Glasnik SED 1 6 (1976) 1
22
ni!a naša široka hvaležen in spoštljiv spomin. Posebno zaslužno je njegovo zamenjsko delo in iz njegovih knjig bodo še dolgo navajali, saj rase zanimanje za njegova področja dela v Evropi vse bolj (npr. pri sosednjih Madžarih).
V. N.
V SPOMIN DRAGU PREDANU
22. januarja 1976 je v Celju umrl Drago Predan, vnet in mnogostranski delavec na področju šolstva, ljudske pro-svete. kulture in narodopisja. Njegova življenjska pot je tekla od leta 1904, ko se je rodil na Ptujski gori v družini malega kmeta in obrtnika, preko študija na učitelišču v Mariboru (od 14 bratov in sester se razen njega še dva odločita za učiteljski poklic), učiteljevanja v Majšperku, Stojnem selu, Preboldu, Vitomarcih in Mozirju, od koder so ga nacistični okupatorji leta 1941 zaradi narodne zavednosti in napredne usmerjenosti pregnali v Srbijo, Tam se je vključi! v narodnoosvobodilno gibanje. Po osvoboditvi je opravljal številne odgovorne družbene in politične funkcije v Mozirju, Pretrovčah, Žalcu in Celju. V zadnjih dveh od naštetih krajev je aktivno delal kot kulturni organizator in publicist tudi po upokojitvi prav do svoje smrti.
Njegov kmečki rod in njegov učitelski poklic sta zbudila in izoblikovala v njem živo zanimanje za domoznanstvo in narodopisje. Že kot mlad učitelj je med obema vojno-ma na vzpodbudo Vinka Modcrndorferja zbiral in zapisoval gradivo o ljudski tvarni, občestveni in duhovni kulturi. Po osvoboditvi je bil med leti 1950 in 1953 eden najbolj delovnih članov narodopisne skupine, ki je pod vodstvom dr. Franceta Kotnika zbirala narodopisno gradivo na saminah v Florijanu nad Gornjim gradom, v zaselkih okrog Jurkloštra ter na Kozjanskem v okolici Pod-srede. V Kotnikovem zborniku (Celje 1956), kjer je to gradivo natisnjeno, je največ prispevkov podpisanih s Pre-danovim imenom. Posebno ga je zanimala ljudska tvarna kultura. V treh knjigah Savinjskega zbornika, ki jih je uredil, je pisal o savinjski kmečki hiši (1959), o lovstvu in lovskih običajih v Savinjski dolini (1965), ter o kastah na savinjskem območju (1974). Tudi v priložnostnih zbornikih, ki jih je pripravi! tn uredil ob jubilejih raznih društev, tovarn in šol ter ob občinskih in krajevnih praznikih v žalski občini, je vedno napisal poljudne prispevke o ljudski tvarni kulturi in ljudskih običajih ter zapisal ljudske pesmi, pripovedke in pregovore. Zgled take krajepisne knjižice, v kateri ima narodopisje prav primeren delež, so Andraški razgledi (Žalec 1957), v katerih je opisal kmečke domačije, kašte, zidanice in preše, mline, andraške lipe, kužno znamenje v Dobrniču in druge krajevne zna menitosti.
Po letu 1960 je oživil izročilo nekdanje Kotnikove narodopisne skupine v Celju in jo na novo organiziral kot celjsko podružnico Slovenskega etnografskega društva. Leta 1965 je krepko sodeloval pri organizaciji XII. kongresa jugoslovanskih folkloristov v Celju ¡n na njem prebral svoj referat ,,Kašte na celjskem območju" (obj. v zborniku tega kongresa, natisnjenem leta 1968). — V poletjih 1969, 1970 in 1971 je s svojo narodopisno skupino zbiral narodopisno gradivo na Paškem Kozjaku. Natisnjeno je bilo v Celjskem zborniku 1973/74. Predan je prispeval precej nadroben opis tvarne kulture in nekaj gradiva o občestveni kulturi na tem območju. V letih 1972 in 1973 je začela skupina pod njegovim vodstvom podobno zbirati narodopisne startne v okolici Svetine nad Celjem.
Zahrbtna bolezen, ki je v zadnjih letih spodjedala nenavadno močno življenjsko in delovno energijo tov. Predana, je zadrževala to raziskovano delo. Prav tako bo moral kdo drug nadaljevati in dokončati njegov široko zasnovani načrt o zbiranju slovenskih lovskih pesmi ter jih izdati v knjigi (gl. njegov poziv v Lovcu 1969/70, str. 330—331). V tej zamisli se prepleta njegovi srečni nagnjenji do lovstva in do narodopisja.
Njegovim sodelavcem in prijateljem lahko samo nadaljevanje začetnega dela in dokončanje njegovih načrtov izpolni praznino, ki jo čutijo zdaj, ko so izgubili najbolj vztrajnega vzpodbujevalca tn hkrati prvega v svoji delovni navezi.
vin.
knjižne novosti
William G. Loekwood:
European Moslems. Economy and Ethmcity in Western Bosnia. (Studies in Anthropology I New York, San Francisco, London, Academic Press 1975, XI + 241 str.ilustr.
Avtor je za študijo, posvečeno preučevanju občasnih sejmov in njihovih vplivov na medsebojne stike prebivalcev različnih krajev in pripadnikov različnih etničnih skupin, izbral etnično in socialno heteregeno področje v okolici Bugojna v Bosni in Hercegovini (prebivalci so Muslimani, Hrvati, Srbi, nomadsko in stalno naseljeni Romi, meščani in kmetje, potomci muslimanske aristokracije in začasni albanski delavci). Za razumevanje družbene vloge sejmov je nujno potrebno vsestransko poznavanje obravnavanje krajevne skupnosti. Avtor je z ženo petnajst mesecov prebil v muslimanski vasi Planlnica v okolici Bugojna, To mu je omogo čilo neposreden stik s prehivalci ter prisotnost na vseh sejmih, ki so se jih le-ti v času raziskave udeležili- Tako so mu bili dostopni vsi potrebni podatki za odgovore na zastavljena vprašanja: Kako sejmi vplivajo na življenje ljudi, ki so z njimi v bolj ali manj neposrednem stiku? Ali so udeleženci sejma skupnost in če so, v kakšnem smislu? Kakšna je narava te skupnosti? Ali gospodarski stiki med posamezniki vzpodbujajo navezavo odnosov tudi na drugih ravneh?
Kot sledi iz raziskave, se družbeni odnosi posameznikov, prebivalcev obravnavanega področja, odvijajo predvsem znotraj okvirov etnične skupine, ki ji pripadejo. Priložnosti za stike s pripadniki drugih skupin so razmeroma redke. Tudi sejmi, katerih osnova je večkrat etnična delitev dela, nimajo pomembne združevalne vloge. So izraz medsebojne ekonomske odvisnosti posameznih etičnih skupin, stiki med posamezniki, udeleženci sejmov, so predvsem površni in začasni.
Mojca Ravnik
Piotr Sztompka:
System and Function Toward a Theory of Society. (Studies ih Anthropology) New York, San Francisco, London. Academic Press 1974, XVI + 213 str.
O knjigi poljskega sociologa je vredno podrobneje spregovoriti kljub temu, da del, posvečenih izključeno teoriji družbe, navadno ne štejemo za etnološko zanimiva. Eden od razlogov, ki nas navajajo k uvrstitvi te knjige med etnološko pomembne novosti, obravnava fundcionalistične metode, torej pomembne smeri v socialni antropologiji. Avtor si je namreč kot glavni namen zastavil podrobno analizo in kritično oceno funkcionalističnega pojmovnega modela, že večkrat podvrženega enostranski kritiki, ki m upoštevala vseh njegovih razsežnosti in je tako zavrgla tudi poz1 tivni prispevek funkcionalizma družbeni teoriji. Avtor dosega svo) namen rešiti dragocene osnove funkcionalistične metode z miselnim postopkom, katerega strogost izhaja iz prepričanja, da
Glasnik SED 16 119761 1
19
kriteriji izdelanosti teorije enako zahtevani za vse empirične znanosti; da je namen in naloga vsake znanosti, odgovarjati na vprašanja o svetu; da je znamenje zrelosti vsake znanstvene discipline Stanje njene o h rt teorije. Ta postopek in končna spoznanja segajo v bistvo teorije vseh družbenih ved, tudi etnologije.
Knjiga je razdeljena na tri dele: I. Teorija in model v sociologiji, II. Sistemsko-funkcionalni modeli, II. Splošni sistemsko-funkcio-nalni model.
Avtor ugotavlja razcepljenost prizadevanj na področju družbenih ved, ki gredo na eni strani v ozko empiričnost, na drugi strani v formalistično teoretiziranje. Tu se kopičijo podatki, tam množica nekakšnih konceptov, defincij in podobnega. Obema smerema primanjkuje teoretična zgadba. Avtor navaja antropologijo kot tipični primer znanosti, ki se duši podatkih.
Smiselno znanstveno delo lahko vzpodbudijo samo opredeljeni teoretični cilji. Najpomembnejša funkcija teorije je razlaganje po-lavov in procesov. Vendar vsak odgovor na vprašanja „zakaj? " še ne pomeni teoretične razlage. Nobena razlaga ni dokončana, če sestoji iz elementov, po katerih je še možno vprašati „zakaj? ", Po navajanju različnih kriterijev, ki jim morajo zadostiti tako vprašanje kot odgovori, da posamezen razlagalni sistem lahko označimo za teorijo, govori avtor o pojmovnem modelu kot predpogoju za izdelavo teorije. To je sklop ugotovitev, ki opredeljujejo glavne Poteze preučevanega področja resničnosti in so miselno orodje za urejanje izkustvenih spoznanj. Po avtorjevem mnenju je najpomembnejši vidik funkcionalizma način interpretacije in ureja-POmembnejši vidik funkcionalizma način interpretacije in urejanja družbenih pojavov v smiselne razlagalne sisteme. Ta vidik funkcionalne metode je funkcionalna analiza, trajen prispevek funkcionalizma družbenim vedam. Avtor razločuje pet tipov si-s'Smsko-funkcionalnih modelov in glede na uporabljeni model Pet tipov funkcionalne analize. Za vsakega od teh modelov navaja značilne splošne in posamezne postavke; za kritično oceno funk-C|onalne metode je razločevanje le-teh bistvenega pomena. Tako npr. prvi model preprostega sistema, značilen za prvi tip preproste funkcionalne analize, sloni na štirih glavnih, splošnih domnevah: da je družba sestavljena iz množice elementov; da je družba ce!ota z lastnimi posebnimi značilnostmi, ki niso zgolj značilnosti Cementov; da so vsi elementi v tesnih medsebojnih odnosih; da so odnosi med elementi nekega sistema intenzivnejši kot med ele-^nti sistema in tistimi, ki v sistem niso vključeni. Ob teh temeljnih trditvah pa je v okviru istega pojmovnega modela odprta še Možnost izbire med pari posameznih, izključujočih se postavk, npr.; pogoj obstoja družbe je medsebojna recipročnost pojavov a|i P^ njihov izkoriščevalski odnos; odnosi med elementi družbeni sistemov so harmonični ali v stalnem medsebojnem konfliktu; elementi so samostojni ali odvisni drug od drugega; so osamljeni pa strukturalno povezani v celoto,
. °kviru različnih pojmovnih modelov imajo v skladu z različni-1111 postavkami isti izrazi različen pomen; npr, pojem funkcije ima P®t različni pomenov. Tradicionalna kritika očita sistemsko-^nkcionalnim modelom predpostavko, da ima vse dogajanja v ru?bi V naprej določen smoter ter statičnost in nezgodovinskost. ttJr dokazuje, da so ti očitki, če upoštevamo samo splošne Postavke, neutemeljeni. Delno upravičeni postajajo na nižjih rav-Parov izključujočih se postavk, v okviru katerih je mogoča .""j* domnev tako o statični, nezgodovinski podobi družbe na "' kot o dinamični, časovno in prostorsko določeni podobi
na
h - - — uinctinifni, učiscjvmu m prusiursku uuiui:erii puuooi ■s na drugi strani. Prvo je značilno za zgodnji funkcionali-
zem drUl
v socialni antropologiji (Malinovuski, Radcliffe - Brown), na k° Za ^^obno socialno antropologijo in sociologijo. Poteze, atere letijo očitki klasične kritike funkcionalizma, torej niso T J ln nepremostljiva pomenjkljivost sistemsko-funkcionalni h srne"°fUn'h rnocieli:,v, ampak so rezultat različnih gledanj razfičnih čih ' unliciorialllma. ki so različno izbirale v okviru izključujo-in n 1>°5'tavk- Splošni modeli nimajo nobene zveze s statičnostjo ^ zgodovinskostjo, kar je značilno za starejše faze te smeri in ■ Po avtorjevem mnenju, podlaga sorodnosti funkcionalizma in
"tarksizrnu.
Mojca Ravnik
OB „GLASNIKU" ST. 5 - 1975
(Prispelo 20. 2. 1976, op. ur.)
Na pisalni mizi zagledaš „Glasnik" in se v prvem trenutku razveseliš. O takem društvenem glasilu si tudi najbolj goreči in prizadevni etnologi vseh 20 let nazaj še sanjati niso upali!
Fotografija na naslovni strani je več kot dobra. Tudi zgovorna je, celo dokumentarna. Verjetno bi tudi nestrokovnjaka zanimalo od kje sta babica in vnukinja, kdo in kdaj ju je fotografiral. Toda zamanj iščeš vsaj tisti osnovni podnapis, ki ga imajo nestrokovne revije. Težko razumeš, da bi tisti, ki jim mora biti dokumentarnost eno prvih skrbi pri delu, pozabili ne komentar.
Tudi podnaslov glasila v angleščini izzveni v prazno, ko ugotoviš, da niti en prispevek nima povzetka v tujem (angleškem) jeziku. Ko revijo prelistaš in prebereš, ugotoviš, da povzetka ni, ket tudi pomembnejšega prispevka ni. Torej spet - žal - gradimo samo fasado; v tem primeru kar dobesedno!
Potem se potrudiš, da bi zamižal pred vsem, v naglici ugotovljenim in se potolažiš, ko bereš: ... .za Štiri tako bogate številke, polne zanimivega branja o tekočih vprašanjih v naši etnologiji .... Razumljivo, da potem iščeš nekaj bogatega, zanimivega oti vsaj besedo o enem od tekočih vprašanj v naši etnologiji. Nazadnje se vprašuješ (da bi ne bil krivičen!) ali sodijo poročita o konferencah, posvetovanjih in seminarjih med tekoča vprašanja v naši etnologiji? Končno še ugotoviš, da se „po novem" v tisku ocenjuje tudi seminarska naloga (zakaj potem samo ena? ) in da se čistilci čevljev obravnavajo nekako tako, kot bi o njih poročal za senzacijami hlastajoči časnikar, ki o etnologiji še nikoii ni ničesar slišal.
Piko na i pa postavi naslov „Zgodovina etnologije v slikah". K temu "zgodovinskemu" prispevku je gotovo vsak komentar odveč.
Z dobro voljo in z lepimi željami si dopovedujemo, da moramo „mlade" razumeti in da je v njihovem zagonu, v njihovih prizadevanjih, v njihovih iskanjih, novostih, novih prijemih in pogledih brez dvoma tudi mnogo pozitivnega. Hkrati pa, ko se nehote vprašamo, kako dolgo bomo še govorili o „mladih", ugotavljamo, da pravzaprav pogrešamo le resnost,
F. Šarf
Odgovor uredništva
Uredništvu Glasnika SED ste poslali kritične pripombe k 5. števil ki. Zahvaljujemo se vam za odkrito in javno kritiko — torej tudi za način, ki je bil v naši dosedanji etnološki praksi le moto uporabljan. Pomembnost te kritike dviga tudi vaše ustno dovoljenje, da jo objavimo v Glasniku.
Domnevamo sicer, da ste morda prezrli uvodnik v 5, itevilki, ki že odgovarja na vaše pripombe o Glasnikovi vsebini in obliki. Razen tega, Glasnik SED finanslra Raziskovalna skupnost SRS, ki ima tudi svoje zahteve oziroma kar pogoje v tej smeri. Če se torej hočemo boriti za prepotrebna (skromna) finančna sredstva, moramo menda ugoditi vsaj osnovnim zahtevam finanserja. Tokrat smo na primer Glasnik samo podnaslovih v angleščini, v prihodnje pa bodo s povzetki v tujem jeziku opremljeni tudi nekateri prispevki.
V 5. številki smo olijavili gradivo, ki se je nabralo uredništvu po izidu zadnje številke starega Glasnika — ta je bila v celoti zapolnjena z bibiliografijo za leto 1073, 5. številko, ki je torej le „prehodna", smo bili prisiljeni nameniti predvsem informacijam o dogajanju v naši stroki. Tudi za naslednje številke pripravljamp vrsto zanimivih in pomembnih prispevkov. Ob tem se seveda vprašujemo, katerim prispevkpm v 5. številki odrekate pomen za etnologijo, njihovo zanimivost in aktualnost; Ali je morda to poročilo O ustanovitvi novega društva? , bibliografija? , ali so to poročila in ocene etnoloških del? , ppročila o posvetovanjih? , morda ni aktualen intervju? , ali je morda odveč program dela noveg3 društva?
Fotografija na naslovni strani ni mišljena kot „dokumentacija" ampak le kot ilustracija, saj sami ugotavljate, da je tudi „zgovorno". Dokumentarne fotografije pa bodo v bodoče opremljene z vsemi potrebnimi podatki.