.
Seveda pri vsem tem ni šlo brez težav, saj se je služba, ki upravlja računalnik, v zadnjih letih kadrovsko precej osiromašila. Veliko težav nam je povzročila tudi inflacija, saj je bilo potrebno ogromno programov popraviti, ker so postala polja premajhna (pričelo je zmanjkovati mest za številke).
Ne malo težav smo imeli letos tudi z zajemanjem podatkov, saj sta nam vse leto manjkali ena do dve delavki. To je povzročilo velike motnje pri delu v ekomom-sko-finančni službi, pa tudi pri drugih TOZD, saj smo vedno vezani na roke.
Vsa ta leta nazaj si je naša služba prizadevala, da bi bilo na računalniku čim več obdelav. Sedaj smo prišli do tega, da je vedno več zahtev od uporabnikov, naj določeno stvar prenesemo na računalnik, tako da sedaj ne moremo opraviti vseh zahtev. Seveda pa so nekatere zahteve tudi take, katerih uresničitev bi zahtevala spremembe na drugih, že utečenih področjih. Take celovite odločitve bi morale prihajati prek vodstva delovne organizacije.
V letu 1985 bomo imeli večje število terminalov in tako bomo rešili težave pri zajemanju podatkov. Z vpeljavo nabavne službe na delo s pomočjo računalni-
ka pa pričakujemo večjo preglednost nad naročili in lažje načrtovanje odliva sredstev, pa tudi možnost za bolj načrtovano nabavo.
Nadaljevali bomo tudi z vodenjem proizvodnje s pomočjo računalnika, kar naj bi pomagalo TOZD pri terminiranju proizvodnje in s tem tudi pri pravočasnih naročilih nabavni službi.
Pri vsej tej rasti obdelav pa se odpirajo nova vprašanja, saj je vedno bolj zahtevno delo na področju zavarovanja podatkov, pa tudi posamezna področja se vedno bolj prepletajo, kar velikokrat otežuje rešitve. Neka spre-membna namreč povzroči spremembo na več različnih področjih, kar pa zahteva skupinsko delo.
# FINANČNI POSLI
Področje finančnega dela je tisto, kjer se končno izkaže umnost gospodarjenja in dela v delovni organizaciji, obenem pa je tudi najbolj izpostavljeno pni spremembah zakonodaje, saj se običajno prvi ukrepi začno prav tu.
Znano je, kakšen nered in nedoslednost sta bila na tem področju do pred kratkim. Zato je bilo ob koncu lanskega in v letošnjem letu sprejetih vrsto novih zakonov oziroma dopolnitev starih, ki naj bi pripomogli k večjemu redu, seveda pa so istočasno povzročili tudi nekatere težave v poslovanju. Omenimo naj samo dva najpomembnejša, in sicer zakon o začasni prepovedi razpolaganja z družbenimi sredstvi za osebne dohodke v letu 1984 ter zakon o zagotavljanju lastnih in dolgoročnih virov za trajna obratna sredstva.
Prvi pomeni dopolnitev zakona o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev, ker omejuje izplačilo osebnih dohodkov, če delovna oziroma temeljna organizacija nima poravnanih vseh zapadlih obveznosti, drugi pa onemogoča vlaganja v razširjeno reprodukcijo, dokler nima delovna ali temeljna organizacija z lastnimi ali dolgoročnimi viri pokritih trajnih obratnih sredstev (zaloge surovin in materiala, drobni inventar in embalaža, nedokončana proizvodnja, polizdelki, gotovi izdelki).
Omeniti velja še ukrep v zvezi z gibanjem obrestne mere, ki se mora prilagajati rasti inflacije in naj bi sčasoma dobila realno pozitivno vrednost.
Prej omenjeni ukrepi so in še vedno močno vplivajo na naše poslovanje. O pomanjkanju lastnih in dolgoročnih virov obratnih
Ob rasti števila podatkov in terminalov pa so se začela pojavljati tudi ozka grla pri samem računalniku. Tako so že precej polni magnetni diski, premajhen je delovni spomin, pa tudi procesor je nekoliko počasen. Trenutno pa je glavna ovira v tem, da tehnično ne moremo povezati vseh TOZD z računalnikom, ker nam ta oprema omogoča povezavo le s štirimi oddaljenimi lokacijami. Vse štiri pa so že izkoriščene (Kovinoplastika Lož, Pod-skrajinik, Gaber in LIV Postojna).
Ker ima Brest računalnik v najemu (skupaj s Kovinoplastiko), imamo lepo priložnost za zamenjavo dela opreme, ki bi odpravila vse naštete pomanjkljivosti. To bo tudi ena glavnih nalog v letu 1985.
S. Ferfila
sredstev in o nelikvidnosti kot posledici smo v OBZORNIKU že večkrat pisali. Naša likvidnost v preteklem letu še vedno ni bila taka kot bi si želeli, vendar je bila vsekakor boljša kot v letu 1983. K temu sta pripomogla ugodna prodaja in poslovni rezultat v prvem polletju, sledilo pa je krizno obdobje v juliju in avgustu zaradi manjše prodaje doma in v inozemstvu; v septembru in oktobru pa je bila konverzija kratkoročnih izvoznih kreditov ter kreditov za pripravo in proizvodnjo za izvoz v dolgoročne kredite, kar nam je prineslo tudi nekaj novih likvidnih sredstev.
V novembru nam je poslovna banka nekoliko povečala limit kredita za pripravo in proizvodnjo blaga za izvoz (ki pa še vedno ne sledi realni rasti dinarske vrednosti izvoza). Izvoz je porasel, kar je ugodno delovalo na našo plačilno sposobnost. Blažilno delovanje na zaostren likvidnostni položaj je vsekakor imelo tudi reprogramiranje odplačila glavnice deviznega kredita, ki je bilo lani in delno še letos.
Kljub vsemu temu je naša odvisnost od tujih sredstev prevelika, saj nam visoke obresti ob vedno večjih obrestnih merah zmanjšujejo dohodek za več kot četrtino. To nam potrjuje tudi pokritost trajnih obratnih sredstev z lastnimi in dolgoročnimi viri. Samo nekaj naših temeljnih organizacij je na osnovi tega izračuna sposobna investirati prek zneska obračunane amortizacije, kar seveda onemogoča hitrejše posodabljanje in razširitev proizvodnje. Zato bi morali težiti k temu, da bi zmanjšali zaloge vseh vrst, da bi z boljšim delom dosegli ugodnejše finančne rezultate in akumulacijo razporedili tudi za pokritje trajnih obratnih sredstev.
Ustvarjati bo potrebno takšne pogoje, ki jih zakonodaja zahteva pri izvajanju investicij, sicer bodo ostajale le želje, kljub temu, da sedanji čas zahteva hitro prilagajanje razmeram na tržišču, ki je možno le s primerno tehnično opremljenostjo in seveda znanjem.
Kaj pomeni izvoz za boljšo likvidnost, se je v letu 1984 že pokazalo, še bolj pa bo verjetno to pomembno v prihodnjem letu, saj je začela prodaja na domačem trgu upadati.
Omeniti moramo še nov zakon, ki je bil sprejet 9. oktobra, veljati pa bo pričel z novim letom. Gre za zakon o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka ter o ugotavljanju in razporejanju prihodka. Prinaša cel kup sprememb v naš obračunski sistem, kar se bo odražalo tudi v poslovanju od 1. januarja dalje. Ker je področje, ki ga ureja zakon, izredno obširno in
Iz našega razvojnega oddelka
zapleteno, bo potrebno temu nameniti poseben sestavek, to pa tedaj, ko bodo dana še nekatera izvedbena navodila in nov kontni načrt, saj so posamezna določila zakona nedorečena oziroma nejasna.
Čaka nas še
• ORGANIZACIJA IN KADRI
Tako kot na vseh ostalih poslovnih področjih smo letos skušali uresničiti tudi v poslovni politiki zastavljene kadrovske in organizacijske cilje. Ob tej priložnosti se bom omejil le na tiste, ki so zahtevali večja prizadevanja oziroma na tiste, kjer zastavljene politike nismo uresničili.
Letos se je bistveno popravila izobrazbena sestava zaposlenih. Na novo se je zaposlilo 42 štipendistov, ki so končali srednje usmerjeno izobraževanja in kar 13 štipendistov, ki so uspešno končali visokošolski študij. Med zaposlenimi delavci je 53 delavcev, ki ima končano (VII. stopnjo) visoko šolo, 59 delavcev, ki ima končano višjo šolo (VI. stopnjo), 330 delavcev, ki ima končano V. stopnjo izobraževanja in kar 508 delavcev, ki ima končano IV. stopnjo izobraževanja. Tako imamo kar 950 delavcev, ki ima končano srednjo šolo ali več, kar predstavlja 40 odstotni delež od vseh zaposlenih.
Nedvomno imamo v teh delavcih ogromno intelektualno silo in znanje, ki ga lahko vsak dan sproščajo pri delu. Ti delavci, pa tudi vsi ostali, bi morali svoje izkušnje in sposobnosti uporabljati za nenehno izboljševanje organizacije, boljšo kvaliteto, bolj varčno trošenje materiala, energije in še marsikaj.
Letos je končala šolanje prva generacija učencev usmerjenega izobraževanja in se redno zaposlila. Ti učenci so imeli med triletnim izobraževanjem sorazmerno malo proizvodnega dela oziroma praktičnega pouka. Za vse mlade delavce smo organizirali šestmesečno pripravništvo, tako kot za vse ostale, ki so končali izobraževanje na V., VI. oziroma VII. stopnji izobraževanja. Med pripravništvom se morajo mladi delavci usposobiti za neposredno delo na nekaj delih, kjer se zahteva strokovna izobrazba — poklic, kakršnega imajo. Še zlasti je pomembno, da dobro organiziramo pripravništvo za lesarje širokega profila, ki nam jih najbolj primanjkuje. V večini temeljnih organizacij in v Skupnih dejavnosti pripravništvo poteka v redu, so pa tudi izjeme.
Kratka ocena finančnega poslovanja ob koncu leta bi bila: ob množici predpisov in ob vseh težavah, ki nas spremljajo že dalj časa, smo dokaj uspešno »prikrmarili« v novo leto.
P. Kovšca
dosti nalog
Med mladino, ki končuje šolanje na osnovni šoli, ni prevelikega zanimanja za lesarske poklice. Prav gotovo je eden izmed temeljnih vzrokov, da se mladi ne odločajo za lesarje širokega profila, v tem, da pri nas nismo ustrezno ovrednotili del, kjer se zahteva ta poklic. Razli-Jte v primerjavi z deli, kjer se zahteva enaka stopnja izobrazbe, vendar druge stroke —usmeritve, so za tri, štiri ali pa celo več razredov. Tečejo že ustrezni postopki, da bi te razlike odpravili.
Ker očitno manjka delavcev na ključnih delih v proizvodnji, posebno v TOZD Pohištvo, nas je to prisililo, da pričnemo z usposabljanjem že zaposlenih, ki naj bi znali delati na vec delih, za kar naj bi bili tudi posebej stimulirani. Računam, da se bo prva skupina delavcev v TOZD Pohištvo pričela usposab' ljati takoj po novem letu. Taks; no usposabljanje bomo morah razširati tudi na druge temeljne organizacije.
Na področju nagrajevanja ni' smo uveljavili nobene bistvene sistemske novosti (nagrajevanje za učinkovitost in uspešnost, minulo delo). V sprejetem programu za usklajevanje naših samoupravnih aktov s panožnim sporazumom o delitvi dohodka in osebnih dohodkov bomo to stvar še posebej skrbno in tehtno pripravili in predložili v sprej6' manj e.
Organizacijskih sprememb h1 bilo veliko. Pripravljali in d°' polnjevali smo le najnujnejše-Naslednje leto pa bomo_ hit; reje in temeljiteje proučevan in predlagali spremembe v_ razvidih del in nalog. Poskm šali bomo uvajati nove metode in sisteme kontrole kakovosti si' stemov za študij dela in časa hj še kaj. Pripravljali bomo tud analizo in predloge za °a' pravljanje nepotrebnih evidenc, predloge za bolj učinkovito °r' ganizacijo, boljšo informiranost,
smotrnejšo delitev dela med te' meljnimi organizacijami in stro kovnimi službami in podobno-
Pri delavcih bomo skušah utrditi zavest, da so boljši P° slovni rezultati predvsem dica boljšega in temeljitejše^ dela in naj delo zagotavlja bob šo socialno varnost.
J. Otoničaf
Delo pri računalniku
V zankah likvidnosti
novoletne inventure s novoletne inventure • novoletne inventure e novoletne inventure •
Novoletni razgovori
Da v novoletni številki ne bi samo resnobno razglabljali o našem gospodarjenju in doseženih uspehih ter jadikovali ob težavah, smo Pripravili tudi nekaj krajših in sproščenih novoletnih kramljanj z Pašimi sodelavci. Pobarali smo jih naslednje:
V kakšnem okolju (družbi) najraje silvestruješ?
~~ Čemu bi v prihodnjem letu posvetil(a) največ pozornosti, če bi bil(a) predsednik(ca) izvršnega sveta (ni bilo opredeljeno, na kateri ravni in so zato odgovori še bolj zanimivi).
~~ Kaj želiš Brestu — in s tem sebi — v prihodnjem letu?
Oglejmo si torej odgovore!
Pogovore so pripravili Vili Frim, Danica Modic, Jože Klančar, rranc Truden, Viktor Jerič, Štefka Šebalj-Mikše in Božo Levec.
j _ Jožica ŠKRLJ — disponentka v fOZD PRODAJA
—	Zadnja leta silvestrujem do-^a, med svojimi, kjer se tudi Ppjbolje počutim. V današnjih stabilizacijskih časih in ob vseh lzdatkih, ki mi bremenijo osebni dohodek, bi si silvestrovanje ne-‘Je zunaj doma namreč težko privoščila.
—	Predsednica izvršnega sveta P° mojem mnenju nima lahke 'P hvaležne naloge, voditi državo
tako težavnih gospodarskih raz-
Jaz bi največ pozornosti posveta zajezitvi porasta cen ter utrditvi dinarja doma in v od-P°su do tujih valut.
,. Brestovcem želim, da bi ime-P v Prihodnjem letu, tako kot do sedaj, dosti volje in moči premagovati vsakdanje osebne težave in ozave na delovnih mestih. Vodil-Pttn delavcem poleg tega tudi že-PPt. _ da bi podjetje še naprej uspeli obdržati na vsaj enaki fi-Pančni ravni dot doslej.
S VIDRIH, delavka pri pri-avi lužil — TOZD POHIŠTVO
^aJf"aje silvestrujem doma, Pe v	v krogu svoje druži-
tat-r, domačem okolju se počutim v? °Varno sproščena, da me p reza j®6 slovesen občutek sreče in
zadovoljstva
Prpn bi bila v tem trenutku
Veni,SfdnhCa izvržncga svf.ta S1°;
Ha ,	, 01 najprej naredila red
Hi a yCP Področjih dela in življe-He u- a?*trila bi odgovornost, da Varli Punce niti pomislil na izgo-kaJ|PJe- Poiskala bi vse tisto, in t e ne daje ugodnih rezultatov , spremenila v koristno delo. nevi!Jala bi tudi prednost drob-^PjSospodarstvu. ge„ u^aj naj želim Brestu dru-tatp ’• ^ot dobre poslovne rezul-življin-s i.em vsem delavcem višji novh^ki standard ter srečno oyo leto.
V orni11, i ŠTRITOF, vodja izmene uelku montaža in pakiranje
t°zd jelka
žilri(1 ^.ajraje silvestrujem z dru-s prii-P^a ali v ožjem krogu 'zdu|fptelB-. Menim, da je takšno
d°ma.
Hepa <~e bi bil predsedn
p°sveti!eta’ .bi Vv prihodn pom -/ največ pozorno kovostf P°večanj e obseg tudi » Proizvodnje, s
d°hodkwVeČanje rea,nil
oziroma za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb s povečanjem dohodka na temelju večje in kvalitetnejše proizvodnje in večanja kakovostnega konvertibilnega izvoza.
■— Brestu želim v novem letu uspešno poslovanje, vsaj v takšnem obsegu, kot je bilo v tem letu, predvsem pa dobre poslovne rezultate in da ne bi nikoli bilo prisotno vprašanje nelikvidnosti.
Jožica ILERŠIČ, tehnolog — TOZD MASIVA
— Silvestrsko vzdušje je v pričakovanju novega leta toliko prijetnejše, kolikor več ljudi ob tebi doživlja te posebne občutke. Zato si jih vedno rada delim z vso družino v prijetni toplini domačega ognjišča in ob zabavnem programu na televiziji. Drugačnega okolja si niti ne zamišljam.
— Ko razmišljam o turističnem razvoju, pa naj si bo v »našem malem mestu« ali v širšem krogu naše občine, se zdrznem ob skromni turistični ponudbi našega kraja. Čudovito naravno okolje naših krajev je še vedno skrivnost za marsikaterega obiskovalca, ki mu teh vrednot še vedno ne znamo dovolj prikazati in iz tega čimveč iztržiti. Ne vem, zakaj se še vedno postavlja dilema o Cerkniškem jezeru, ki bi lahko ob nekaj turističnem smislu dajalo prepotrebni dinar za razvoj celotne občine. Do kdaj tako?
— Vsem skupaj želim obilo zdravja in sreče, kolektivu TOZD Masiva pa še naprej tako uspešno leto. Naj bo težko pričakovana rekonstrukcija tovarne osnova za še boljše prihodnje rezultate.
Ljuba OGRINC — TOZD GABER
— Navadno silvestrujem kar doma v krogu svoje družine. Mislim, da bo tako tudi letos. Doma je naj lepše, pa tudi cene, ki bodo letos prav gotovo rekordne, te prisilijo, da moraš silvestrovati doma.
— Kaj bi dobrega storila v prihodnjem letu, če bi bila predsednica izvršnega sveta, je težko odgovoriti. Vsak namreč gleda to funkcijo po svoje. Ženske bi seveda gledale na svoj interes. Jaz bi bila za izenačenje dni porodniškega dopusta po vseh republikah. Ne bi dovolila, da se preveč dvigajo cene tistih izdelkov, ki gredo v lonec. Mislim pa, da bi se moral predsednik izvršnega sveta, ne glede katerega, občinskega, republiškega ali zveznega, držati tistega, kar piše v plan-
skih dokumentih, saj so v njih želje večine ljudi.
— Za prihodnje leto želim, da bi Brest uspešno posloval in da bi vse temeljne organizacije izginile svoje zastavljene naloge. Tako bomo ustvarili vse pogoje za nemoteno poslovanje in tudi osebni dohodki bodo zadovoljivi.
Branko HITI, vodja izmene v proizvodnji — TOZD IVERKA
— Najraje silvestrujem doma v krogu družine. Običajno silvestrujemo skupaj z družino prijatelja. Otroci so že veliki in želijo tudi oni čakati novo leto skupaj z nami, saj je tudi zanje to nevsakdanji dogodek.
Vse pa je odvisno od razpoloženja v družbi. Večer preživimo ob dobri jedači in pijači ter glasbi. V zgodnjih jutranjih urah gremo voščit sosedom srečno novo leto.
V naslednjih dneh gremo navadno na kakšno prireditev v širšo družbo.
— Takšne funkcije ne bi rad prostovoljno sprejel. Problemov je veliko. Zavedam se, da vseh ni mogoče rešiti čez noč, sicer bi jih verjetno že razrešili. Največ pozornosti bi posvetil stabilizaciji. Padanje življenjskega standarda bi poskušal vsaj zadržati, saj je nezadovoljstvo delavcev zaradi nizkih osebnih dohodkov že preveliko. Zaostril bi odgovornost
na vseh ravneh, da bi vsak posameznik odgovarjal za svoje delo. Samoupravljanje bi lahko poenostavili, saj se preveč sestankuje, kar vzame preveč časa, istočasno pa se zamegljuje odgovornost. Mladimi ne zaupamo dovolj in je ne vključujemo v strokovno delo; zato bi posvečal več pozornosti kadrovski politiki. Posega v Cerkniško jezero ne bi dovolil (zajezitve)! Ostane naj naravna znamenitost in naše bogastvo. Na področju turizma ob Cerkniškem jezeru pa bi lahko dosti več naredili, če bi bila za to finančna sredstva.
— Želim, da bi se Brest v prihodnosti bolj kot do sedaj preusmerjal v nove dejavnosti, da bi bolje gospodarili s sedanjimi sredstvi, da se ne bi borili le za svoj obstanek, da bi hitreje obnavljali zastarelo tehnologijo, da bi osebne dohodke dvignili vsaj na raven panoge oziroma ina povprečje v gospodarstvu, da bi izboljšali medsebojne odnose, da bi mlade vključevali na delovna mesta, za katera so usposobljeni.
Zdravko ZABUKOVEC, koordinator blagovnega prometa — SKUPNE DEJAVNOSTI
— Najraje silvestrujem doma, v družinskem okolju, in sicer iz čisto preprostega razloga, ker se med letom ob ihtavo hitrem živ-
Cerkniščica pozimi
Ijenjskem ritmu lahko le redko v miru usedemo vsi skupaj in se gremo v nekem posebnem družinsko sproščenem razpoloženju šaljive družabne igrice.
— Boris Kidrič je že leta 1952 izrekel trditev, da je osnovna naloga družbe kot celote (države), opredeliti glavne razvojne gospodarske usmeritve. Ko je to narejeno, pa naj se administracija čim manj vmešava v gospodarstvo. Mi pa smo zdaj zajadrali v povsem drugo skrajnost. In če bi že bil predsednik izvršnega sveta, bi mi bila ta ugotovitev osnovna iztočnica, osnovno vodilo pri delu.
— Brestu in Brestovcem želim v prihodnjem letu več strpnosti pri reševanju zapletenih zadev in več kvalitetnega dela.
David ŠTEFAN, vodja modelne delavnice — TOZD POHIŠTVO
— Navadno silvestrujem doma, v družinskem krogu. Dobro se počutim tudi v družbi znancev in prijateljev. Srečen sem, če dočakam novo leto, spodbujen z novimi pričakovanji.
— Če bi bil predsednik izvršnega sveta Slovenije, bi se lotil najprej cen. Umiril bi jih, k čemur bi seveda pritegnil vse ekonomiste in prednje postavil odgovornost, kar zadeva red na področju poslovnih predpisov.
Od vsakega zaposlenega bi zahteval večjo delovno disciplino, boljše gospodarjenje. V tujini pa se ne bi toliko zadolževal, čeprav bi dopuščal več možnosti za uvoz repromateriala za vse tiste izdelke, ki bi bili namenjeni izvozu; zahteval bi tudi stoodstotno kvaliteto izdelkov.
— Brestu, zlasti pa TOZD Pohištvo želim, da bi bila predvidena posodobitev opreme kar najbolj uspešna.
Zahvala Brestu
feliračn caflcr ©nMoski inšBul
V*.
Zahvalo
Brd
tr&Kc
?°	ni miincm poscdattara
oprane intiMa
iti preprek h* Ijotijero, H.E.19M
BREST je Onkološkemu institutu v Ljubljani odstopil 5000 dolarjev za ustrezno dinarsno protivrednost in tako skupaj s še 15 delovnimi organizacijami omogočil nakup gama kamere. To je sodobna naprava za hitrejše in točnejše postavljanje diagnoz in s tem tudi za pravočasno zdravljenje.
Razvoj, vendar prepočase
STANJE IN NEKATERE USMERITVE RAZVOJA OBRTI V OBČINI CERKNICA
Razvoj drobnega gospodarstva je v dolgoročnem programu gospodarske stabilizacije opredeljen kot ena izmed pomembnejših, a še ne dovolj uveljavljenih možnosti.
Tudi v naši občini v zadnjih nekaj letih opažamo, da pri razvoju obrti ni bilo kakšnih posebnih premikov. Trenutno je v občini 192 rednih obrtnikov, od teh je 24 gostincev, 69 avtoprevoznikov in 2 avtobusna prevoznika.
Opravljanje domače obrti ima prijavljeno 53 ljudi, s popoldansko obrtjo pa se jih ukvarja 76. Prav teh je vsako leto več. Za popoldansko obrt je namreč poslovne prostore laže urediti kot za redno; pogoji za odpiranje redne obrti so zelo težavni; občan, ki se ukvarja s popoldansko obrtjo, ima v delovni organizaciji zagotovljeno socialno varnost, popoldne pa zasluži dodatne dohodke, ki so pogosto večji, kot če bi delal kot redni obrtnik.
Nekaj spodbude temu daje tudi obrtni zakon, saj upravni organ po zakonu ne sme zavrniti izdaje obrtnega dovoljenja, če občan izpolnjuje vse pogoje. Izdajo obrtnega dovoljenja lahko prepreči edinole delovna organizacija, v kateri je občan zaposlen, tako da mu ne izda soglasja.
Gotovo je, da s takšnim stanjem dopolnilne oziroma popoldanske obrti ne moremo biti zadovoljni in pričakovati je spremembe odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja zasebne obrti v naši občini. Treba bo preprosto ugotoviti, katero popoldansko obrt je mogoče širiti in katero je treba omejiti. Mnenje splošnega združenja drobnega gospodarstva in zveze obrtnih združenj Slovenije je, da je treba opravljanje gospodarskih dejavnosti kot postranski poklic omejiti le na storitvene dejavnosti.
V sedanjih časih sta v primerjavi z drugimi obrtnimi dejavnostmi v najtežjem položaju proizvodna in še bolj storitvena obrt, predvsem zaradi zmanjšanih potreb pbtrošnikov in industrije glede na dejanske potrebe po teh dejavnostih, pa tudi zara-
di težav v zvezi z nabavo rezervnih delov in reprodukcijskega materiala.
Marca letos, ko je bil sprejet program razvoja obrti, je bil napravljen tudi seznam deficitarnih dejavnosti, ki bi nam služil kot osnova za večje davčne olajšave in ugodnejše kreditne pogoje. Tako že ustanavljajo nove obrtne dejavnosti, ki jih pogrešamo. Dobili smo fotokopirnico, dimnikarja, v kratkem bosta ustanovljeni dve obratovalnici, in sicer s ple-tilsko dejavnostjo ter za radio-mehaniko in precizno mehaniko.
Vendar nam manjka še precej storitvenih dejavnosti, ki jih lahko razdelimo na stavbno obrt, servisne storitve ter osebne in druge storitve.
V	proizvodni obrti so velike razvojne možnosti predvsem v lesno predelovalni, kovinsko predelovalni, elektro predelovalni, tekstilno predelovalni dejavnosti in še kje.
V	gostinstvu je že nekaj let enako število obratovalnic. Če zanimanje za tovrstno dejavnost že je, se v glavnem omejuje samo na gradnjo bifejev. Kljub temu, da so gostilne številnejše — pod tem nazivom posluje več kot polovica sedanjih obratov — je vendarle treba upoštevati dejstvo, da nekatere izmed njih dejansko opravljajo dejavnosti bifeja. Jasno je, da vse to vpliva na višino prometa, hkrati pa siromaši kakovost gostinske ponudbe. Zato smo se v programu razvoja obrti opredelili, da je odpiranje bifejev potrebno zaustaviti, prihodnje nosilce obrti pa spodbujati k odpiranju gostiln s toplo hrano.
Avtoprevozniška obrt se je v preteklih letih močno razvila, zadnja tri leta pa je čutiti upadanje tudi te dejavnosti. Na to so vplivale težave pri preskrbi z gorivom, pomanjkanje nadomestnih delov in avtomobilskih gum,
dotrajani in zastareli prevozni parki, pa tudi neugodne splošne gospodarske razmere. Največkrat stara in iztrošena vozila potrebujejo nadomestne dele, zanje pa je treba čez mejo. Pri tem pa so vmes depozit in druge težave.
Poostrili so se tudi pogoji glede ustrezne strokovne izobrazbe za samostojno opravljanje avto prevozniške dejavnosti, saj mora kandidat poleg vozniškega dovoljenja ustrezne kategorije predložiti tudi spričevalo o uspešno končani šoli za voznike motornih vozil. Sicer pa današnji položaj terja takšno organiziranost avto prevozništva, ki bo zagotavljal čimbolj racionalne in poceni vožnje. Zato bi bila številčna širitev te dejavnosti trenutno prej nezaželena kot pa potrebna.
V naši občini je doživela razcvet tudi domača obrt, pri kateri pa na žalost že ugotavljamo, da se ponekod oddaljuje od pravega pomena besede domača obrt in se spreminja že v serijsko proizvodnjo. Ta nezaželeni proces poskušamo zaustaviti predvsem s posredovanjem inšpekcijskih služb, od vseh prihodnjih domačih obrtnikov pa zahtevamo uradno potrdilo zveze obrtnih združenj o tem, ali sodi določen izdelek med predmete domače obrti.
Na koncu vendarle lahko ugotovimo, da drobno gospodarstvo potrebujemo, in sicer ne le začasno, temveč naj bi to postala dolgoročnejša perspektiva v razvoju našega gospodarstva. Možnosti so še neizkoriščene, predvsem glede zaposlovanja, kooperacije z združenim delom, ustanavljanja pogodbenih organizacij združenega dela in podobno.
Še vedno pa je veliko nerešenih vprašanj, ki močno zavirajo hitrejši razvoj drobnega gospodarstva; na primer nedovoljeno opravljanje obrti, ki se je v naši občini že kar preveč razvilo, premajhno število delavcev, ki jih obrtnik sme zaposliti, slaba organiziranost delavcev pri obrtnikih (še vedno nimajo organizirane sindikalne organizacije), težave z zagotavljanjem poslovnih prostorov in neizdelana urbanistična politika.
Eden izmed najmočnejših zavi-ralnikov v razvoju obrti pa je splošna miselnost v naši občini, ki obrti ni naklonjena. Vse preveč je še zakoreninjeno mnenje, da je obrtnik nekakšen kapita-
list, ki ogroža razvoj naše družbenopolitične ureditve.
Skrajni čas je, da s to miselnostjo prekinemo, saj je zastarela in ni več v skladu z našimi usmeritvami.	I. Gornik
Novost! v knjižnici
RAČUNALNIŠTVO.
Bralci lahko posežejo po naslednjih knjigah s tega področja:
Laurie, P: Čudoviti svet računalnikov
Gerlič, I.: ABC — računalništva
Hišni računalnik
Špiler, J.: Basic
Schofield, P., Ellershavv, D.: Basic za začetnike
KOCBEK, E.: Peščena ura
Knjiga vsebuje pisma, ki jih je avtor pisal Borisu Pahorju. Pisma zajemajo čas od 1940. do 1980. leta in govore o literaturi, razlit’ j nih doživetjih v raznih krajih v tujini in o Kocbekovih življenj-! skih stiskah.
RAABE, W.: Sladkosned
Zgodba, v kateri prevladuje smisel za humor, čeprav opisuje ne pojasnjen umor. Pomembna je zgodba zasmehovanega fanta, k1 pa je sicer dobrosrčen, pogumen in pošten.
ERJAVEC, F.: Žabe
Živo opisane zgodbe o živalih. Bralec lahko iz opisov in ilustracij dobi jasno predstavo o žabah, močeradu, pupku in človeški ribici-
V novem stanovanjskem bloku v Vidmu je tudi prijeten prostorček za prijateljsko kramljanje
Andce.f Likat
Ceekma
Ut fefčfcd akolita
(Nadaljevanje in konec)
Cerkniško jezero ima pa tudi svoje povodne prebivalce, namreč ribe, race in povodne ptiče.
Ribe so tele: 1. ščuke, jako rodovitne: največja, ki so jo ujeli, je va-gala 25 funtov: 2. šlajni, ki so najboljši in največji vaga okoli 5 funtov; 3. menki, ki so pa slabši za jed in tudi ne za sušilo, ker niso tako debeli; 4. kleni; so najmanj rodovitni in ne čez 3 funte težki, in 5. ka-peljni po malih, iz skal izvirajočih vodah, ki so pa prav majhni in komaj omena vredni.
Rac je več plemen: 1. velike race, ki na suhem jajčeca vale in potem peljejo mladiče v vodo; 2. špegljar-ji; ti se ne zlezejo tukaj, ampak gredo preč meseca marca; 3. rjavo gl av-ke; se tudi tukaj ne zležejo; 4. žviž-galke; 5. črni zvonci; 6. potavkarji; 7. hrepeljce; 8. liske ali postne race; te imajo na vodi svoja gnezda
* funt — angleška utežna mera; v rabi je bila tudi v Avstro-Ogrski, kjer Je en funt znašal 560,06 grama.
iz bičja in plavajo po vodi, da lahko starka, jajca gode, iz gnezda pije; 9. žlicarce itd., tako da se vsem še imena ne vedo.
Povodne ptice so pa: kozice, dularji, martinčki, velike in male kokoške ali mokožki.
Zdaj, ko usahne jezero vsako leto, ni ravno veliko in velikih rib. Kadar pa ne usahne dve ali še več let, jih je toliko, da jih ujamejo z enim samim zaulakom po 4 do 6 centov. Leta 1714, ko ni bilo jezero prej sedem let usahnilo, so bili nalovili toliko rib, da niso vedeli kam z njimi. Kranjci, Korošci, Štajerci so jih imeli celi post dosti.
Za njega, ki išče kratkočasja na jezeru, je najprijetnejše, voziti se po njem kak jesenski ali pomladanski dan popoldne, kadar je upadla voda že toliko, da plavajo glavice jezerskih cvetlic po vodi. Zdelo se mi je, kakor bi se vozil po kakem začaranem cvetličnem vrtu.
Tam po Javorniku pa se še pozna stara rimska cesta, ki je peljala na Trpo nad Starim trgom in na Metul-
lum v bloški fari. Morebiti so imele Zamostnice pod Gornjim jezerom kako zvezo s to cesto?
To tedaj je Cerkniško jezero, krasno, imenitno, posebno sloveče daleč okrog. In vendar bi bilo stokrat bolje za vso okolico, ko bi ga ne bilo; ker kaj pomaga ljudem naravna lepota, če pa zraven nje pomanjkanje trpe? Ko bi se jezero posušilo, ali vsaj njegov hitrejši odtok pospešil, koliko njiv in travnikov bi bilo lahko ondi, kjer raste zdaj sama pusta trava ali nič vredno bičje! In to ni nemogoče.
Gregor Kebe in Valentin Leskovec iz Jezera in pa Gregor Grebenec iz Cerknice so prehodili in prebrodili z veliko nevarnostjo lastnega življenja vso veliko Karlovico. Ti izvedeni in pametni možje pravijo, a ko bi se velika Karlovica iztrebila, ponižala pri vhodu, in ko bi se pretresi v njej razstrelili, in ko bi se obe Karlovici z grabljami prebodli, bi potem voda v jezeru ne zastajala, ali pa vsaj ne tako dolgo kakor zdaj.
Na podlagi teh skušenj je bil povabil lansko leto gospod okrajni poglavar v Planini sosednje občine, naj bi se posvetovale, kako bi se to delo začelo in speljalo. Pa spodletel mu je njegov vse hvale vreden namen, nekoliko zavoljo grajljive kratkovidnosti in nemarnosti nekaterih odbornikov, nekoliko pa zato, ker so ljudje zagazili v toliko revščino, da se boje vsakih novih naklad.
In tako je zaspala, če ne za vselej, vendar za dalj časa, zopet misel na jezersko osušenje. Rodovidni in radovedni popotniki bodo še občudovali naravno čudežno lepoto tega kraja, domači pa bodo tudi še za naprej pomanjkanje trpeli zraven njega.
Midva pa, dragi moj, pustiva skrb za osušenje drugim in pojdiva po-
gledat najbolj divji kraj tukajšnje okolice
ŠKOCJAN.
Škocjan je od Cerknice dobro uro daleč proti zapadu v Javorniku. Gre se skozi Zevše, potem po gozdu in pride se najpopred v zadnjo jamo. Misli si strašen prepad, globok 30 sežnjev in okrogel, ki meri po sredi kakih 20 sežnjev. Stene so iz žive skale, spodaj v dnu bobni jezerska voda, prišla od velike Karlovice sem. Čez ta prepad si misli lepo obokan, kamnit, seženj širok most, ki ga je sam večni Mojster sem postavil, misli si to in imaš podobo naravne znamenitosti tega kraja.
Nekoliko korakov od tukaj je druga enaka jama, zevška žaga, ki se loči od prejšnje le v tem, da se v to lahko pride z leve, jako strme strani. Tukaj v tem peklu so imeli Zev-šarji nekdaj svojo žago. Krelje so spuščali od omenjene strani notri in spet žagance z velikim trudom na ramah ven nosili. Ko je tukaj v tem breznu voda opravila svojo dolžnost, se spet zgubi in pride na dan pri rakovski žagi, ki je pa zdaj tudi podrta, ker graščina ni hotela več lesa za kupčijo izkazovati.
Kakor bi se voda tukaj veselila, da se je otela temnih podzemeljskih votlin, se prijazno vije naprej po zelenih senožetih. Pa reva! Ni ji pri-voljeno dolgo veseliti se dnevne svetlobe, ker strašno pogubno ji nasproti zija škocjansko žrelo. Bregovi se čedalje bolj stiskajo in kjer so najožji, pelje z brega v breg 50 korakov dolg naraven most, tako lepo obokan, kakor bi ga bila delala prava umetna roka.
Na desni strani mosta sta stali nekdaj cerkev pri cerkvi, večja sv. Kancijana in manjša sv. Benedikta, na mostu pa je stalo cerkvenikovo stanovanje, ki je imel v tem divje
romantičnem kraju svoje njive 'n senožeti, ter je redil mnogo živin®-Njegovo stanovanje pa je zdaj do ta podrto in od cerkve je samo še sv® tišče ali prezbiterij sv. Kancijana v deti.	x
Ako se vstopiš na most in glad® sebi nasproti zevajoče žrelo, ti bo kosti spreletela, nehote povzdignil svojega duha kvišku te. vzdihnil: Moj bog, kako čudapoln v svojih stvaritvah!
Kakor se nedolžna sramežlj1*^ lepota ne nastavlja na ogled zij3)® stemu svetu, tako se je umakn® tudi narava s svojo divno kraso^ v ta tihi in samotni kraj, ki 9a,L bila pobožnost bogoljubnih pred® kov še posebej prav po krščans* povzdignila in Bogu posvetila. . 0 Kadar usahne voda, gre se lan* daleč naprej notri po žrelu. Preč vhodom se tako razprostira votlin^ da ni mogoče kamna do stropa P riniti. Strop je poln lepega bele9 kapnika, ki se lesketa ob lučni sv® lobi v raznih podobah. To tedaj J sloveči škocjanski kraj, ki se j®0 j gledati in gledati, ako se hoče njega pravi zapopadek imeti.
Ker si se, dragi moj, že pos o pri prijaznih in postrežnih CerkU, nih, pojdiva od tukaj raje bližnjo P .j po gozdu nazaj na Rakek, kjer je ij0 začetek najinega ogledovanja. °,c.. uro imava do tja, kratko pot, ki y , ma le prehitro mine med prijazn' in domoljubnimi pogovori. Kaj? vP šaš me pri slovesu, kaj da h°c® od tebe za svojo postrežno Ije^v s katero sem te spremljal po Ce | niči in njeni okolici ter ti tolm3 -ondašnje imenitnosti. Ker že no® v drugače, veš kaj: izkazuj mi tud' prihodnje svojo ljubezen in Pr|J u nost, hodi z bogom in ne P?z nikdar, da si sin slovenske krvi-
brestov
;v>.
obzornik
lasiIo delovne organizacije
(Iz številke 87 — 31. december 1974)
kako smo gospodarili v letu 1974
V poslovnem pogledu je letošnje leto terjalo velike napore nas vseh. Sredi leta so stekla dela na novi tovarni ivernih plošč v Podskrajniku. O Pomenu same investicije se ob tej priložnosti ne bi zadrževal, saj je bilo 0 tem že veliko povedanega. Naloga, ki smo si jo zadali, je prav gotovo velika in mi vsi tudi veliko pričakujemo od te naložbe.
Poudariti pa moramo, da naloga še ni opravljena, da nas čaka še mnogo naporov in prav gotovo tudi samoodpovedovanja, saj imamo veliko potreb 'n želja tudi v obstoječih proizvodnih kapacitetah. Le-te pa bomo morali uskladiti z možnostmi.
Letos smo se lotili tudi gradnje nove žagalnice v Starem trgu, ki bo predvidoma končana oktobra prihodnjega leta. Vzporedno z gradnjo nove žagalnice potekajo tudi dela na novem mehaniziranem skladišču hlodovine, ki ga pradi Gozdno gospodarstvo Postojna v smislu dogovora med gozdarstvom 'n lesno industrijo v notranjsko-kraški regiji za območje Gozdnega gospo-narstva Postojna ter Bresta, Lesonita in Javorja. Cilj dogovarjanja je bila uskladitev razvojnih programov, kar je tudi skoraj v celoti opravljeno.
'Zvoz V ZDA
Če pogledamo Brest in izvoz v ZDA, lahko ugotovimo, da imamo določene [nežnosti za plasma na to tržišče, da imamo za TP Martinjak nekaj poslov Ze zaključenih in da ima tudi TP Cerknica zeleno luč, seveda če se bo odločila za proizvodnjo tako imenovanega kolonialnega stila. Mislim, da nikakor ne smemo tega tržišča povsem zapustiti, ker bi bile posledice verjetno neprijetne.
SE ENA POMEMBNA GRADNJA
. V začetku septembra se je začela gradnja nove žagalnice v Tovarni lesnih 'zdelkov Stari trg. Potrebe in zahteve po novi žagi so se začele že pred več Lot desetimi leti. Izdelanih je bilo mnogo različnih inačic za rekonstrukcijo stare žage in za gradnjo nove. Dolgo smo tudi nihali med rekonstrukcijo stare žagalnice in novo gradnjo. Izkazalo se je, da je stari objekt neprime-ren, zastarel in na neprimernem mestu.
V tako dolgem času je tudi tehnologija žagarskih obratov toliko napredo-Vaja, da je pravilna odločitev, naj gremo v gradnjo nove žage na tehnološko Primernejšem prostoru. Lokacija je izbrana tako, da povezuje skladišče hlodovine, žago in skladišče žaganega lesa v tehnološko celoto. Poleg tega !e zelo pomembno tudi, da bo stara žaga lahko ves čas gradnje obratovala 'n ne bo večjih izpadov v proizvodnji.
volitve delegacij v sis
Volitve delegacij v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti v četrtek, 5. 12. 1974 v TOZD in 8. 12. 1974 v krajevnih skupnostih, so bile uspeš-ne- Izvolili smo 29 delegacij v TOZD in 7 delegacij v krajevnih skupnostih, v katerih je skupno 514 delegatov.
Udeležba na voliščih v krajevnih skupnostih je bila naslednja: KS Loška dolina in KS Rakek 93 %, KS Grahovo 92,2 %, KS Cerknica 90,7%, Cajnar-Je-Zilce 89,2 %, KS Nova vas 88,7 % in KS Begunje 88,4 %.
BlOŠKI TURISTIČNI CENTER
Decembra lani je bil v Novi vasi na Bloški planoti ustanovni občni zbor vla9ateljev za razvoj Bloškega turističnega centra. Program Bloškega turističnega centra zajema tri vlečnice in hotelsko-restavracijske kapacitete.
Za prvo fazo izgradnje je bilo zbranih 2,35 milijona dinarjev sredstev. S temi sredstvi so bila odkupljena zemljišča, naročena je bila ena od treh Predvidenih vlečnic in naročena so bila gradbena dela za to vlečnico. Po Predračunih bodo ta sredstva za prvo fazo izgradnje zadoščala.
BUTALCI NAŠIH DNI (Iz novoletne zabavne priloge)
, štab, ki je za takšne in podobne naravne nesreče že kar ustaljena demo-^tična oblika v Butalah, je sklical v kletnih prostorih stare šole svojo iz-dno sejo. Ob pretirano starem glavobolcu je napravil analizo zgodovin-e9a razvoja celotne volilne demokracije v Butalah in rešil naslednje:
~~ najprej smo imeli več volilnih list in na vsaki po več Butalcev;
potem smo imeli eno listo in ker je bila odprta, nam je veter včasih Vnašal ravno naše;
(jeni;
zadnjih časih smo imeli zaprte liste in so bili poklicani tudi izvo-
l6 in zdaj, ko nam nosilcev oblasti manjka, bomo Butalcem predlož P°l liste, drugo polovico naj si volilci izmislijo sami.
^ilmi v januarju
1- ob 19.30, 5. 1. ob 16. uri in 6. 1. ob 19.30 — ameriški pusto-p lovski film RAMBO.
' U ob 19.30, 6. 1. ob 16. uri in 7. 1. ob 19.30 — ameriški znanstveno fantastični film VRNITEV JEDIJA (III. del filma Vojna m zvezd).
‘ D ob 19.30 — francosko-nemški erotični film CATHERINE,
12 CHERIE.
' k ob 19.30 in 13. 1. ob 16. uri — ameriška glasbena komedija n ANNIE (film priporočamo vsem otrokom in staršem).
' U ob 16. uri, 13. 1. in 14. J. ob 19.30 — ameriški akcijski film
n . modra strela.
Ig' . ■ ob 19.30 — nemški erotični film ŽENA V PLAMENU.
' U ob 16. uri — francoska risanka TALIČNI TOM IN BRATJE
ig . Dalton.
' D ob 19.30 in 20. 1. ob 16. uri — italijanski western ŽENA 20 1 ApAC.
2d' j- in 21. L ob 19.30 — francoska kriminalka PROFESIONALEC. 2§' :• °b 19.30 — ameriška grozljivka MRTVI IN POKOPANI.
' b ob 19.30 in 27. L ob 16. uri — italijanski pustolovski film 27 . BOJEVNIKI IZ BRONKA.
3i' }• m 28. 1. ob 19.30. — liongkonški karate film PING IN PONG. b ob 19.30 — francoska erotična drama BILITIS.
kolektive
Predstavljamo športne
V tej številki vam predstavljamo kegljaški klub BREST, ki je v tekmovalnem pogledu že nekaj let eden izmed najbolj kvalitetnih športnih kolektivov v občini; vsa ta leta je namreč vseskozi v najboljši deseterici slovenskih kegljaških moštev.
Pri predstavitvi sta pomagala predsednik kluba Franc TURK in tajnik Franc GORNIK, oba Brestovca.
— KK Brest je menda eden izmed naj starejših klubov v naši občini?
Kegljanje ima na našem območju precej tradicije in že 1956. leta je bil na Rakeku ustanovljen kegljaški klub, ki se je ob zgraditvi kegljišča v Cerknici preimenoval v KK Brest. Ta je redno deloval do 1969. leta in potem znova zaživel s polno paro 1972, leta, ko je bilo kegljišče avtomatizirano.
— In uspehi?
V tem času je poleg razvijanja množičnosti klub požel tudi vrsto tekmovalnih uspehov. Naj jih le nekaj telegrafsko naštejemo: moški so dosegli v časih, ko je tekmoval Leo Grom, četrto mesto v Sloveniji in šesto v Jugoslaviji; par Grom-Tornič je bil četrti na državnem prvenstvu; članice so bile leta 1979 državne prvakinje; mladinci so bili osmi v državi; imeli smo republiško mladinsko reprezentantko; člani se zadnja leta sučejo okrog osmega mesta v Sloveniji...
— Sedanje stanje v klubu?
Klub ima trenutno 25 tekmovalcev, ki redno vadijo in tekmujejo, članov pa je seveda več. Če bi šteli rekreativce, ki jim klub organizacijsko pomaga, pa lahko ugotovimo, da se s kegljanjem v okvirih možnosti ukvarja več sto občanov in je to ena izmed najbolj množičnih športno rekreativnih dejavnosti v občini.
Člani so že več let prvaki območne kegljaške zveze Notranjske in že pet let v tem tekmovanju sploh niso zabeležili nobenega poraza; to sezono bodo po reorganizaciji tekmovanja igrali v drugi slovenski ligi. Mladinci se solidno uvrščajo v republiških tekmovanjih, ženske ekipe pa nimamo več.
— Kakšna je temeljna politika kluba?
Že lep čas se ubadamo, kako rešiti status kegljišča, da bi lahko normalno in nemoteno delovali. Sicer pa čisto na kratko: razvi-
jati množičnost in kvaliteto. Organizacijsko in strokovno bomo kot doslej pomagali rekreativcem in tako ustvarjali množično osnovo, iz katere se bo razrasla tudi kvaliteta.
Posebno pozornost bomo posvečali mladim tekmovalcem in že sedaj imamo nadvse kvalitetno mladinsko moštvo, od katerega si v prihodnje mnogo obetamo.
Radi bi tudi usposobili čimveč strokovnih delavcev, organizatorjev in sodnikov; že sedaj imamo usposobljenih osem inštruktorjev kegljanja.
Poleg organiziranja množičnih tekmovanj (občinska trim liga, za katero je veliko zanimanja, in podobno) bi radi pripravili na leto tudi več kvalitetnih tekmovanj, kot je na primer vsakoletni novoletni Gromov memorial, na katerem sodeluje »smetana« slovenskega kegljanja.
— S financiranjem vaše dejavnosti so najbrž težave — kot povsod?
Za normalno delo kluba bi potrebovali okrog 150 starih milijonov dinarjev, zberemo pa jih pol
Strelske novice
ZAČELA SE JE LIGA V STRELJANJU
Tudi letos je strelska družina Brest organizator občinske strelske lige. Liga se je začela sredi decembra in bo trajala do februarja 1985.
Zanimanje je veliko, saj se je prijavilo blizu dvajset štiričlanskih ekip. Liga bo na treh streliščih, in sicer v Cerknici, Novi vasi in Starem trgu. V Cerknici so posamezna kola ob četrtkih in petkih od 15. ure dalje.
Kdor želi streljati, se še lahko prijavi v omenjenih dnevih v telovadnici.
manj. Zelo dosti prihranimo z internim varčevanjem, nekaj dobimo od občinske ZTKO, pomagajo pa nam tudi delovne organizacije, predvsem Brest. Žal pa nam še ni uspelo, da bi financiranje rešili sistemsko in dolgoročno.
— In kaj je pravzaprav s kegljiščem?
To vprašanje se nam kot mora vleče že od 1981. leta naprej. O rešitvi statusa kegljišča so sicer bile različne ideje in predlaganih je bilo več rešitev, vendar se stvari kar nočejo in nočejo premakniti z mrtve točke. Sicer je kegljišče trenutno odprto za tekmovanja in za organizirano rekreacijo.
Pričakujemo pa, da bo njegov status v kratkem rešen — v okviru Bresta — in bo tako kegljišče dostopno najširšemu krogu občanov, kar bo seveda ugodno vplivalo na porast množične športno-rekreativne dejavnosti, kar je prav gotovo v širšem interesu občanov.
— Koga naj predstavimo v prihodnji številki?
Prav ob koncu januarja bodo jubilejni — deseti bloški teki. Naj se torej predstavi organizacijski odbor te velike množične manifestacije; prav gotovo ga' lahko tudi smatramo za prizadeven športni kolektiv ...
Pripravil B. Levec
Boj za prvo mesto bo izenačen, saj so ekipe TOZD Masiva, GG Cerknica in TOZD Pohištvo zelo izenačene. Prvih osem posameznikov ima pravico nastopa na regijskem tekmovanju, ne glede na kategorijo.
F. Mahne
PRIZNANJA STRELSKE ZVEZE SLOVENIJE NAJBOLJŠIM STRELCEM
Strelska zveza Slovenije je tudi letos podelila priznanja najboljšim slovenskim strelcem Med drugimi je priznanje dobila tudi pionirka Saša Istenič, članica strelske družine Brest, državna pionirska prvakinja z novim državnim rekordom.
pMlattti kuttutf.
RESNIČNA ZGODBA
— No, Jaka, povej kaj o svojih vtisih z izleta na Češko!
— Uh, fino, za dvajset jurjev se ga lahko napiješ do onemoglosti.
— Verjamem. Kako ste pa potovali?
— Do meje je nekako še šlo, tam je bil pa cirkus.
__ ?
— Saj veš, večina je imela s seboj več žganja kot ga je dovoljeno prenesti čez mejo, pa so nam ga hoteli cariniki vzeti.
— Ste se vdali?
— Kje pa! Kar je bilo viška, smo na hitro popili. V želodcu ga lahko preneseš kolikor hočeš.
— In ste ga?
— Razumljivo. Joj, da vidiš kako je potem dišalo v avtobusu — kot v žganjekuhi. Carinik je šoferju priporočil, naj nam ne dovoli kaditi, ker bi lahko avtobus z nami vred eksplodiral.
— Kakšni pa so kraji in mesta, koder ste potovali?
— Ne vem, ker smo bili ves čas v gosti megli, saj veš po tistem na carini...
— Pa Praga? Znana je kot lepo zgodovinsko mesto ...
— Menda je, vendar je vodič samo z dvema ali tremi taval po mestu, ostali pa smo se kmalu porazgubili. Ne boš verjel, za isto mizo smo ga pili kot švojčas Švejk. Luka je naročil toliko vrčev piva,
kolikor ga je natakar lahko postavil na mizo.
— To ste se potem nacejali?
— Ah, tisti cepec od Nandeta se je od nekje vzel še bolj navoz-Ijan kot mi, se zaletel v mizo in vse skupaj prevrnil.
— Kako pa je na dogodek gledalo osebje?
— Pobrali so črepinje, nam vzeli prt z mize, potem pa so nas gledali izza šanka kot bi padli z Marsa. Govorili so nekaj o džungli, pa ne vem, kaj ta beseda v njihovem jeziku pomeni. Pijače pa nam niso dali več. Ja, pa v hotelu je bil tudi hec. Nace je osvajal eno pri-ma Čehinjo. Ko ga je imel že dovolj pod kapo, jo je hotel objeti, pa je padel z vrtljivega barskega stolčka. Medtem, ko se je pobiral, mu je Čehinja ušla, on pa za njo.
— Jo je dohitel?
— Ne, je prej policaj njega. Pripeljal ga je nazaj k nam in priporočil, naj ga peljemo nazaj tja, kamor spada.
— Kakšen pa je bil hotel in sobe v njem?
— O, zelo lepo in čisto je bilo. V sanitarijah sta bili povsod po dve straniščni školjki; vendar zanimivo, povsod je eni manjkal ploh. Ko je Nejca in Janeza oba naenkrat prijelo, sta šla vsak na eno, Nejc na tisto brez ploha. Ob izplakovanju je ugotovil, da ne požira. Druge pomoči ni bilo, kot da
je vse skupaj prekril z brisačami. Drugo jutro, bili smo ravno pri zajtrku, pa pridejo vodič, sobarica in direktor hotela in pokličejo Nejca, češ, kakšen nemarne je. Vodiču je bilo silno rerodno.
— Pa Nejcu?
— Povedal jim je, kar jim gre. Rekel je, naj se gre solit tak hotel, kjer školjke še ploha nimajo, povrhu so pa še zamašene. Pa še maščeval se jim je, ker so ga osramotili. Preden smo odšli, si je s posteljno rjuho očistil čevlje.
— Kot je videti, je imel vodič z vami prcej dela?
— Kakšnega dela, saj nam ni bil potreben! Tisto, kar nas je zanima, smo našli sami, brez njega. Komu pa je mar za tiste dvorce in zidovje z zgodovino vred?
— Ste se dolgo mudili v Pragi?
— Dva dni in dve noči. Ko smo se ob odhodu basali v avtobus, so iz hotela prinesli nekaj starih cunj in izrabljenih metel in nam jih v slovo zažgali na hotelskem parkirišču. Menda imajo tam tak običaj.
— Vse, kar ste tam počeli, bi lahko tudi doma z manj denarja, pa še depozita vam ne bilo treba plačati.
— Saj ga nismo plačali. Rekli so, da gremo na Češko v okviru nekakšne kulturne izmenjave. Sicer pa koga kaj briga? Saj smo šli za naš, sindikalni denar. Še bomo šli, vendar drugič kam drugam, morda celo v Pariz.
— Tudi kot poslanci kulture?
— Če nam bi le uspelo. Francija je znana po dobrem vinu, ja, pa njihov konjak ...
F. Mlakar
NAGRADNI RAZPIS
Prav gotovo bi bili razočarani, če vam za novoletne praznike ne bi pripravili novoletne nagradne križanke, s katero bi vam radi nudili vsaj malce razvedrila (če že zabavne priloge ni).
Na voljo pa vam je tudi nekaj nagrad in sicer:
1.	nagrada 1.000 dinarjev,
2.	nagrada 750 dinarjev,
3.	nagrada 500 dinarjev in
3 nagrade po 200 dinarjev. Svoje rešitve v kuvertah s pripisom »nagradna križanka« pošljite uredništvu najkasneje do vključno 22. januarja.
Pri reševanju vam želimo malce zabave, pri žrebanju pa čim-več sreče!
BRESTOV OBZORNIK — glasilo delovne organizacije BREST Cerknica, n. sol. o.
Glavni in odgovorni urednik Božo LEVEC
Ureja uredniški odbor: Vlil FRIM, Franc GORNIK, Viktor JERIC, Jože KLANČAR, Srečo KNAP. Božo LEVEC, Drago MAZIJ, Danica MODIC, Janez OPEKA, Vanda ŠEGA. Marjan ŠIRAJ In Franc TRUDEN Foto: Jože ŠKRLJ
Odbor za obveščanje je družbeni organ upravljanja. Predsednica odbora:	Vanda
ŠEGA.
Glasilo sodi med proizvode Iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov In storitev v prometu, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov (mnenje sekretariata za informiranje izvršnega sveta SR Slovenije št. 421-1/72 z dne 24. oktobra 1974).
Naklada 2800 izvodov.
Tiska Železniška tiskarna v Ljubljani.
Nekaj pregovorov s komentarjem
Kdor preveč zna, prezgodaj ostari.
(Mi smo mlada družba).
Misliti še zdaleč ne pomeni znati.
(Ne mislite, da pri nas nekateri nič ne mislijo).
Najbolj zaidemo takrat, ko mislimo, da poznamo pot.
(Ko smo zašli v dolgove, smo mislili, da gremo po bližnjici).
Čim bolj se učimo, tem manj znamo.
(To velja menda za usmerjeno izobraževanje).
Neuk kralj je utelešen osel.
(Pri nas k sreči nimamo kraljestva).
Veliko znanje je spravljeno v kratke stavke.
(Koliko znanja se skriva šele v dolgih izvajanjih zgovornih mož!)
Kdor veliko govori, veliko ve ali veliko laže.
(Kdor veliko ve, pozna tudi prave rešitve).
Kdor je dobro osedlan, dobro jaha.
(Precej jih ne potrebtije sedla, ker imajo stolčke).
Znanje je moč.
(Nekateri se bojijo močnih).
Perje krasi pava, znanje človeka.
(Pri nas bomo imeli kmalu več pavov kot ljudi).
TUDI LETOS GROMOV MEMORIAL
Kegljaški klub Brest bo tudi letos organiziral že tradicionalni — 18. Gromov memorial za moške dvojice, ki bo na kegljišču v Cerknici 29. in 30. decembra od 10. do 20. ure oba dneva. Nastopili bodo vsi najboljši kegljači Slovenije.
Vsi ljubitelji kegljanja vabljeni na ogled te zanimive in kvalitetne športne prireditve!
Dva človeka nista nikoli sita: tisti, ki išče znanje in tisti, ki iš^e bogastvo.
(Pri nas ni prave lakote).

Zaskrbljeni obrazi mož in velemož iz naših dičnih BUTAL pred vst0" pom v novo leto	< ,\
A Uk:: , ' J