Naročnina lisina: —
Celo leto .	.	K12'—
Pol leta .	.	„ 6‘—
Četrt leta .	.	,, 3‘—
Mesečno .	.	„ V—
Zunaj Avstrije : == Celo leto .	.	K 17-—
Posamezne številke ::	10 vinarjev. ::
Inseraii ali oznanila
se računijo po 12 vinarjev od 6redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik :::	popust	:::
„Straža“ izhaja v pon-deljek, sredo in petek :::	popoldne.	:::
Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in upravništvo: Maribor Koroška nlica 8. = Telefon št. 112.
Neodvisen političen lisi za slovensko ljudstvo «
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
Na katoliški shod v [Ljubljano !
V dneh od 24. do 27. (avgusta t. 1. se bo vršil v središču naše prelepe domovine, v beli Ljubljani, IV. vseslovenski katoliški shod.
Ravno letošnje leto j,e posebno primerno za ka-tol iške shode; saj obhaja letos katoliška cerkev* * slavni Konstantinov jubilej : IGOOletnico svoje, v zgodovini neprimerljive zmage nad krutim poganstvom, ki je v 3001etnem strastnem boju vporalbilo vse sile, da bi uničilo kraljestvo Kristusovo na zemlji.
Iz vseh pokrajin naše domjovine, iz cvetočih mest in ubornih planinskih vasic bodo pohiteli tisoči v slovensko prestolnico, da spričajo javno pred svetom svojo iversko katoliško oduševljenje ter utrdijo svojo neomahljivo ljubezen do katoliške cerkve. V različnih zborovanjih se bodo obravnavala vprašanja o razvoju in o uglobljenju verskega življenja med slovenskim narodom v javnem in zasebnem delovanju .. .
Tudi drugi slovanski narodi bodo poslali na vseslovenski katoliški shod svoje zastopnike.
Premili rojaki iz slovenske Štajerske! Naša dolžnost je, da se tudi mi v kolikor mogoče obilnem številu udeležimo imenovanega shoda.
Pridite iz krasnih naših ravnin in 'planin v belo Ljubljano! Pokažite svoje neomejeno navdušenje za tisto vero, ki je bila izza časov sv. < Cirila in Metoda zvezda-vodnica našega ljudsfvja, ki ga je tolažila in krepila' v večstoletnih turških bojih, ki mu |je še dandanes mogočna opora v trudapolnih ; naporih za obstanek in prosveto!
Kdor (se še ni oglasil, naj se sedaj v kratkem oglasi pri osrednjem odboru za vseslovenski katoliški shod v Ljubljani!
Na veselo svidenje v beli Ljubljani!
Volitve na Goriškem,
Bilanca deželnozborskih ^volitev se glasi: zmaga liberalcev, popoten poraz !S. L. S. stare struje, lepo napredovanje S. L. S. nove struje. Bilanca ni vesela za nas, toda zelo poučljiva.
Liberalci niso zmagali pod svojim lalstnim imenom, ampak pod krinko „neodvisnosti.“ Bilo bi naivno, ako bi očitali liberalcem, 'da to ni pošteno, kajti kot nasprotna stranka dajo le bore malo na naša o-čitanja. (Toda s S. L. S. se čutimo eno po programu, z njo nosimo tudi odgovornost pred slovensko javnostjo za vse naše politično delo, zato si prisvajamo pravico, govoriti o njenem nastopu tako, kakor nam veleva naše prepričanje in naša vest.
Da so ^neodvisni“ želi take uspehe, je v največji meri krivda S. L. S. Manjkalo je ljudstvu politične izobrazbe, ki mu je S. L. S. ni nudila niti pred volitvami, niti med volitvami v zadostni meri. Da je ljudstvo volilo „neodvisne“, da ni vprašalo po njih programu, da ni zahtevalo izpovedi kandidatov glede glavnih točk političnih strank, to je mogoče samo med ljudstvom, ki politično ni izšolano in je strankarsko nezavedno. Niti med volitvami se ni poskrbelo dovolj, da se ljudstvo orientira. ; Geslo „naj ljudstvo samo odloči“, bi bilo že tam zelo slabo, kjer se je pred volitvami dovolj storilo za politično izobrazbo, v deželi pa, kjer se to ni vršilo v zadostni meri, je naravnost izdajstvo na lastni stranki. Zmaga „neodvisnih“, od vsakega, torej tudi pajmetnega programa neodvisnih ljudi je zelo sramotna za celo deželo, in krivda na omogočenju ta*ke zmage zadene tudi S. L. S.
Da je nastal razpor v S. L. S., je bilo žalostno, toda Vsled tega še ni bilo treba, ida propadejo kandidatje S. L, S. Ena struja bi morala zmagali, na noben način ne „neodvisni“ ! Ni tudi tako tragično, da se je povdarjal nekoliko provincializem, ker se gotovo to ni/ vršilo ,iz principa, ampak „in der Not frißt der (Teufel Fliegen.“ Neodpustno pa je, da je 'S. L. 'S. stara struja izdala za ožje volitve parolo, naj Volijo njeni pristajši liberalce. S tem se je izvršilo izdajstvo in v razjašnjenje razmer je Treba, da mlada struja zahtevaj od stare, da pripozna svoj greh, ga javno obžaluje in zagotovi poboljšanje. Ce tega stara istruja/ noče, potem mora mlada struja takoj začeti brezobziren in uničevalen boj proti zakrknjenim izdajalcem. Saj se vidi iz postopanja v drugih kurijah, da se stari struji ni šlo travno proti ta-kozvanemu „.zdražbarju“ dr. Brecelju, ampak da se je načelno smatrala bližje liberalcem nego odločno katolrško-narodni struji.
*
* *
Izid ožjih volitev iz kmečkih občin zadnji torek je sledeči:
tms&r
V g oriš ki okolici:
Kandidati mlade S. L. S. Rojec 1070, Obljubek 1047, Kovačič 1021 glasov, liberalni (kandidati Gorjup 1068, Furlani 1054. Klanjšček 1028 glasov. Izvoljeni so Rojec, Gorjup, Furlani.
V tolminskem okraju:
Kandidata mlade (S. L. S. Abram 485, Rejec 491 glasov, liberalna kandidata Miklavič 530, Mikuž 514 glasov. Izvoljena liberalca.
Slo se je tedaj povsod safno za par glasov. Liberalni, pod hinavsko krinko ^neodvisnosti“ nastopajoči („zmagovalci“ nimajo nobenega vzroka, biti ponosni. Do zmage jim je pomagala samo slepa strast starostrujarjev, ki so v nekaterih občinah 'skoro polnoštevilno nastopili za liberalce. Od 'do sedaj izvoljenih poslancev (pripadajo trije S. L. S. (2 skupna, 1 mladostni j ar) in sedem lliberalnii stranki. Voliti je treba še štiri poslance: tri iz veleposestva in enega iz mest in trgov. Mesta in trgi volijo danes, dne 1. avgusta. Liberalci kandidirajo1 odvetnika Idr, Podgornika. S. L. S. ni postavila protikandidata. V veleposestvu bo prišlo, gotovo 'do kompromisa med liberalci in staro strujo. Kakor je (posneti iiz ,„Gorice“, glasila starostrujarjev, upajo starost ruj ar ji spraviti V tej kuriji kakega svojih voditeljev v deželno hišo, bržčas dr. Gregorčiča. Bili so že! razglašeni nekaki kompromisni 'kandidati, toda sedaj piše („Gorica“, da vprašanje kandidatur za to kurijo še ni rešeno, da je bil zbor, ki je proglasil zgoraj omenjene kompromisne kandidate, j samo „informativnega“ značaja. Topove dovolj. Kot pristaš S. L. S. je namreč figuriral na, omenjeni kompromisni listi neki za širšo javnost nepoznani starostrujarski veleposestnik.
Na italijanski strani so v kmečkih občinah zmagali krščanski socijalci. Danes se bije boj iz skupine mest in trgov, ki voli (štiri poslance. Današnji 'dan bo odločil, katera stranka bo imela na italijanski (strani večino. Do sedaj so imeli vse štiri mandate liberalci, sedaj pa imajo krščanski socijalci veliko upanja. Slovenci so tudi postavili števne kandidate, ki znajo povzročiti ožje volitve, ker voli v tej skupini itudi mesto Gorica, kjer je, kakor znano, slovenski živelj zelo močan.
Vprašanje o narodni noši.
Ö narodni noši se je pri nas ;že veliko govorilo in pisalo, dejajnski pa se je storilo jako malo zlasti pri nas na Štajerskem, nasprotno, osebujnost narodne noše gine bolj in bolj, v obleki postajajo naši lju-
PODLISTEK. Božidar Flegerič.
(Ljudski pesnik in pisatelj slovenski.)
(Dalje.)
Flegeričevi zadnji trenutki — njegova smrt.
Flegerič je bil zelo žilave narave in neizmerno čilega duha, sicer bi ne učakal — če pomislimo v kakšnih razmerah je pesnik živel — lepe starosti 66 let in duševna moč njegova bi bila gotovo zelo rano opešala. Naš Božidar ni bil skoro nikoh bolan in duševna gibčnost ga do zadnjega ni zapustila.
Kako nemirno je Flegerič živel, tako mirno in udano je umrl. Samo tri tedne je bolehal; v bolezni ga je malokdo obiskal, zakaj nikdo ni slutil, da so našemu pesniku dnevi šteti, da ga zapuščajo življenske sile. K bolniku je prišel nekega dne kot skrben dušni pastir prijatelj Flegeričev g. župnik J. Zadravec; samo par kratkih besedic je bilo treba in bolni pesnik je takoj bil voljan, spraviti se z Onim, o katerem pravi, da ga je tolikrat žalil. In tako upamo, da je našel usmiljenje pri dobrem Bogu, saj ga v neki pesmici tako lepo prosi odpuščanja :
Vsemogočni, milostivi Bog, užalil sem te že zadosti, ne bodi mi sodnik prestrog, oprosti grešniku, oprosti!
Jaz dobro vem in dobro znam :
Nesrečni človek vdan je zmoti, da sam ne ve, ne kod ne kam,
skušnjava se ara često loti.
* *
*
Flegeričev pogreb je bil časten. Udeležilo se ga je mnogo občinstva iz domače župnije in učitelji z vso šolsko mladino. V posebno lepem številu so izkazali
zadnjo čast pokojniku Središčani. Med njimi je bila deputacija občinskega odbora z g. županom, nadalje deputacija veteranskega in gasilnega društva. Tudi iz sosednjih župnij je spremljalo pokojnega pesnika mnogo žalujočih k zadnjemu počitku.
Ob odprtem grobu se je domači g. župnik poslovil od rajnega in nadučitelj g. Fr. Cajnko je kot osebni prijatelj pokojnega v svojem grobnem govoru posebno poudarjal Flegeričevo pesniško delovanje in njegovo neizmerno ljubezen do domovine. V mnogih svojih pesmicah je Flegerič izrazil željo, da naj njegovo truplo, ko bo svetu rekel srečno, ter zapustil ga za večno pokopljejo v goricah, ker tam zelo utrujeno telo se hoče odpočiti.
Želja pesnikova se je vsaj deloma izpolnila, zakaj truplo počiva na pokopališču, kije obdano krog in krog z lepimi zelenimi vinogradi.
O smrti Božidar Flegeričevi so poročali več ali manj obširno skoraj vsi slovenski časniki in listi. Najbolj značilno posmrtnico je prinesel »Ljub. Zvon«. Potekla je izpod peresa prof. dr. Ilešiča in slove: Božidar Flegerič f Širši današnji slovenski svet je le malo poznal pesnika Božidara, ki je umrl dne 9. junija v svoji rojstni vasi, v Vodrancih na Štajerskem, a tem bolj so ga poznala njegova domača brda, vinorodne Slovenske gorice; zakaj večno je romal po njih kakor deseti brat, potnik usode, ki mu ni privoščila stalnosti »zadovoljnega Kranjca«. Danes si srečal popotnega človega, strmečega pred se, v obnošeni gosposki suknji na prašni beli cesti, drugega dne zarana ti pride nasproti iz skednja kmetske hiše, kje je prenočil na senu, a še istega dne je gost župnika, znanca iz dijaških let, ki pomilujoč gleda na izgubljenega pesnika; Flegerič pa mu citira verze slovenske in hrvatske in latinske in italijanske ; zakaj ob kaplji vina se mu je zbudila otrpla duševna sila, oko mu je zažarelo in stare podobe se obnavljajo. Od takih prilik je živel gmotno in duševno;
čim je zaznal, da se mudi človek literarnega zanimanja, brž se je pojavil v njem »popotni človek«, ki ne gleda na solnčno žego niti na težavo pota— težki so bili zadnja leta Flegeriču koraki — in v znaku literature je bil skoro »bratu brat«.
Dve generacije je živel Božidar; s 66. letom je legel v grob. Bil je siromak, ki ga je rana nesreča treščila na tla; hiral je, dokler mu ni »reje zmanjkalo in je ugasnil«. In reje mora zmanjkati v tesnih kmetskih razmerah, v osamelosti selski; sigurno je mora zmanjkati duhu, ki ga je razvoj ločil od kmetskega življenja, pa mu ga ni nadomestil z ničimer; Božidar naj bi bil kmet, pa ni bil kmet, želel je biti gospod, pa ni bil gospod. Študiral je gimnazijo v Varaždinu in Mariboru, dovršil univerzo v Gradcu, bil profesor v Oseku — končno pa popotnik Slovenskih goric brez cilja.«
* *
*
Prijatelji in znanci Flegeričevi so poskrbeli, kakor sem omenil to že v predgovoru, po posebnem odboru, ki seje osnoval v Središču, za dostojen nagrobni spomenik in spominsko ploščo na njegovem domu. Oklic, ki ga je izdal ter priobčil ta odbor po vseh domačih časnikih, slove :
Prošnja do f Božidarja Flegeriča prijateljev in znancev.
»Večni popotnik Slov. goric«, pesnik in pisatelj slovenski Božidar Flegerič, je minulo leto za vselej zatisnil svoje trudne oči. Pesnikovo truplo počiva v domači župniji Sv. Bolfenka blizu Središča in ker gomila njegova nima primernega spomenika, zato je izreklo mnogo Flegeričevih ožjih prijateljev in znancev željo, naj bi se pokojnemu pesniku na gomili postavil dostojen nagrobnik in naj bi se v njegovo domačo hišo v Vodrancih vzidala spominska plošča. To željo upoštevajoč se je nedavno v Središču osnoval poseben »Odbor za Flegeričev spomenik«, ki si je postavil nalogo, poskrbeti, da se uresniči zgoraj navedena želja častilcev Flegeričevega spomina.
Rodoljubi slovenski, zlasti pa Vi, prijatelji in znanci pokojnega pesnika! Do Vas se obračamo tem potom z iskreno prošnjo, da nam z denarnimi prispevki pomagate izvesti nalogo, ki smo si jo naložili. Nikdar več ne bode potrkal popotni Flegerič na Vaša gostoljubna vrata — prispevek, ki nam ga vpošljete, je poslednji čin pijetete, ki ga doprinesete Flegeriču v spomin.
dje kozmopolitje v prid drugim, močnejšim narodom. Kakor beremo v 170. št. „ßlovenca“ z dne 26. julija t. L, je na Kranjskem vzela jv roke probujo narodnih noš deželna zveza za tujski promet. Pismo te zveze na, odbor slovensko-hrvaškega katoliškega shoda je dalo povod naslednjim vrsticam. Zveza namreč priporoča tudi za Štajersko kranjsko narodno nošo, in sicer prav posebno gorenjsko nošo, češ, da je štajersko ljudstvo kranjskemu zelo podobno. Iz narodnih in znanstvenih ozirov; se nam ta stvar zdi vredna, da se n njej natančneje pogovorimo in vabimo zadevne kroge na Spodnje-Btajerskem, da o h izrazijo svoje mnenje, potem se pa tudi naj kaj praktičnega stori, da ne bo ostalo samo pri besedah-
Nasvet, naj Štajerci enostavno sprejmejo kranj-sko-gorenjsko narodno nošo, se nam iz znanstvenih ozirov zdi neprimeren, iz stališča ljudske psihologije pa naravnost /nemogoč.
Kajam na Kranjskem, tako tudi na Stafierskem niso imeli enotne narodne noše. Sledovi so se še deloma ohranili do današnjega dne. Iz stališča narodopisne ,znanosti in varstva domačije je želeti, da. se te posebnosti ohranijo, obudijo Sn dalje razvijajo, ne pa enosta/vno zabrišejo in se sprejme kroj sosedne dežele. Savinjska dolina, Posavje, Haloze, Dravsko polje, Pohorje, Mislinjska dolina, Slovenske /gorice in Mursko polje imajo svoje posebnosti. Gorenjski noši nagbolj sorodna je bila noša v Savinjski dolini, kakor je res tudi ljudstvo etnograiično jv! najožji zvezi s sosednimi Gorenjci. Tukaj bi se morda res dala vpeljati gorenjska noša. Res je, da se noša sprejemaj in opušča tudi pod zunanjim tuji,m vplivom, vendar je več ali manj v zvezi z značajem in žitjem ljudstva, s klimatičnimi in kulturnimi razmerami, Popolnoma nepsihologično in zato nemogoče se nam ,zdi, dravskemu ali murskemu poljancu (zlasti ženstvu) ponujati gorenjsko nošo.
Naš nasvet je marveč ta:
1.	Naj se začne v vseh okraijih proučevati stara narodna noša in skuša dognati, /koliko osebujnosti se je še ohranilo do današnjega dne. Tako bi se sčasoma lahko priredile krajevne razstavice narodne noše in potem najbolj tipične noše zbrale v narodopisni muzej „Zgodovinskega društva,“ v Mariboru, ki ima že sedaj zanimive vzorce štajerskih narodnih noš iz Savinjske doline (krasne peče, dar gospe Vovšek), iz Mislinjske doline in Pohorja, iz Murskega polja in Haloz (zanimive peče, priposlal g. kapi. J. Kranjc).
2.	Ko se pri proučevanju naše domače noše morda dožene, da je ta ali ona, oblika tuja pritiklina, se naj skuša nadomestiti z domačimi elementi kranjskih ali hrvaških noš. Po zbranih vzorcih naj potem zavedna dekleta delajo svoje kroje.- Marsikaj ibi pa v tem oziru šola lahko storila, zlasti učiteljice ročnih del, žal, da od te strani ne moremo na Štajerskem kaj pričakovati, saj celi naš Šolski sistem na povelje deželnega Šolskega sveta gre za tem, da se zatre slovenska individualnost, in novejši čas Še hoče strogo nemško društvo „Heimatschutz“ potegniti šolo v svojo službo. To društvo hoče razširili importiran stari nemški slog pri stavbah in tako v stavbarstvu vtisniti deželi popolnoma nemški značaj. To isto bo poskušalo tudi pri narodnih nošah in običajih. -Torej iz znanstvenih in praktično-rodoljubnih ozirov je naša dolžnost, začeti proučevali, zbirati in gojiti do-
mačo nošo. Upamo, da se še kdo oglasi o tem vprašanju in da se bo tudi kaj storilo.
3.	V vsakem okraju se gotovo dobi par mož in žensk, ki poznajo narodno nošo datičnega kraja in imajo zmisel za to, naj torej oskrbijo vzorce narodnih noš, kar se da brez ’^elikih stroškov doseči, ker naša noša ni bila tako bogata, kakor so n. pr. nekatere hrvaške.
Volitve v Škofjivasi pri Vojniku.
V	pondeljek in torek so se vršile pri nas občinske volitve, za katere se je liberalna stranka zelo zanimala. Vspeh je zelo ugoden. Zmagali so z veliko večino v vseh treh razredih vsi kandidati katoliške stranke.
Res slava našim delavnim in odločnim možem. Na volišče je prišel v pondeljek „kukat“ tudi neizogibni dr. Kukovec in „prnaziT je dr. Laznik. Z žalostjo sta gledala, kako je ugled Narodne stranke pri nas padel in kako so ju voltici prezirali. V* 1 II. torek si nista sama več upala blizu in sta poslala le nekega mlečozobega mladeniča na, ogled. Tfudi Kukov-čev oproda Tonče Mähen si je po volitvi v znamenje Splošne /žalosti zavihnil brke najvzdol ' in jo je razo-1 čaran „mahnil“' po najbližjem potu domov.
Toliko za zdaj ! Na drobneje bo pa to popisal gotovo še Višnarjev študent, slajvni pisatelj ,„Naše Siasi“, ker se veliko bolj briga za volitve, kakor za učenje.
Na Francoskem se jasni.
Že nekaj časa. sem se javljajo na Francoskem veseli znaki mlade katoliške renesance. Celo nasprotniki cerkve tega ne zanikajo in so seveda povsem obupani. (Ne da. bi ta ugodna- znamenja precenjevali, zaslužijo vendar, da se z njimi nekoliko pobavimo.
V	prvi vzsti nam je zabeležiti številna spreobrnjenja svobodomiselnih mislecev in pisateljev, ki sprejmejo sv. zakramente in se (čutijo vse srečne, da so se vrnili k Bogu. Katoliški piisaJtelji so sedaj mojstri v zboru literatov, to prizna celo neki socialdemokrat. ,„Les catholicjues des Beaux-Arts“ — zveza katoliških umetnikov —, ki je organizirala skoro cel umetniški naraščaj., šteje 1000 članov. Na čelu pa ji stoje skoro ivsi najodličnejši umetniki, bodisi slikarji, godbeniki, arhitekti ali kiparji. Na pariški „Eoo-le Normale Superieure“, kjer se izobražujejo profesorji za liceje in univerze in ki obstoja iz „Seetion des lettres“ in iz „Section des sciences“, tedaj iz nekake filozofične in naravoslovno-matematične fakultete, je sedaj 40 slušateljev, to je skoro ena tretjina vseh, ki so prepričani katoliki. /„Bulletin des proie-seurs catholicpies de l’universite“, ;ki je bila usta rovi j en a pred štirimi leti, združuje sedaj 407 univerzitetnih profesorjev, ki svoj katolicizem odkrito priznavajo. Na licejih (to je na gimnazijah) se ne dobi več nikakih pristašev Voltaira in nikakih jakobincev ter ni na licejih velikih mest, zlasti v Parizu, nobena redkost, da je večina učencev katoliškega prepričanja. Pravne fakultete imajo že dalje časa sem katoliško večino in na medicinski fakulteti niso katoliki več osovraženi.
Blagohotne doneske, ki se bodo po časopisih objavili, sprejema Ivan Kolarič, tržan v Središču, kakor tudi vsak odbornik. Ako se nabere o pravem času primerna vsota denarja, se bode letos meseca avgusta s primerno slavnostjo odkril na gomili pri Sv. Bolfenku Flegeričev nagrobnik, doma na Flegeričevem domu pa se bode odkrila spominska plošča.
Odbor za Flegeričev spomenik v Središču, dne 10. februarja 1908. J. Šinko m. p.	Anton Kosi m. p.	I. Kolarič m. p.
načelnik	tajnik	blagajnik
Robert Košar m. p. Anton Porekar m. p. Maks Robič m. p.
odborniki
Do trenutka, ko to pišem, se je nabralo 425 K 50 v. Prispevke je odbor izkazal javno po listih, za denar je naročil pri nasledniku kamnoseka Horvata, Fr. Kobanu v Račjem nagrobnik: piramido iz sivega marmorja in črno, granitno ploščo za 359 K 28 v in sicer stane nagrobnik z belim podstavkom — skala iz umetnega kamna z napisom 275 K 48 v plošča z napisom pa	83 » 80 »
skupaj 359 K 28 v
Nagrobnik je s skalo vred blizu 3 m visok in nosi napis :
Tukaj počiva
večni popotnik Slov. goric pesnik in pisatelj slovenski BOŽIDAR FLEGERIČ.
Roj. 30. 1. 1841 Umrl 9. 6. 1907
Postavili pesnikovi prijatelji in znanci.
Plošča je 80 cm široka in 60 cm visoka. Na nji stoje besede :
Dom pesnika
BOŽIDARJA FLEGERIČA.
* 30. 1. 1841 f 9. 6. 1907.
Drobne pesmi.
I.
Sladko sanjal sem za	Glej, ta gad zdaj nima
[mlada	[mira,
da sem celi svet objel, kugonosni hrani strup, prebudivši se, pa gada ki načrte vse razdira, v naročaju sem imel.	zamori mi vsaki up.
II.
Ko pogledam tvoje lice, Ko pa gledam ti sinove, domovine moje kras,	zlobne, spačene ljudi,
meni solze radostnice	žalost bolečine nove
vsipljejo se na obraz.	v bolnem srcu mi budi.
III.
Napuh je prvi zdaj gospod, družica mu je razprtija, hinavstvo širi se povsod, povsod kraljuje hudobija.
Človek mora se boriti z jadom, tugami, skrbmi, vse nevolje sam nositi brez vsmiljenja med
[ljudmi.
Lepa je zelena gora, kadar v nji pastir prepeva, kadar jo rumena zora z žarki zlatimi odeva.
IV.
V.
Zdaj sosed sosedu je tat, na tleh leži pravica slepa, več ne spoštuje brata brat, vesoljni svet gorjé oklepa.
r
Brez vsmiljenja, brez podpore,
brez sočutja siromak muči se od rane zore, najde ga trpina — mrak.
Lepša čista vest je moja, ako spolnil sem dolžnosti, v krilu mirnega pokoja vživam rajske blaženosti.
Ne mirujem.
Dokler ne prežene dneva tmina, — ne mirujem; dokler mi podéljena mladina, — ne mirujem; dokler meni je mogoče pesmi peti, kar je meni vedno slast edina, — ne mirujem; če doma sem, ali če od zavičhja v sebi daleč me drži tujina, — ne mirujem; koder koli hodim tožen križem svéta, v skrbi za-te draga domovina — ne mirujem.
Na griču cerkvica stoji.	»
Na griču cerkvica stoji, In da-si grozne sile tuje in v nji premilo zvon zvoni, težile so te mnogo let, ter ljudstvo k božji službi da živel si brez sladkih nad, [zove. sedaj pa krepko se vzdi-Ko sliši ljudstvo te glasove,	[ghješ,
napravi se, na grič hiti. zavedaje se napreduješ. Ubogi, potlaččni rod,
množino imajoč nezgod, Primeri se, da časih kdo kako se mi usmiliš ti! pogazil jagodin je cvet,
A vendar se srcé raduje, a on prinese vendar sad. ker Boga v mislih še imaš, I tebi, mili rod tako, v neverstva spone se ne če tudi bil si poteptan, [daš! prisinol bode sreče dan.
To so dejstva! In kje so najti vzroki tem prikaznim? Deloma v naravni zmagi resnice, deloma v odličnem apologetičnem delovanju, ki se vrši na Francoskem tekom zadnjih 20 let, deloma v pustem psovanju radikalizma pri vseh umstvenih bojih in v njegovi zlobni tiraniji, s katero je izkoriščal svojo moč tako, ;da so bili ogorčeni vsi pravično misleči duhovi, deloma v bankrotu scientizma in ma/terlalizma, in deloma vstop otrok katoliških družin v državne liceje po pregnanju katoliških redov. Med tem pa, ko se srednji stanovi pod vplivom katoliških družin vedno bolj bližajo katoliškemu svetovnemu naziranju, se oddaljujejo nižji sloji pod vplivom ateističnih ljudskih šol, brezverskega časopisja in materialističnega socializma vedno bolj od principov Teda i)n vere. )Tbda tudi v teh krogih ni ostalo od ločitve sem delovanje duhovništva in katoliških lajikov brez tolažilnih rezultatov.
Mnogo politikov radikalne levice pričenja uvi-deva-ti, kaka napaka je bila, iz mnogih vzrokov ločitev cerkve od države. Pred nedavnim časom je pisal neki zelo žnani pariški odvetnik, ki je protestant in se prišteva, k najradikalnejšim radikalcem, Jaques Bouzon:	^Odstranitev vatikanskega poslaništva je
bila velika napaka, v resnici največja neumnost, ki smo jo mogli napraviti. Pa-peštvo je socialno [dejstvo in samo kak ložni mojster, ali kak član socialistične zveze ga more ignorirati.“ Prav v zadnjem času je pa neki drug radikalec, Francois Deloncle, posla^ nec in lastnik lista „Paris-Journal“, v. ßvojem organu izrekel ravno to mnenje. Bal se -tudi ni izreči to mnenje meseca novembra javno v zbornici in so bili v, Rimu vsled teh poskusov zbližanja zelo začudeni.
Letošnja žetev in drugo.
Pettedensko deževje je upanje na izborno žetev v Avstriji zelo hudo skrčilo. Sedaj, ko je, kafkor se pričakuje, nastopilo malo lepše vreme, -'cenijo škodo. Toda povzročene škode se še ne more pregledati v celoti in je mogoče ponekod manjša, kot se misli. Sigurno je, da ;je/ na Nižje-Avstrijskem pšenica in rž vsled dolgega deževja zelo trpela ne samo kvalitativno, ampak tudi kvantitativno. Isto velja tudi za Češko in Moravsko; vrhu tega pa morata te dve deželi računati še s poslabšano letino na ječmenu. Hudo je prizadeta tudi Galicija. Povodnji v Galiciji so napravile nad 30,000.000 K Škode. Razun tega se pa v Galiciji še boje slabe letine za krompir. Krompir v Galiciji ni samo podlaga za zelo razvito kuhanje špirita, temveč je tudi glavna hrana/ za najširše ljudske mase. In ravno letos bi morali imeti v Galiciji še prav dobro letino za krompir, da bi jvsaj ( nekoliko lažje pretrpieli posledice lanske gospodarske krize. O-grska je ravno tako težko prizadeta vsled deževja in povodnji. Pšenica in ječmen sta, (glede kakovosti silno trpela ; 'istotako oves in rž. Tudi koruza je (precej prizadeta in Je v nekaterih komlitatih imajo prav lepo koruzo. Zadnje poročilo o stanju žetev na Ogrskem se glajgj sicer nekoliko ugodnejše, kakor je bilo ono z dne 19. julija, posebno kar ,se tiče pšenice, rži in ovsa, le ječmen je malo slabši.
Ce Avstrija ne bo imela prav dobre pšenične • žetve, ne bo ne naš in ne ogrski pridelek zadostoval konzumu monarhije. Za sedaj pa Še ni treba misliti na uvoz, ker je v obeh državnih polovicah precejšen
Selski obrazi.
Kak lepo je pač na deželi
I.
V bukovju zelenem	Deklica pri čredi
pomladanska ptica	kukavico čuje,
začne se glasiti	poslušaje ptico
gibka kukavica.	srčno se raduje.
Kako bo se stoprav ona radovala, ko bo z zaročnikom pred oltarjem stala.
II.
Na rosnej livadi kmet travo kosi; doma po navadi pa v peči gori.
Rosé se od dela že kmetu lasje, ko žena vesela prinese cvrtje.
Oj ! kako je srečen, kdor delati zna, Zajuterk mu tečen, kdor ženko ima!
III.
Oj kako je lepa setev! Polje lepo kaže nam; ako bo bogata žetev, dal popraviti bom hram.
Če bo tudi dosti vina, kar posebno mi diši, bodem v zimi ženil sina, bode se možila hči.
Glej soparjavica vroča bila še je tisti dan, vsula se nesrečna toča, kmetov up je bil končan.
Proč je lepa setev moja, i gorico vzel je vrag; jahal hitrega pozoja1 črne šole je dijak.
Tako reva kmet modruje, jezen je ko sam hudič, pametnik ga zasmehuje; ali ne pomaga nič.
(Dalje prih.)
preostanek lanske žetve. , Ce bi bila pšenična žetev nekoliko slabša, bi bilo to v prid ogrskim1 mlinom, ki imajo velike zaloge moke, katero lahko sedaj prodajo po ugodni ceni.	v
Stanje sladkorne pese je ugodno, treba bi bilo le toplega vremena.
Kakor stoje razmere danes, Avstrija ' sicer v tem letu ne sme računati na izborno žetev, a vendar je izšla , iz mnogih vremenskih nezgod še ravno ne preveč prizadeta. Imamo srednjo letino. Izborna letina bi bila sicer okrepila najše gospodarsko življenje in ga na novo oživila. Žal, se to letos ine bo zgodilo.
Sedaj so jeli že tudi na Angleškem spoznavati vrednost kmetijstva in ga pravilno ceniti. Glasom neke londonske Statistike proizvaja kmetijstvo Anglije veliko večje vrednosti, 'kakor njena industrija, če ravno je kmetijstvo na Angleškem zelo zanemarjeno.
Ko so se pred približno '20 leti1 kmetje v Nemčiji in v Avstriji' postavili po (robu trgovini na obroke, jih je označilo manšestersko časopisje za reakci-jonarce. Njihov ljubljenec-Amerrkanec se pa ■ sedaj protivi terminski trgovini za, bombaž. Bombaž in pa pšenica tvorita glavni izvoz Združenih držav. Pše-s nico pridelujejo bolj severni deli Združenih držav, južni deli pa bombaž. Združene države prideljujejo dandanes na leto 70% svetovne žetve na bombažu. Pridelovalcem bombaža pa zelo škodujejo borze za bombaž, vsled česar se jim seveda (zelo upirajo. Na pritisk pridelovalcev bombaža je moral finančni odsek senata izdelati zakonski nejčbt, ki bi naj z visokim obdačenjem onemogočil trgovino na obroke. Temu se pa zopet upirajo borze, češ, da^bi jih tak zakon popolnoma ubil. Ravno tako, kakor pri nas, vselej izigravajo 'Budimpešto, če se stopa na prste tem umazajnim špekulantom, ravno na isti način izigravajo Amerikanci sedaj Anglijo.
Interesenti borz za bombaž namreč trdijo, da bi zagospodovale na trgih angleške ,in kontinentalne predilnice in trgovci. Toda to jede prazno strašilo in ničev izgovor, kajti vlada bi davek zopet povrnila, kakor hitro bi se dejanska 'oddal bombaž. Zadeti se namreč hoče le kakor pri nas pšenico na papirju, takb tudi tam samo bombaž na papirju, to se pravi, zadeti se hoče ’.tisto trgovino, ki dejanski ne prodaja pšenice ali bombaža, marveč hoče le v žep vtakniti tisti denar,, ki ga prinaša diferenca v cenah.
Kaznovani razkosovalci posestev.
Politične oblasti so dobile, kakor (se zdi, vendar enkrat ,„od zgoraj“ migljaj, da naj nekoliko bolj gledajo na prste razkosevalcem kmečkih posestev in kaznujejo vsaj one elemente, ki se (vedo odtegniti davčni oblasti in si kujejo, ne da bi plajčali le vinar davka, vsako leto brez truda tisoče in tisoče iz nečedne obrti razkosovanja kmečkih posestev.
V	poslednjem času I so nekatera okrajna) glavarstva začela tako strogo postopati, da so kaznovala še celo take osebe, ki so jih imeli le na sumu, da se pečajo z razkosovanjem kmečkih posestev,, z globami od 300 do 500 K. Dokler (razkosovalci kmečkih posestev ne bodo primorani, jda zaprosijo za tozadevno obrtno dovoljenje in dokler se jih ne bo prisililo, da vbi morali nakupljena kmečka, posestva sami obdelovati, ne bo vse nič veliko pomagalo. Tudi še stroge denarne globe ne bodo dosti pomagale, ker imajo razkosovalci posestev velik zaslužek, včasih v enem samem slučaju 2000 do 3000 K. Sdveda pomagajo razkosovalcu pri njegovem, nečednem dobičku zopet kmetje, ki kupijo od njega prav radi za visoko
Romarska cerkev sv. Ignacija.
V	župniji Sv. Lovrenca nad Mariborom stoji na približno 000 metrov visokem Hlebovem hribu lepa in precej prostorna cerkev, posvečena začetniku jezuitskega reda. Zares čudno je, da se v celi lav. škofiji, da, v celi štajerski deželi, ne najde irazun te nobena cerkev, ki bi bila posvečena na ime tega velikega) svetnika-misijonarj a.
Raduje se popotnik, ■ ko brez posebnega truda prispe na prijazni hrib, raz katerega je v jasnem vremenu krasen razgled, posebno na zahodno in severno stran. Kakor bela jagnjeta blišče se pkoli po hribih in planinah mične cerkviice, a najdalje tam na jugozahodu se skriva, kakor plaha golobica, sv. Uršula na visokem Plešivcu.
Ker piri cerkvi ratzun mežnarije in zasilnega župnišča ni nobenega stanovanja, za to vlada okrog svetišča idiličen mir, moti ga samo Šepetanje lipovega listja |in zvončkanje žhline na bližnjem pašniku. No, ivedno pa (tudi ni tako mirno; v vročem poletju se večkrat pripode jezni oblaki, iz katerih Šviga blisk in tresk. Pred tremi leti je planila strela že meseca marca skozi okno v cerkev in osmodila na postranskem oltarju Matere božje podobe sv. Toahima in sv. (Ane ; predlanskim pa je treščilo v najmanj 30 metrov od cerkve oddaljeno smreko s tako silo, da se je na cerkvi, mežnarijr in župnišču sesulo 28 Šip.
Postavljena je bila cerkev! v sedanji (velikosti okrog leta 1770; da je pa že poprej na tem prostoru stala cerkvica, ali vsaj kapelica, za to , so najboljše priče (štiri košate, v vrsto posajene lipe, izmed kate-
ceno njim primerna zemljišča, V nekaterih občinah so sicer kmetje tako dobro organizirani, da ne prodajo razkosovalcu niti pedi svoje zemlje. Žalibog so pa izgubili ponekod kmetje ves svoj kmečki ponos in namesto da bi se zatekli tv sili k svojim domačim kmečkim denarnim zavodom, letijo k razkosovalcu, pod pretvezo, da ostane cela zadeva tajna. V največ slučajih pa pomeni tak korak — začetek konca!
Naše prireditve.
Luče.
V nedeljo, dne 27. julija, ' se je vršil prr nas shod S. K. Z., na, katerem je poročal poslanec dr. V e r s t o v jši e k. Volilci, ki so se, zbrali jz obširne župnije Luče in Solčave, so pazno poslušali izvajanja o raznih zakonih, o gospodarskih vprašanjih, in zlasti o pašnijškem vprašanju in (o osebno-dohodnin-skem davku.
Posestnik L. Robnik povdarja v svojem govoru razburjenje živinorejcev glede pašnikov v gornjegrajskem okraju, označuje nezadovoljnost in ogorčenost ljudstva (in izreka gospodu poslancu iskreno zahvalo za njegovo postopanje v prid ljudstva.
Na predlog častitega gospoda Lekšeta se izreče dr. Verstovšeku in poslancem S. K. Z. popolno zaupanje.
Vremenske katastrofe.
Ljubno.
V nedeljo proti večeru je bil hud naliv 'in toča na Teru, kjer je poškodovalo mnogo posestnikov. jTo je v gornjegrajskem okraju že tretja občina, ki je hudo prizadeta po uimah.
Sp. Mislinjska dol.
Zadnji teden je bila v spodnji Mislinjski dolini velikanska povodenj, ki je povzročila mnogo škode. Radovedni smo, če bode ta velika 'nesreča omehčala deželo, da začne z regulacijo Mislinje.
M a r e n b e r š k i o k r a j.
Neurje je povzročilo mnogo škode po našem o-kraju. Na Remšniku je razdrlo občinske ceste tako, da ni bilo mogoče priti ne na Brezno, ne v Maren-berg. Plazovi so uničili več travnikov in njiv. Slična poročila prihajajo iz Vuzenice, )Mute in Vuhreda. Poslanec dr. Verstovšek je storil pri raznih oblastih korake.
rih je posebno ena v resnici orjaško drevo.; vsakdo sprevidi na prvi pogled, da se v 140 letih ni zamo-gla tako .„opitati.“' Ohranila se je iše (med ljudstvom pravljica, da je pri blagoslovljenju vogelnega kamna pribučal tako silen vihar, kakor da, bi hotel vse raz hriba pomesti.
Cerkefv je ,imela sprva lesen strop, še le malo pozneje so ga nadomestilLz izidanim obokom. Veliki oltar je bil nekdaj v neki samostanski cerkvi v Ormožu, spravili so ga sem gor dravski flosarji. Ra-zun že močno obledele slike sv. Ignacija se nahaja na njem še '14, kakor lični portreti izdelanih podob raznih svetnikov in svetnic redovniškega stanu. Oltar na moški strani; predstavlja Kristusa, k stebru privezanega,, imenuje se pa sploh le „(šmohorski oltar“, ker sta ob strani kipa sv. Mohorja in Fortunata.
Znamenito, je zelenkasto, 158 let (171)5) stano bandero s podobo sv. Ignacija. Tudi se še hranijo tri zaobljubljene podobe, ena ima napis:	Ex voto
1780.
Celo novomašnika je že videl naš Ignacij; bil je to tukajšnji rojak in poznejši župnik v Kamnici, g. Stefan Pernavsl, ki je pred 60 leti opravil tu prvo nekrvavo daritev.
Se pred 50 leti je bila jtukaj daleč okrog znana božja pot. Že na predvečer so prišli (romagji in bolj dalnji duhovniki; na god pa procesije iz Ribnice, Vuhreda, Marenberga, St. Jurija, Brezna, St. Ožbalta itd. (Opravilo se je navadno šest do osem in enkrat celo 11 svetrh maš.
Gorečo, zares očetovsko skrb za cerkev in za službo božjo je imel takratni cerkveni ključar, Anton
Politični pregled.
Koinisarijat na Češkem.
Dne 29. julija so bili zapriseženi (člani češke upravne komisije. Pri za.priseženju jei predsednik grof Schönborn naglašal v svojem govoru, da ima komisija dolžnost, baviti se samo s tekočimii (Zadevami. Delovanje upravne komisije mora biti čisto stvarno in se morai izogniti vsakemu! političnemu sporu. Komisija ni izraz stalne (državne uprave, vsi člani pa so prišli v komisijo samo vsled zaupanja, ki ga vživajo kot državni uradniki. Ena prvih dolžnosti komisije je brezpogojna nepristranost napram vsem strankam, zlasti tudi v jezikovnem oziru. Širši krogi občinstva komisiji ne zaupajo, komisija pa si mora to zaupanje pridobiti. Predsednik je konečno izrazil željo, da bi se na Češkem skoraj povrnile normalne razmere.
Predsednik upravne komisije, grof Schönborn, je naročil deželnim uradom, da ne smejo več predložiti dosedanjim deželnim obpornikom 1 aktov v podpis. Da bi ostali tedaj 'deželni odborniki v svoji službi, nima smisla.. Njihova pasivna, resistenca je s tem končana. S 1. avgustom prenehajo tudi njihove dijete, oziroma plače.
Rodbinska zveza med Rumunsko in Rusijo.
„Figaro“ beleži vest, da je v najkrajšem času pričakovati zaroke najstarejšegaj sina rumunskega prestolonasl., 201et. princa Karla z najstarejšo hčerko ruskega carja Nikolaja, veliko kneginjo Olgo.
Komisarjat na Hrvaškem.
Kakor smo že zadnjič kratko javili, je baron Skerlec drugi dan po konferenci z mažaroni konfe-riral z zastopniki koalicije. Povabilu komisarja baron Skerleca so se odzvali člani hrvajško-srbske koalicije grof Kühner, dr. Medakovič, Dušan Popovič, Gregor (TSuškan in dr. Mažuranič. Konferenca, ki je bila zelo živahna, je trajala dve in pol ure.; Baron Skerlec bo te dni nadaljeval 'pogajanja In hoče stopiti v! stik tudi z drugimi strankami.
Sekcijsk,i 'šef Unkelhäuser je nasltopil dne 29. julija večtedenski dopust. Ker je nastopil tudi banski svetnik .Ja.kšič svoj dopust, (prevzame banski svetnik Fodroczy vodstvo sekcije notranjih zadev. — Unkelhäuser se gotovo ne vrne več na svoje mesto, marveč bo imenovan za državnega tajnika jv. hrvaškem ministrstvu.
Skrbs, lastnik (lepe, čez 300 oralov velike kmetije. In on je naprosil, prenočil, pogostil in z vsem potrebnim oskrbel semkaj došle duhovnike.
Kakor pa, vsaka stvar, kadar doseže svoj višek, začne (zopet pojemati, talko je začela pešati tudi Ignacijeva božja pot, da je nazadnje bila na god še le samo ena sveta maša. Mnogo je škodoval božji poti tudi živinski in blagov’ni sejm, (ki se je za ta dan (31. julija) ustanovil v Marenbergu, v središču lepe Dravske doline. — Zadnja leta začelo se je polagoma zopet boljšati, navadno so 'tri ;do štiri svete maše s pridigo.
Glavni shodi so na šmohorsko nedeljo, na god sv. Ignacija in naslednjo nedeljo; manjša shoda staj na binkoštni pondeljek in šmihelsko nedeljo. Vrhu tega je od Jurijevega pa do Mihelovega vsak teden enkrat tiha sv. maša za odvrnitev hudega vremena.
Verni Slovenci Dravske doline in Pohorskih planin! Živimo v dobi, ko se rav(no tako napada sv. vera, kakor se je ob času sv. 'Ignacija).; Kakor je takrat žugala od severa kriva vera Luthrova, izpodriniti pravo vero (Kristusovo, enako si prizajdeva dandanes z narodnim sovraštvom prepojeni protestantizem uropalti nam vero katoliško, jezik slovenski in zemljo domačo. Naši predniki so s j izbrali za branitelja in zaščitnika sv. Ignacija,, postavili so in romali radi v njegovo svetišče, se mu priporočali in tako ostali čisti luteranskih; zmot; posnemajmo jih, priporočajmo se zaupljivo sv. Ignaciju, da nam izprosi milost, ohraniti najdražje svetinje: sv. katoliško vero in besedo materino.	J. P.
*
» *
Predmirje sklenjeno.
Na bojiščih premirje. — Konferenca y Bukarešti dela neumorno. — Tse se poteguje za prijateljstvo Kumunije. — TežkoČe radi Kavale. — Nemčija proti Avstriji in proti Bolgariji. — Slovani ne smejo do morja. — Odrinsko vprašanje še nerešeno. — Zanimiva Wagnerjeva poročila.
Od včeraj, dne 31., julija, opoldne, vlada na bojiščih mir. Prva seja mirovnih delegatov je rodila takoj pozitiven vspeh: sklenilo se je petdnevno premirje. Upanje je vsestransko, da se bo v času teh petih dni posrečilo, spraviti mirovna pogajanja tako daleč, da lahko smatramo to žalostno bratomorno klanje za končano. Kot demarkacijsko črto med sovražnimi črtami je smatrati ono črto, kjer so stale dne
31.	julija predstraže. Za to demarkacijsko črto je premikanje čet dovoljeno. Hitri sklep premirja priča še precej jasno, da so imeli Bolgari vi zadnjih bojih vspehe. Sicer je res, da so velesile in zlasti Rumu-nija delovale na sklep premirja, toda 'Srbija in Grčija nijsta hoteli o tem veliko slišati. Po zadnjih bo-
jih v centrarmi in pri Džumaji so pa) na mah privolili v premirje.
Konferenca v Bukarešti deluje neumorno. Včeraj je imela zopet sejo in je uredila nadalnje delo. Glavne težkoče so se pojavile radi Katvale. Med tem, ko zalitevajo Grki Kav,alo za-se, se Bolgari temu odločno protivijo, češ, da bi bilo js tem omajano ravnotežje med balkanskimi državami. Kočljivo postaja to vprašanje zlasti radi tega, ker imajo tu vmes že velesile svoje prste. Kakor smo že zadnjič kratko omenili, je prišlo radi Kavale do spora med na^i in — Nemčijo. Naša ljuba zaveznica Nemčija se je,.v zadnjem času vrgla povsem na grško in srbsko stran. S tem hoče ubiti kar dve muhi z enim udafrcem. Po
eni strani upa dobiti za svoje izdelke na (ta način na Balkanu, zlasti (v Macedoniji, široko polje., po drugi strani pa upa zadostiti tudi svojim narodnim aspiracijam. Slovani ne smejo do morja, to je deviza na jugovzhod prodirajočega nemštva. Napram Srbiji je morala iti po kostanj v žerjavico krajtkovidna Avstrija, napram Bolgarom se je pa angažirala Nemčija sama, ker se je Avstrija sporazumela z Rusijo: in ne more več vršiti svoje naloge kot oproda nemštva. Nemčija, je tedaj za nas redno nesreča. Ali nas nahujska v kake grde sovražnosti, iz katerih vleče potem lepe dobičke (slučaj Srbija), ali pa nam vpade v hrbet ter nam otežkoči vspehe, s čimur nam kot naša, zaveznica poleg tega Še zmanjša zaupanje (slučaj Bolgarija). Otresti se more iz Berolina in st:, na samostojne noge, to je najpoglavitnejša življenjska naloga, naše monarhije.
Se večjo zamotanosti balkanskega! vprašanja, kot je že, povzroča odrinsko vprašanje. Turki ne mislijo več zapustiti Odrina in opravičujejo svoj korak na vse mogoče načine. Kako jih spraviti iz teg: mesta, to povzroča sedaj največ preglavic. Kombinacij o korakih, ki bi se naj jih podvzelo proti Turčiji, -je nebrojno in porajajo se vsak dan druge. Energična skupna akcija velesil je že izključena. Opustila se je že tudi misel, da bi naj Rusija vdrla v Armenijo, ali forciraja Carigrad. Sedaj se je pojavilo pa mnenje, da bi naj Rusija poslala nekaj zborov svojega vojaštva v Bolgarijo, s katerimi bi se naj napodilo ,Turčina. Tudi o zvezi vseh balkanskih držav, ki bi naj skupno nastopile proti Turčiji, se govori. Pojavljajo se tudi že kompromisni predlogi. Turčija naj zalpusti prostovoljno Odrin, za to se bo pa, korigirala, meja( 'Midija—Enos. Nemški listi priporočajo turški vladi, naj v svoj prid takoj sprejme ta predlog, toda Enver bej noče o tem nič slišati. Posebno neprijetno je odrinsko vprašanje tudi radi tega, ker vpliva nai potek mirovnih pogajanj. Ce Bolgarija izgubi Odrin, potem mora biti njeno stališče v Macedoniji vse drugo kot v nasprotnem slučaju.
Zanimiv moment iz pogajanj v Bukarešti pa je tekma za naklonjenost Rumunije. Bolgarija bi rada pritegnila Rumunijo na svojo stran, da bi tako imela, protiutež proti ostalim državam, a tudi Grčija in Srbija bi rade pridobile Rumunijo za^se, ker bi (bila bolgarska premoč s tem za vedno pokončana, ali bi pa bila Bolgarija prisiljena, stopiti v: — Balkansko zvezo.
Pred mirom.
Dunaj, 31. julija.
Iz Balkana prihajajo vesti, ki upravičujejo optimistično naziranje o položaju. Pred vsem je ugodna vest, da se je sklenilo med Bolgarijo, Srbijo in Grčijo petdnevno premirje, ki se bo, če ne nastanejo kaki posebno resni zapletljaji, po preteku tega roka avtomatično podaljšalo še za nadaljnjih pet dni. Vidi se, da sta na, Balkan« zatvladala pamet in prev-darek. Hiter vspeh rumunskih delegatdv pri sklepu premirja je dokaz, da vodstvo Rumunija pri vseh mirovnih pogajanjih ni samo na papirju. Toda še nek drugi vspeh je dosegla Rumunija, ki je še mnogo važnejši. Med tem, ko je bil še včeraj govor srbskega in grškega ministrskega predsednika precej o-ster in sta zavzemala še Skrajno ultrasinjgentno stališče, je njun govor danes precej drugačen. Sicer še zatrjujeta, da morata brezpogojno varovati interese svojih držav, jtoda že se opaža, da imata resno voljo, da se bo miru na ljubo lahko z njima govorilo. Intrasingentnat nota, strogo odklanjajoče stališče, odklonitev vsakega kompromisa, vse to je izginilo in napravilo prostor mirnejši razsodnosti. Ce vse ne vara, se bo posrečilo ,v Bukarešti, napraviti most, na katerem) se bo dovedlo do poštenega miru med balkanskimi interesenti.
Mirovna konferenca v Bukarešti je še tudi po sebno velike etične važnosti. Ce se namreč posreči delegatom balkanskih držav, d« se sklene mir, ki bi zasigural ravnotežje na Balkanu, bi doprinesle balkanske države dokaz, da si zamorejo same med seboj urediti razmere, brez jerobstva Evrope. Da bi bilo to dejstvo velikanske važnosti, pač ni treba še posebej naglašati. Vsa balkanska vprašanja, še celo notra.pja vprašanja, je vedno le urejevala Evropa, ki je pri tem izključevala balkanske države same. Do sedaj so bile balkanske države vedno le nekak quantite negligabile in se je tudi na Ita način z njimi postopalo; preko njihovih glav je razsojala Evropa o usodi te ali one balkanske države. Se le, če bo prišlo v Bukarešti do stalnega miru, bodo postale balkanske države tudi v resnici samostojne. Se le sklenjeni mir v Bukarešti jim bo za(sigural pravico, da se jih bo ismaitralo kot popolnoma suverene.
Pri mirovnih pogajanjih v Bukarešti se tedaj ne gre samo za to, da bi se pribarantal večji ali pa manjši košček zemlje, marveč gre se za to, da se te države otresejo za vedno evropskega posredovanja. Da je pa to sploh mogoče, je treba, da si medsebojno gredo na roke, da kažejo zmernost rn — politično pamet.
Med tem, ko se zboljšuje položaj med balkanskimi državami (izvzemši Turčijo), in bo, kakor se v pa, kmalu prišlo do zadovoljive rešitve, je še takozvano „turško vprašanje“ vedno nerešeno; v Carigradu je vlada, kakor se zdi, izgubila vso pamet in se je dala tirati od mladoturkov nekam tja, odkoder ni več izhoda; edini izhod bi bil ta, da) se takoj u-klonr zahtevam Evrope. v Enver beg in drugi imajo
pač svoje osebne ambiciozne načrte, ne smejo pa pri tem pozabiti na mir in interese Evrope, Ce so ti gospodje bojaželjni, potem naj gredo na druga bojna polja, da zadostujejo svoji bojaželjni naravi. Toda igrati se z mirom v Evropi, je tako nevarno početje, da bi se lahko šlo za obstoj ne Je evropske Turčije, marveč za celo azijsko Turčijo.
Wagner je va poročila.
Znani vojni poročevalec i„Reichsposte“, Herrn. Wagner, ki je bival za časa druge bajlkamske vojske kot vojni korespondent v Bolgariji, a se je te dni vr-< nil, kakor smo poročali, na Dunaj, priobčuje sedaj razne zanimive podrobnosti o bolgarskem vojaškem in političnem: porazu. Po 'Wagnerju je glavni krivec bolgarske nesreče Danew. Tozadevno piše (povzeli smo samo nekatere glavne odstavke);
Tajnost Danewa.
„(Ministrskega predsednika Danewa dolžita danes bolgarski narod in bolgarska armada za povzročitelja : cele nesreče. Danes je on ujetnik, ki se ne sme prikazati med ljudstvom. Ko je dan pozneje po njegovem padcu prišla njegova soproga] v sofijsko bolnišnico, so si ranjenci trgali obveze in prisilili s tem gospo dr. Danewa, .„soprogo izdajalca“, da je takoj ustavila svoje požrtvovalno delovanje. (Ko je za-zvedela armada v okopih pri Sultaintepe, da je odstopil dr, Danew, je vriskala veselja.
Splošno se v Bolgariji dolži dr. Danewa, da je vsled svoje neodločnosti med arbitražo in vojsko zakrivil nesrečo. Označuje se ga kolt orodje rusofilskih teženj in odrekajo mu pelo bolgarsko rodoljubje, namesto katerega si je postavil fantom vseslovanstva. Njegovi politični nasprotniki — udje sedanje vlade — pripravljajo obširno obtožnico zoper njega. Ko je prevzel Radoslatvow sestavo kabineta, se je napram meni značilno tako-le izrazil :(1 .„'Dal Bog, da je nesrečna hipnosa, v kateri se je nahajal moj prednik, strta za vedno in odvzeta bolgarskemu narodu. (Moj program bo pa ta-le: sporazum in iskreno prijateljstvo z Avstrijo in Rumunijo. Moje prvo dejanje bo tedaj tudi to, da se takoj zopet upostavijo prijateljske razmere z Rumunijo.“
Kam je jadral dr. Danew, ko se dozdevno na zunaj ni podvrgel ruski formuli arbitraže, a je na drugi strani zopet prejemal vsak dan navodila od ruskega poslanika Nehljudowa? Saj ga je ruski poslanik celo med njegovim ekspozejem dvakrat osebno poklical k telefonu!
Na eni strani je tedaj vse pripravljal za vojsko zoper zaveznike, na drugi strani se (je pa sam izjavil napram meni tako-le:	„Jutri odidem v Petro-
grad in upam, da bo vse dobro.“ Ni se pa odpeljal, ampak je le skušal za svojo pozicijo pridobiti širšo podlago na ta način, da je 'hotel za vsako ceno pridobiti Malinowa z demokrati za vstop v vlado. 'Mali-nowu je še celo ponudil ministrsko predsedstvo, Če ostane njemu (Danewu) (še nadalje vodstvo zunanjih zadev. In ko je spoznal, da je postal njegov osebni položaj nerešljivo izgubljen, je tekel k Nehljudowu, kjer se je sklenilo po večurnih 'posvetovanjih, sestaviti kabinet Malinowa, h kateremu bi se pritegnili liberalci, vendar pod pogojem, če prevzame kak intimni somišljenik Danewa zunanje (zadeve. Hoteli so namreč obesiti Stambulovcem, Tbnčevičem in Rado-slavowcem težko breme odgovornosti, ne da bi pri tem izdali veliko tajnost dr. Danewa in njegovih Intimnih. (Kaj je neki ta usodepoljna tajnost dr. Danewa? Ali je igral on — ali je bil izigran?
Misteriozna brzojavka.
Mogoče bo svoj čas [lahko dati avtentično pojasnilo o tisti brzojavki, ki jo je predložil dr., Danew tisti dan, ko se je sešlo sobranje, vodjem strank v označilo položaja. Brzojavka :se je glasila približno tako-le :
„Zveza med sedmo in osmo divizijo izgubljena-Srbsko prodiranje preko Kočane nevzdržljivo. Iščite posredovanja! General Kowaöev.“
Težko je naslikati z besedami depresijo, ki se je polastila poslancev. V bifetu sobranja sem imel priliko, se o tem prepričati in slišati !iz ust znamenitih parlamentarcev naziranje o položaju. Tak udarec po prvih brzojavkah o zmagah na Ešenovempolju, Krivolaku in Gjewgjeliju! „Vsega je konec, «kloniti se moramo povelju iz Petrograda“ — tako mi je povedal neki vodja opozicije, ki zavzema v sedanjem ministrstvu odlično mesto.
Med tem je konferira! dr. Danew| z načelniki strank v svojem salonu in se pri tem delal daleko-vidnega politika, ki je vse, to (videl priti. V tej uri se je pač dostavilo v ekspoze ministrskega predsednika ono mesto, ki je govorilo o „(pogreških strategič-nega razpostavljeni a“ — zastrupljena pšica, zoper generalisima Savowa. Jaz sicer nisem slišal, toda verodostojne osebe so mi pripovedovale, da si je dovolil neki vodja opozicije vprašanje na Danewa, če je tej usodepolni brzojavki tudi pridjan dotični originalni košček papirja'Morseyjevega aparata. Ta se baje še do danes ni našel in iz okolice Kovačewa sem izvedel, da je ta odločno odklonil, da bi se ga smatralo za aivitorja te brzojavke! Do sedaj še čelov poučenih krogih tv Sofiji niso edini, ali je bila ona brzojavka Danewa pristna, ali ne. Vendar je vredno, da se povdarja, da Danew ni mogel še celo s pomočjo te brzojavke doboti odobrenja strankinih načelnikov, da naj se zaprosi Rusija za posredovanje.
Prva mirovna konferenca, v Bukarešti.
K predvčerajšnji seji mirovne konference v ru-munskem zunanjem ministrstvu so prišli delegati malo pred 4. uro popoldne. Najprej so* prišli srbski in črnogorski delegati, nato bolgarski in grški, vsaka delegacija posebej, Rumunski delegati so prišli vsak zahse. Kmalu po 4. uri popoldne je otvor,il rumunski ministrski predsednik Majorescu sejo, nakar je grški ministrski predsednik Veniselos izjavil, da soglaša z željo po prekinjenju sovražnosti. Takoj je pred-» sednik Majorescu nato prekinil sejo, da da vojaškim strkovnjakom priliko, da redigirajo konvencijo glede premirja. Ko je bila seja konference zopet otvorjena, so delegati odobrili vojaški protokol, (ki izrekal da se sovražnosti prekinejo za Det' dni.
Druga mirovna konferenca.
Bukarešta, dne 31. julija. (KI. b.) Druga seja mirovne konference se (je prijčela, ob 4. uri popoldne. Pred konferenco se je vršilo zaupno posvetovanje rumunskih delegatov, ki so kkmečno veljavno določili topografično mejne točke, kojih ratifikacijo zahteva Rumunija.
V javni seji je bil najpoprej odobren : zapisnik prve seje, katerega so podpisali vsi delegati.
Predsednik Majorescu j(e nato predlagal, da se grupirajo udje konference po spornih interesih in si naj medsebojno v posebni seji javijo svoje predloge, tako da bi glavna vprašanja, že poprej posvetovàna in pojasnjena, prišla pred konferenco. Vodje posameznih delegacij so soglašali s tem predlogom.
Prihodnja plenarna seja jutri.
Sultan koče imeti Odrin.
Iz Bukarešte se poroča:
Dne 29. julija je oddal turški poslanik rumun-skemu kralju sultanov odgovor na zadnjo brzojavko kralja Karola. V odgovoru skuša sultan doprinesti dokaz, da je posest Odrina ,iza varstvo Carigrada in Dardanel neobhodno potrebna.
Konferenca veleposlanikov.
Konferenca veleposlanikov dne 29. julija je trajala tri ure. Konferenca je definitivno končala sledeče predmete:
1.	Vprašanje financijelne podpore Crnigori.
2.	Redigiranje oficijoznega protokola glede ureditve vprašanja srbskega dohoda do Jadranskega morja.
3.	Ureditev vprašanja organizacije Albanije. Albanski Statut je bil sprejet.
Albanija dobi kneza, katerega bodo velesile po preteku 6 mesecev designirale.
Med' tem se bo organizirala uprava Albanije. Za to odpošljejo velesile v Albanijo,* posebno kontrolno komisijo, obstoječo iz 7 članov. V tej komisiji bo imela vsaka velesila po enega in Albanija enega zastopnika. Komisija) bo imela nalog študirati razmere v Albaniji ter staviti primerne predloge glede bodoče organizacije albanske uprave. Albansko orož-ništvo bo stalo pod poveljstvom švedskih Častnik o*/.
Prihodnja seja se vrši danes, v petek, ter se bo bavila z vprašanjem južnoalbalnskih mej. Ta seja bo najbrže zadnja seja reunije sploh.
Raznoterosti.
Zlata sv. maša. Od Sv. Petra na Medvedovem selu nam pišejo : Redko slovesnost zlate sv. ma^e bo v nedeljo, dne 3. avgusta, slovejsno obhajal pri nas velečastitr vpokojeni župnik Janez Sparhakl, ‘ki že 34 let deluje med nami. Cern župnija se veseli tega lepega praznika in želi starčku-izlatomašniku še mnogo let. Srečne se štejemo, ker : imamo vsled bivanja vpokojenega gospoda v naši sredi vedno dvojno službo božjo.
Duhovniške spremembe. Za provizorja v St. Andražu nad Velenjem je imenovan č. g Valentin Kropivšek, kaplan v Šoštanju; prestavljen je č. g. kaplan Pečnak Josip iz Trbovelj v Novo Cerkev; nanovo nastavljeni so čč. gg. kot kaplani: Fr. Lukman v Trbovlje, Alojz Rezman v Ljutomer, Franc Toplak v Središče, Ivan Oblak v St. Jurij ob Ščavnici; dosedanji provizor na Polzeli, č. g. Alojzij Musi, je nastavljen kot kaplan istotam.
Promocija. Na katoliški univerzi v Friburgu v Svici je dne 22. julija promoviral za doktorja filozofije naš štajerski rojak p. Hadrijan Kokol O. F.
M.	Mladi velečastiti gospod doktor 1 je znan našim cenjenim čitateljem po mnogih pismih iz Friburga in mu s čitatelji vred k promociji čestitamo!
Od južne železnice. Pni odsekih za vzdrževanje proge so se zgodile sledeče osebne spremembe: na novo je sprejet v Zidanem mostu aspirant Rudolf Hatzon ; prestavljen je asistent Hubert Luschützky iz Briksena v Zldanimost; prestavljen je aspirant H. Lorene iz Celja v, Brunneck.
Slovenskim zdravnikom. 'Mesto okrožnega zdravnika za Muto, Pernice, 'Sv. Primož in Soboto s sedežem v Muti, je do dne 31. avgusta razpisano. Potrebno je znanje jezikov, rabljenih v okraju. Upamo, da slovenski zdravniki tega mesta ne bodo pustili iz evidence. Dobro bi bilo, da se za taka mesta briga tudi društvo slovenskih zdravnikov.
C. kr. arkivalnl svet. Po smrti svojega predsednika, blagega barona Helfertaj, i se je centralna komisija za raziskovanje in ohranjevanje zgodovinskih in umetniških spomenikov popolnoma reorganizirala. Prej je obsegala tri sekcije, prvo za predzgo-
dovinsko in rimsko dobo, drugo za krščanske spomenike, tretjo za arhivalije. Vse te sekcije bodo od-sihdob samostojne. Arheološki, predkrščanski oddelek se reorganizira v zvezi z arheološkim inštitutom na Dunaju. Krščanski (spomeniki so polje za centralno komisijo za ohranjevanje spomenikov (Z. K. für Denkmalpflege), ki izvršuje svoje posle potom novoimenovanih deželnih konservatorjev, državnih uradnikov za cele provincije. Na 'Štajerskem, Tirolskem, Primorskem in Češkem že poslujejo, v mnogih deželah pa Še niso imenovani. (Nekdanja arhivalna sekcija pa se je podredila c. jkr. avhivalnemu svetu pri notranjem ministrstvu. 'Ojhrani se sistem zasebnih konservatorjev, ki opravljajo svoj posel kot postranski poklic. „Straža“ od 25j. jul. Je objavila njilr imena za Štajersko. Njihova nalqga jje1, pregledati in popisati vse arhive in biblioteke v svojem področju, prepričati se o racijonelnem načinu njih shranjevanja ter paziti, da se ne uničijo, raztresejo ajli razprodajo. V interesu zgodovine je -to gotovo hvalevredna naloga, in zasluži, da se požrtvovalno podpira od vseh prizadetih ' činiteljev, pred vsem lastnikov arhivalnih zbirk in knjižnic. Gre za zapisano besedo naših prednikov.
Prelat Franc Lender, najstarejši poslanec nemškega centra, je umrl. Rojen je bil leta 1830 v Konštanci. Poslanec nemškega državnega zbora je bil od leta 1871. Odlikoval se je zlasti v času kulturnega boja.
Slovencem, ki žele na morje, se priporoča morsko kopališče Baška, kjer so posestniki sami Slovani. Zgradilo se je moderno morsko kopališče in sicer na zadružni podlagi. Člani lahko postanejo samo Slovani, delež znaša 25 K. Načelstvo je določilo, da sprejme 500 članov Cehov, 300 članov Slovencev in 200 članov Hrvatov. Tik kopališča ob morju se dviga nov hotel „.{Velebit“, kjer stanejo sobe K 3.20—4 na dan, hrana za cel dan K (4.—. Hrana je izvrstna in obilna. Preskrbljeno je za pijačo (dobro pivo in vino), pa tudi za abstinente, ker je za vse goste pripravljena voda, druga pijača se niti ne ponuja, se mora temveč izrecno naročiti. Parniki odhajajo naravnost iz ‘Reke vsak torek, četrtek in soboto ob 12. uri 55 minut popoldne (proga |„|Austr(>-Croata). — Štajerski gost.
Agitacija nemškega Schulvereina potom tiska. Schulverein je izdal letos svoj koledar v 30.000 izvodih, nadalje poseben ljudski koledar v 20.000 iztisih, koledar za otroke v 200.000 iztisih. Vsem članom, ki jih je nad 200.000, se dostavljaj četrtletno izvestje: „Boj za nemštvo“, a društveno glasilo „Der getreue Eckart“ se tiska v 7000 izvodih, Slovenci pa nimamo skoro nikakega narodno-obrambnega tiska. -„Narodni obrambni Vestnik“ v sedapjem obsegu in obliki pač ne Zadostuje.
Podružnica Slovenske Straže pri Sv. Križu n. Mariborom je ravnokar odposlala, osrednji blagajni Slovenske Straže v Ljubljani 103 K (20 vin. ; pač lepa sVota za to majhno obmejno župnijo, ki dela podružnici vso čast. Podružnice Slovenske Straže, posnemajte !
Najboljši odgovor. Za Slovensko Stražo je daroval gospod Anton Kocbek, župnik pri Sv. Križu n. Mariborom;, 5 K v odgovjor na predrzno [beračenje nemškega Schulvereina.
Statistika avstrijskih vin. Večkrat se je že izrazila želja, o rednem vsajkoletnem preiskanju kemičnih sestavin raznih brezdvomno naravnih tuzemskih vin in moštov. S tem bi se dobilo najširšo podlago za presojo raznih vinskih pokrajin. Konečno je poljedelsko ministrstvo ugodilo tej želji in 1 naročilo zvezi kmetijskih preiskušelvališč v Avstriji, naj izvede avstrijsko vinsko Statistiko, ter je določilo tudi primerno državno podporo. V smislu od imenovane zveze zamišljene organizacije za vinsko statistiko se bo polagala posebna važnost na to, da bodo pri nabavi za poskušnjo potrebnih moštov |in viti ter pri preiskanju sodelovali primerni uradni organi, ki se razumejo na tehniko vinskega pridelovanja, poznajo Viinorejce in lastnike kleti ter znajo ceniti pomen, ki ga imajo vprašanja, 'katera naj 'ße reši potom vinske Statistike. Državnim kletarskimi nadzornikom se je pa naročilo, naj pomagajo zvezi kmetijskih preiskuševa-lišč pri vinsko-išltatističnem delu.
Državne železnice so aktivne. Kar, pomnimo in že dalje časa 'sem se je zgodilo prvikrat, da izkazujejo državne železnice aktivno bilanco. Uprava drž. železnic poroča za leto 1912: Dohodki znašajo 877.4 milijonov kron, izdatki 675.7 milijonov kron, preostane tedaj 201.7 -milijonov kron. Razun tega, so plačale državne železnice državi 14.5 milijonov kron davka, in -so odplavale 37.6 milijonov kron državnih dolgov. V celoti so tedaj 'dale državne železnice državnim blagajnam 253.8 (milijonov kron. Na drugi strani je plačala država za posojila,, ki jih je morala najeti, da je železnice zgradila in kupila, 247.2 milijonov K obresti. Država je tedaj porabila j za dolg na železnicah 6.6 milijonov kron manj, kakor so jr železnice prinesle. Državne železnice so (tedaj s 6.6 milijoni K aktivne, med tem, ko so bile še lansko leto pasivne z 9.2 milijoni K.
Birokratizem. Iz Budjevic poročajo, da sta stala tam' pred kratkim dva muzikanta pred sodiščem tožena od državne železnice za 10 vinarjev, katere sta pri neki vožnji premalo plačala. Izkazalo se je, da je bila zahteva železnice pomotna in sta bila tudi oproščena. (Železnica je bila s svojimi [zahtevami od-kazana na civilno pot.
Sladkor bo ceneji. Sladkorne rafinerije so sklenile, znižati ceno sladkorju za, 2 K pri 500 kilogramih. Vzrok je iskati v zelo ugodnem stanju sladkorne pese.
Štaj§rs&&.
Mariborske novice.
Sklep šolskega leta. V torek, dne 30. julija, je bila skušnja na tukajšnji deželni sadjarski in vinarski šoli in ob enem sklep šolskega leta. Deželni odbor je zastopal Franc grof Attems. Solo je obiskovalo 13 Nemcev in 31 Slovencev. Vkljub temu je zavod popolnoma nemški, učiteljsko) osobje ultranemš-ko. K slovesnosti je deželni odbor (povabil mariborske nemške liste, slovenskega nobenega.
V zadevi blagoslavljanja1 novega mostu stoji naš okrajni glavar pl. Weiss popolnoma na stališču mestnega zastopstva, da je nepotrebno, most po katoliškem ritu blagosloviti, čeprav bi bila njegova (naloga, v tem oziru dajati mestnim očetom pa/metne nasvete, kateri bi, kakor se nam poroča, imeli tudi gotovo vspeh. Mestno zastopstvo je dobilo na zadržanju okrajnega glavarja najmočnejšo oporo. Ako bi se seveda moglo doseči, da bi Weissov prijatelj Mahnert blagoslovil most, bi ,se blagoslavljanje vršilo pompozno, toda katoliški Škof — brrr! Zelo umestno bi bilo, ako bi pl. Weiss Šel glavariit v kak prote-stalntski okraj.
Za slučaj, da se bo novi državni most vendar le slovesno otvoril, poskrbeli bodo Slovenci iz mesta in okolice, da dobi otvoritev tudi slovenski značaj. Most je državni in država mora na slovenski zemlji upoštevati tudi slovenski živelj.
Ptujske novice.
„Sloga.“ Tukaj se v liberalnih krogih gdKori, da „Sloga“ ni prenehala za vedno, ampak da bo na jesen začela zopet izhajati, če tudi pod drugim imenom in v drugi obliki. Izdajali jo bodo staro- in nila,-doliberalni advokatje, med katerimi se jje doseglo že sporazumljenje. Zjedinili so se, da naj bo „Narodni List“ protitežje proti „(Slovenskemu -Gospodarju“, in novi list (proti „Straži.“ Kje bo to glasilo spodnještajerskih liberalnih advokatov izhajalo,, še ni določeno; vsaj izvedeti nismo mogli o tem ničesar natančnega.
Ptuj. V soboto, dne 2. avgusta, bo \ hiši tik pošte otvoril brat g. državnega poslanca Brenčiča, g. Alojzij Brenčič, novo trgovino z manufakturnim blagom. Našim somišljenikom novega trgovca najtopleje priporočamo!
Celjske novice.
Liberalnim gospodom je sedaj žal, da se je lagalo po njih časopisju o naši tukajšnji posojilnici. To se razvidi iz dopisov v njih listih, ki razodevajo, kako neljubo jim je, ako jih spomnimo na njih grehe v zadružništvu. Liberalci se naj zahvalijo za vse udarce uradniku Mestne hranilnice gospodu Hitru, ki je (spravil ono nesrečno notico v „(Slogo.“ Mi pa se ne damo napadati, posebno ne na podlagi neosnovanih izmišljotin liberalnih posojilniških uradnikov, ki bi morali vedeti preceniti dalekosežnost svojih neutemeljenih trditev.
Celje. Pri Čestitajnju Rosegger ju je imel veliko besedo naš podžupan Maksi Rauscher. Marsikateri Nemec se je vprašal, ali je Rauscher že videl kedaj kako Rosegger j evo knjigo. Vobče lahko povemo tajnost, da večina- .celjskega „(nemštva“ nima, ne duha ne sluha o Roseggerju. A Častimo ga!
Celje. Naši Nemci naredijo' v nedeljo, dene 3. avgusta,, izlet v slovenski Hrastnik, kjer se bo vršilo „ein großangelegtes Volksfest.“ Kaj pa delajo veliki liberalni prvaki Roš in Vodušek itd., da se lahko v njih občini vršijo velegermainske veselice na slovenskih tleh. Vodušek premišljuje, kje in kako bi nastopil proti svojemu župniku, Roš pa ima druge ideale, kot narodnost*
Ljutomerske novice.
Opis otvoritve žrebe-tnjaka na Cvenu v „Slov. Gosp.“ je izval med našimi liberalci besnost indijskih dervišev in fakirjev. Zakaj neki ? Dopis je bil popolnoma (glede ’zaslug za žrebetnjalc) nepristranski, da bi lahko izšel tudi v liberalnem listu. Vendar razburjenost v taboru liberalnih poglavarjev! Ali so vendar le zasledovali druge namene, kot stvarne, a jih niso dosegli? Da, so liberalci ozmjer j ali naše pristaše s „farovŠkimi faloti“, za to pride šiba za nje. Zmerjati se ne damo kar tako, posebno pa ne od subjektov, kakoršni so liberalci. Do sedaj ;smo marsikaj pokrili s pilaščem krščanske ljubezni, od sedaj tega ne bomo.
Drugi kraji.
Slivnica pri Mariboru. Četrt stoletja že pasejo nad vse skrbno naše duše ponižni, pobožni in neutrudni duhovni svetnik častiti gospod Fr. Hirti. Na obletnico nekdanje inštalacije — dne 22. julija h- so jim spletli poleg naravnih tudi zaslužen venec za-1 hvale in udanosti po svojih najboljših močeh in moJ žeh: oba grajjščaka ((slivniški in rački), vse šole z učiteljstvom, požarne brambe, mladeniška ,in dekliška ter čvetere (stanovske) Marijine družbe, 'Orli s krojem pri obhajilni mizi, možje z državnim in dežel-
nim poslancem iPišekom na čelu, vsa vas z zastavami, veselo pritrkavanje zvonov in slovesen strel — vse to in slično je bilo ta dan človeško plačilo za 25-letno zvesto, neutrudno delovanje, za skrbi lin napore. „.Veselite se z veselimi“ so si mislili tovariši in sošolci slavljenca, njegovi bivši gospodje kaplani ter vsi sosedi' dekanije, mil. prošt ptujski, zastopnika kapucinov in frančiškanov, prihiteli so od vseh strani, čestitat jubeznjivemu, mladeniškemu sobratu in proslavljat njegove le /dobre lastnosti. Slavlju krono so nadjali prevzvišeni nadpastir, ko so z dvornim spremstvom ob 3. uri popoldne en pleine parade stopili vedrega lica, poln hvaležnega navdušenja za vrlega duhovnika svoje vladikovine med krog njegovih čestilcev. V prelepem nazdravu so povdarjali zgovorno nevenljive zasluge in nešteta dobra dela, Čednosti in blagosti ter vrline dobrega pastirja te slavne fare, združujoč svoja srčna, voščila za bodočnost. S prevzvišenim knezoškofom sklene pač tudi vsak navzočih kakor nenajvzočih prijateljev: Bog ohrani jubi-larja Hirtija do skrajnih mej človeških „Meni v radost in tolažbo, Škofiji v čast im ponos, duhovnikom v zgled in veselje, starodavni Slivnici v časno in večno korist ! “i „Ecce -sic benedicetur, qui timet Dominum“ (127, 4).
Posavje. Dne 28. in 29. julija je poromalo 600 štajerskih Slovencev iz Posavja s posebnim vlakom, od Brežic na Brezje. Drugi dan je večina v najlepšem vremenu obiskala tudi Bled, imela na otoku službo božjo, prepevala po jezeru ter uživafta krasni razgled raz stari grad in so se romarji vsi Veselega srca vrnili na svoj dom.
Luče. Katoliško izobraževalno društvo je priredilo v nedeljo igro „Dve materi.“ Igralci so zopet izvršili svojo nalogo kar najboljše.! Mešani • in moški zbor sta zapela narodne pesmi. Lepa alpska vasica Luče ima, v okrilju katoliškega izobraževalnega društva, svoje gledališče. Zasluga gre častitemu gospodu župniku, županu in posebno gospodu Dežmanu in gospodu organistu. Dr, Verstovšek (je po igri pred veliko množico ljudstva označil pravo delovanje S.
K.	S. Z. in izobraževalnih društev. Povdarjal je še zlalsti vzgojevalni namen teh društev in jz veseljem pohvalil nad vse delavno društvo v Lučah. Le naprej, požrtvovalni možje, za blagor ljudstva!
Ljubno. V nedeljo, dne 3. avgusta priredi tukajšnja kmetijska podružnica zborovanje po poznem opravilu. Predavala bodeta Častiti gospod župnik De-korti in poslanec gospod dr. Karol Verstovšek. Kmetje, pridite!
Gomllsko. Vabimo na veliko ljudsko veselico, ki io priredi pododbor Slovenske dijaške zveze ob priliki svojega občnega zbora na Gomilskem v nedeljo, 'dne 3. avgusta t. 1, v dvorani Gasilnega; doma in sosednem vrtu. Spored: 1. H. O. 'Vogrinov posavski šumi. Velika glasbena slika, proizvaja'! dijaški tamburaški zbor pod vodstvom tovariša abiturijenta Krošla, 2. Fr. Ferjančič: Naš prapor. Moški zbor, vodi tovajriš Krbač. 3. Pozdravni govor. 4. Jurčič-Cesnik: Domen. Narodna igra v petih dejanjih, 5. Bozzotti: Oprosti me, o mati moja! Tamburaški zbor. Na to se vrši prosta zabava na okrašenem vrtu. Nastopi prva dijaška telovadna vrsta, na, orodju, petje, tamburanje, ribji lov, Šotori, šaljiva pošta, komični prizori itd. Začetek ob 3. uri popoldne. . Vstopnina: prvi sedeži K 1.20, drugi sedeži 60 -vin., stojišča 30 vin. Veselica se vrši ob vsajkemu vremenu. K obilni udeležbi vabi pripravljalni odbor, Ker je čisti dobiček namenjen obmejnim Slovencem, J se preplačila hvaležno sprejemajo.
Z Menine planine. V „Narodnem.Listu“, Št. 29, opisuje nek frakarski dopisnik potek glavne skupščine gornjegrajskega okrajnega zastopa dne 7. julija t. 1. Dopisnik lažnjivo trdi, da je Turnšekov predlog, naj se g. Praprotnika, nadučitelja v Mozirju, priporoča radi zaslug za sadjarstvo v najvišje odlikovanje, propadel. Res je le, da načelnik predloga radi nesporazumljenja in napačnega mnenja ni hotel dati na glasovanje. Torej o propadu ni govora. Sicer pa vživa g. Praprotnik radi svojega 401etnega vzornega 'delovanja v prid sadjarstvu našega okraja povsod zasluženo priznanje. G. Praprotnik pa tudi odklanja vsako osebno odlikovanje. On je vesel, ako vidi glede šole in sadjarstva lepe uspehe. — Dopisnik „Narodnega Lista“ je po liberalni navadi zamolčal poročilo g. Turnšeka ml., ki je poročal, da je dobil okraj po posredovanju poslanca 'dr. Verstovšeka pri nekem zavodu v Gradcu posojila 200.000 K po 4/4'%, da se izplačajo 'draga posojila tukajšnjih denarnih zavodov.
S tem si prihrani okraj na leto 2000 K. Dopisnik je seveda to lepo zamolčal, da ne bi davkoplačevalci spoznali, da naši ljudski zastopniki res delajo povsod za naš blagor. Liberalni poročevalec tudi pozabi omeniti pomoto nekega tukajšnjega denarnega zavoda iz 1. 1911, katero je pri pregledovanju računov našel gospod Turnšek in jo je tudi v javni seji okrajnega zastopa omenil. „Pomota“ znaša celo 1000 K. Zgodovina tega, liberalcem tako neljubega tisočaka, je zapisana v knjigi sejnega zapisnika. Liberalci, skrbite za večji red v vaših posojilnicah, pa ne bo toliko polomov! Liberalni dopisnik tudi omenja, 'da je g. Turnšek celo odbornik S. K. Z. G. Turnšku je to gotovo bolj v čast, kakor pa da bi sodeloval pri falitnih liberalnih organizacijah.
Ormož — zopet v nevarnosti za sivoj posilinem-ški obstoj. [V nedeljo so hajlali naši Germani v gostilni „pri solncu“ ter kovali naklepe, kako se ubra-
niti grozeče nevarnosti Slovencev (Slavengefahr). . . Sneli so dvojezični napis raz te gostilne in jo prekrstili iz strahu pred „slivenskim solncem“ v nemško: „Zur Sonne.“ Slovencem/ se je torej v tej gostilni k,solnce“ za vedno skrilo, ker nemško „Zur Sonne“ vendar ne more veljati za nas. Nas : Slovencev v nemških gostilnah ne marajo več, to so pokazali ti Germančki sami, ko so potiskali iz gostilne „pri solncu“ mirne Slovence na cesto in jih s pomočjo policaja odpravljali. ‘To res ni nikjer zapisano, da bi imel policaj kravico, mirne goste kar od gulaža proč „v imenu postave“; na cesto goniti. iTökrat so nam res storili veliko uslugo, pokazali so jajvno, da ormoški Nemci nas Slovencev in našega slovenskega denarja ne marajo. Se več, če mi pridigujemq ,„Svoji k svojim“, imamo takoj Germane in paragrafe na vratu. Ormoški 'Nemci pa Še nas pri tem delu za narodno probujo in zavest naravnost podpirajo, ker česa drugega je ormoškim in okoliškim Slovencem potrebno, kakor #to, se dati od ormoških Germajnčkov in na njih komando od policaja goniti iz nemčursikih go-stilen in trgovin. Saj so potem Slovenci navezami le na slovenske gostilne in trgovine in rayno to je, kar mi hočemo, namreč, da se. naše slovensko ljudstvo o-trese tujca in nemčurskega jarma.
Teharje. (Vlomilec cerkvenih nabiralnikov za milodare prijet!) Ko je dne 26. julija proti 7. uri prišla tukajšnja cerkvena služabnica Neža Korošec v cerkev, je zapazila 181etnega delavca Rudolfa Gajše-ka iz jTieharij, ko je ravnokar zapuščal cerkev. Slučajno pogleda na mesto, kjer se je nahajal nabiralnik za cerkvene milodare ter opazi, Ida je izginil. In ker je imela takoj sum, je (vprašala Gajšeka, kam da je izginil najbiralnik. Gajšek se je pa na to vpraša-' nje tako zelo prestrašil, da mu je padel nabiralnik, ki ga jje imel skritega pod suknjo, na tla. Korošec je takoj prijela Gajšeka in ga je talko dolgo držala, da ni prišel občinski policaj, ki ga je odvedel v občinski zapor. V trenutku, ko lje mislil, da ga nihče ne opazuje, je vrgel od sebe dleto, tod^, policaj je to o-pazil in še le sedaj je Gajšek priznal, da je Ion odtrgal z dletom nabiralnik, katerega je hotel pozneje razbiti. V nabiralniku je bilo K 8.53 vin.
Velenje. Iz Velenja se nam poročaj: Kakor v vsalkemj narodno ogroženem kraju na Spodnje-Sta-jerskem, tako 'tudi v Velenju, vzdržujejo takoimeno-no „nemško“ stranko večinoma i obrtniki, ki žive po največ od slovenskega denarja. Vsled tega je treba ravno pridobitvi posameznih narodnozavednih slov. obrtnikov posvečati največjo pozornost in gledati, da se pridobi slovenskega obrtnika^ in se ga tudi z zaslužkom podpira. Človek bi mislil, da se tega zavedajo ta/komtenovani boljši ljudje, a je žalibog v marsikaterem slučaju nasprotno. Pri nas smo imeli do sedaj le enega kovača, ki je pa v popolnoma nemških rolkah; dela pa je v kraju dobro za dva taka o-brtnika. Da bi ne bilo treba tukajšnjim Slovencem čakati večkrat na tujčevo milost in da bi lajhko podpirali domačina Slovenca, nastaniti se misli tu kovač Slovenec. Pri ogledni komisiji je pa žalibog delal stvari največje zapreke tukajšnji posestnik, železniški uradnik v Šiški pri Ljubljani, gospod Prevec, ki je veljal do sedaj pri nas za poštenega Slovenca, a je pokazal ravno sedaj s svojim vedenjem, da smo se v njem zelo motili. Županov namestnik in prvi obč. svetovalec se je radi vedenja omenjenega! gospoda užaljen odstranil iz komisije. Kaj pa je gospod Prevec s tem, da je poživljal poštenega slovenskega ■ občinskega odbornika, naj (govori nemški, nameraval in mislil, pa sam Bog vedi. Morda je pa pristopil za čas svojega dopusta k tukajšnjemu nemškemu pevskemu društvu, ki že dolgo krvavo pogreša i dobrega basista.
Kaj-
bo, kaj bo iz tega ?
Ž-e Četrti otrok je jel kašljati. Z bonbončki so fei že pokvarili želodce, s čaji se jih tu-di ne more več siliti. — Prijateljica! Kupi si nekaj škatljic Faysovih pristnih mineralnih pastilj. V naši hiši ; ne smejo nikdar manjkati. Pazi pa, da dobiš pristne. Skat-Ijica stane le 1 K 25 ivin.
a
«Ra cosa
Poslano. Ne dolgo tega sem bil v Mariboru po o-pravku. Imel sem nekaj ur časa. Hotel sem nakupiti nekaj blaga za mojo družino. Ko sem, hodil po mestu in si ogledal izložbe, sem se čudil, da nisem našel nobene slovenske trgovtihe. Klicali so me sicer v vsako trgovino v slovenščini, a napise nad vhodi sem videl samo — nemške. 'Odločil sem se, da ne kupim nič ; kar zagledam slovenski napis J. N. Sostari č. Ogledam si to trgovino. Videl sem najlepše blago razsta/vljeno. V trgovini si nakupim raz 'nega blaga za obleke, platno, srajce, predpasnike itd. Bil sem z blagom in postrežbo zelo zadovoljen. Priporočam občinstvu tvrdko J. N. Šoštarič, Maribor, Gosposka u-lica št. 5. Vredna je, da se jo priporoča!
Narodno gospodarstvo.
Milo dražje. Avstrijski producenti mila so sklenili, da, z ozirom na izredno podraženje vseh surovin zvišajo milu ceno za 4 K na 100 kg. — Naše
stališče ne more biti drugo, kot to, da naj cene talilu, ki ga rabi gospoda za svoje razkošje, poljubno zvišujejo, milo za neobhodno potrebno vsakdanjo porabo najširših slojev zviševati, je pa brezsrčno odiranje od strani kapitala.
Cena živine pada — meso ostane drago! „W. Landw. Zeitung“ piše:	„Na vseh sejmih plemenske
in klavne živine je v veliko škodo avstrijskih živinorejcev zabeležiti močno padanje cen. Tjudi cene pitane živine kažejo neugodno tendenco. O kakem znižanju cene mesa se pa do zdaj še nič ne čuje in konzumenti so povsem mirni, Če prav bi bila/ ugodna prilika, zahtevati znižanje cen mesa. Ce pozneje, kar je povsem naravno, cene živine zopet 'nekoliko poskočijo, potem se seveda takoj dvigne vpitje in krik po odprtju mej za uvoz žive živine in neomejene množine mesa $z inozemstva. Je pač stara,pesem: mesarji si znajo pomagati, kmetje in konsumenti pa ne.“
—H—MMS—....... ve» SC^aHaBMBBggaaHBgB
Liliisko mlečno milo
s konjičkom
iz tovarne Bergmanna & Co., v Dečinu ob Labi
je in ostane neprekosljivo v učinkn zoper poletne pege in se pri racijoneinem negovanju kože ne mere pogrešati. To nepobitno dokazujejo vsak dan došla priznalna pisma. Komad 80 vin. in se dobi v lekarnah, drogerijah in parfumerijah itd Da si ohranijo dame nežne roke, se je izborno izkazala Bergmannova lilijska krema „Manera“. Dobi se povsod v tubah po 70 vinarjev.	43
Razgled po svetu.
Strela udarila v družbo planincev. Iz Inomo-sta poročajo, da je udarila strela na Brandjochu v družbo planincev. Bilo jih je ,20- 251etni litograf Fr. Weller iz Draždan je obležal na mestu mrtev, osem jih je težko opečenih, ostali pa so odšli s strahom.
Wilsonov kabinet — žurnalistov., Nemjški cesar je nekdaj nazval žurnaljste ponesrečene gimnazij-ste, sedanji predsednik Združenih ameriških držav Woodrow Wilson pa je popolnoma/ (drugega mnenja. O tem priča njegov kabinet v Walshingtonu. Bivši rektor v Princetowinu, sam plodovit pisjajtjelj, je zjdaj sestavil svoje ministrstvo na pol fiz publicistov. Bry-ato, državni tajnik, je izdajal tednik, „Commoner“, mornariški tajnik Danielo izdaj,aj „(Relajfgh News a. Observer.“ Tajnik za notranje zadeve Frafnklin K. Lane je tudi veteran peresa. Prej je izdal „(Tlacoma News“, pozneje je bil dopisnik in reporter. Trgovinski minister je še le pred kratkim izdal knjigo |„|Ti. New Industrial Day“, v kateri podaja program /glede tarifne in industrijske politike. V parlamentu se-vero;ameri!Š|kih Združenih držajv, v kälterem je zanimanje za vlajdno upravo -Večje, nego pri nas, je, zelo mnogo poslancev-ižurnalistov. Od 27 držav ima vsaka najmanj enega posl a|n c aj-žurn allst a. ( Champs Clark je bil žurnalist, poslanec > Glass izdaja list „News“ v Lynchburgu. ITudi diplom;atična poslanstva je predsednik Wilson pov(eril žurnali stom- Walter Hines Page, poslanik v Londonu, ' je izdajal „Work Worlds“, njegov tovariš v Timu, Nelson Pajge, je pisatelj, poslanik v Bernu, Sjtowall, izdaja „iSavannab News“ itd. Kakor se vidi, so žurnalisti v ministrski in diplomatični službi prav dobro vporabni. In morda pride (čas, ko bo tudi nemški cesar izpremenii še svoje mnenje.
Tat v avstrijskem finančnem ministrstvu. V zadnjem ča^u je kradel neznan tat v raznih oddelkih finančnega ministrstva najrazličnejše stvari. Iz neke pisarne je izginil pisalni (stroj, vreden 600 K, uradnikom je zmanjkala obleka, denarnice, zlatnina itd. Dolgo so iskali tatu, toda zaman. Dne 16. julija pa so ovadili zadevo policiji, ki (je uvedla strogo preiskavo. 'Že drugi dan so prijeli v pisarni nekega finančnega tajnika, nekega neznanca, ki se je predstavil slugi Bönischu za, oficijala Fuchsa iz železniškega ministrstva) in je rekel, da je prišel po neki vajžen akt. Bönisch je možu verjel, toda ko je nežna,nec odšel, je uvidel, da je imel čast govoriti s — pretkanim tatom, ki mu je odnesel tudi suknjo iz predsobe. Cez dva dni je policija tega moža izsledila in slugfa je potrdil njegovo identiteto. Tat je bivši železniški uradnik Pfeifer. Krajdel je že lansko leto in je bil obsojen na eno leto ječe. Pred časom ]r bil zaprt tudi zaradi tatvine na pelt let ječe.
Tihotapstvo s sakarinom. V Nemčiji in Italiji cvete prajv bujno 1 tihotapstvo s sakarinom. Oblasti zasledujejo te tihotapce z veliko vnemo in v zadnjem času so priišli res na sled tihotapstvom v velikem obsegu. V železniškem vozu proge /'Milan—Bregenc— Berolm so našli med deskami veliko množino skrbno skritega isakarina. V zadevo je zapletena neka tvrdka s sakarinom v Frankobrodu rn Kelmorajnu. Poslednja poseduje baje nalašč za to urejene lastne železniške vozove. Vrše se skrajno skrbna in natančna preiskovanja vseh /železniških vozov in dostikrat i-majo pasažirji kakega vagona, V katerem so našli skrit sakarin, o čemur pa, seveda niso ničesar vede-
li..	velike sitnosti in mučna preiskovanja.
Loterija, v kateri vsakdo zadene! V mislih i-mamo turške srečke, po kojih igralnem načrtu mora
vsaka srečka zadeti vsaj 400, v srečnem) slučaju pa tudi 400.000 zlatih fčaoikov. Kupnina za to izborno srečko znaša samo 4.75 K mesečno in pomeni ito-le vplačevanje toliko, kot nalaganje denarja v hranilnico, katerega lastnik turške srečke brez ozira na dobitke dobi, če hoče srečko zopet prodati. Kdor hoče tedaj z majhnim rizikom poskusiti svojo srečo s sreč- ; kami, v srečnem slučaju tedaj obogateti, v najneugodnejšem slučaju pa dobiti večji del, ali y doglednem Času vsled naraščajoče kurzne vrednosti tudi ves vplačani denar nazaj, ta naj takoj naroči izborno turško srečko, da zamore biti deležen že prihodnjega žrebanja žrebanja dne 1. avgusta it. L, pri katerem bo izžreban glavni dobitek 4Ö0.000 frankov in pa več nadalnjih dobitkov 30.000, 10.0Ó0, 2500, 2000 in 1000 frankov. — Pojasnila daje in naročila sprejema za Slovensko Stražo ( gospod 1 Valentin Urbančič, Ljubljana, Kongresni trg 19. — Sprejemajo se tudi priglasila k nakupu srečk avstrijski državne razredne loterije in dajo zanesljiva in točna zadevna pojasnila.
Kolera na Balkanu.
Krajtke brzojavke, ki prihajajo iz macedonske-ga bojišča, le redkokedaj omenjajo grozno morilko kolero, ki se razširja v .srbski armadi. Naj hujša sovražnica, pred katero se trese vsaka armada,, je nastopila svoj bojni pohod in je že zahtevala na tisoče vojakov, ki so ;utaborjeni v Maeedoniji. Vojni poročevalec „Journala“, Andre Tudescg ki se je vozil pred nekaj dnevi v nekem vojaškem vlaku iz Belgra-da iv Skoplje, kjer sedaj biva, slika svoja opazovanja, ki jih je napravil, a jih drugače prikrivajo, v groznih barvah. Vojaški vlak, s katerim se je pripeljal iTudesq v Skoplje, je rabil 38 ur za 500 km dol- I go vožnjo, torej komaj 13 km v eni uri. Vsi vozovi so bili napolnjeni z zopernjm smradom desinfekcijs-kih tvarin. Kolera!
Krog mesta so postavili popolnoma izolirane vojaške šotore, v katere so spravili na koleri bolne-vojake. Močne vojaške straže branijo, da ne pridejo zdravi vojaki z onimi nesrečnimi v noben stik. Samo dvokolniee, ki vozijo neprestano na novo stesano nepobarvane mrliške rakve skozi' Skoplje doli do smrti zapisainih šotorov, pripovedujejo z grozo, koliko žrtev zahteva vsak dan med srbskim vfojaštvom ta grozna morilka, pripovedujejo p>a tudi, da število na koleri obolelih neumorno narašča.
„Svet i naj izve: V Maeedoniji se je utaborila kolera, razširja se preko pokrajin in pod varstvom silne poletne vročine mori mesta, uničuje vasi in naselbine ter decimira vojaške polke. V Velesejem u-mre samo v ,enem dnevu nad 200 oseb, in neki ba~ taljon, ki je štel še pred tremi dnevi 800 mož, šteje-danes le komaj 200 mož, ITIričetrt cele čete je vzela grozna morilka, ne da bi bil padel en strel: kolera!
V Klumanovem so postavili velikansko število barak,, v katerih čakajo nesrečne žrtve, ki jih je napadla kolera, odrešenja. Danes zjutraj sem slišal iz ust dveh /častnikov, da so samo v lenem jutru zažgali 1 243 mrtvih trupel vojakov, ki so umrli za kolero; to niso bili ujetniki, ali Bolgari, ampak novinci, Čvrsti , in krepki, ki se še le pred nekaj (dnevi prišli iz svoje domovine semkaj po črno smrt, ne da bi le videli sovražnika.
Na vse istrani se grozno razširja ta kuga, posebno ob mejah, kjer se vrše spopadi, leže trupla kar po tleh ter okužajo zrak in vodo. Mlad Črnogorec je rekel: Vsi postajajo črni, /kakor Turki iz Male Azije. Njihova mrtva trupla okužijo vse vodnjake in reke. Neko povelje srbskega generalnega štaba prepoveduje vsem vojakom, da si ne (smejo segati v roke; če se hočejo pozdravljali, se smejo samo z lakoti dotajkniti. Ce se pripeti v kaki četi kak slučaj kolere, je takoj izolirana, cela kompanija. Sanitarne oblasti zamenjajo uniforme, razkužijo taborišča, vozove, orožje, toda v vaseh in v miestih imajo mizarji največ dela, ker zbijajo noč in dan rakve #a mrtve. | Vojske bo sicer kmalu konec, toda najhujša sovraž- j niča vsake armade, kolera, nesrečne dežele gotovo še ne bo kmalu zapustila.“
Osata ura 14 dni na poskušnjo.
Se pošilja samo proti povzetja, Po 14 dneh se na želje denar vrne.
Velik cenik brezplačno. *3W8
(Jamstvo 3 leta.)
14 karatni zlati prstani . , . „ 4'— 14 karatne zlate ure za gospode „ 40'—
Srebrne ure...............K 6'50
Srbrne ure s 3 srebrnimi pokrovi „ 9'60 Pristne tula ure dvojno pokrovo „ 13'— Ploščnate ure iz kovine . . . „ 6’— Srebrni pancer-verižice . ;	2'—
14 karatne zlate verižice . . . „ 20'— Amerikanske zlate double-ure . „ 10'— Goldin Koskopf ure........„ 4-—
Prave železničarske Roskopf-patent.
Prava nikeln. točno na min. idoče K 5'— 14 karatne zlate ženske ure . . „19'— Viseče stenske ure na nihala. . „ 10'80
Kuhinjske ure............... 2'40
Budilke...................„ 3-—
Budilke z dvojnim zvoncem . „ 3'50
A. Kiffman, Maribor M. 49
Velika tovarniška zaloga ur, zlatnine in srebrnine.
Popolnoma
nov mlin
za sadje, kakor tudi preša, stroj za rezanje krme, parii-nik za krme, se za polovično ceno proda Vpraša se v špe-cer jski trgovini : Maribor, Tegetthofova cesta 19.
Jabolčnica prav domača se nadomesti v sedanji veliki stiski najboljše z popolnoma naravnim sredstvom „Muskatin“.
Musicatili
je žlahtni naravni preparat za napravo dobre domače pijače.
Iz Musicatine nareta pijača daje moč poživi in krepča živce.
Muskatin
se vsak dan po pošti in vlaku po povzetju pošilja. Iz Muskatina narejena pijača stane liter 4—5 vinarjev. 937
Muskatin
se dobi samo v glavni zalogi Iv. Andraschitz,
Maribor, Koroška ulica.
Učenca
pridnega in krepkega iz poštene obitelji sprejma trgovina s špecerijskim blagom M. Berdajs v Mariboru.
Zrn birmo!
Točna postrežba!
Dobro. Po ceni!
Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih stvari po vsski ceni. Tudi na obroke 1 llustrov. ceniki zastonj. Gramofone od 20-200 K. Niklasta remoat.-ura K 3’50 Pristna srebrna ura K 7 Original omega ura K 18 Kuhinjska ura	K	4
Budilka, niklasta K 3 Poročni prstani	K	2
Srebrne verižice K 2 Večletna jamstva,
Nas!. Dietinger
Theod. Fehrenbacii
urar in očalar Maribor, Oosposka ulica 26
Kupujem zlatnino in srebro.
OH	Domače sredstvo, priljubljeno in sloveče.
vu ■LU '	• Pri večjih naročilih zdatno znižane cene.
n!™' A. TEIEEJIY-A BALSAM
edino pristno z zeleno usmiljeno sestro kot varstv. znamko. Oblastno varovan
Vsako ponarejenje, posnemanje in prodaja kakega dragega balaama s podobnimi znamkami se sodnijsko preganja in strogo kaznuje. — Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih
t .	. . -	- » v-j—j-, pn 2
m ustnih boleznih, pn trganju po udih, pri opeklinah in m izpuščajih itd. 12/2 ali 6/1 ali l gr. specialne steki. K 5-60.
Lekarnarja A. Thlerry-a
samo pristno
centifelijsko mazilo
je zanesljivo in nagotovejšega učinka pri ranah, oteklinah, poškodbah, vnet-1 jih, tvorih, odstranjuje vse tuje snovi iz telesa in radi tega dostikrat na pravi operacijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tudi pri starih ranah i. t. d. 2 dozi staneta 3 60 K.
Naroči se: Lekarna k angelju varihu, ADOLF THIERRY v PREGRADI pri ROGATCU.
bobi se v vseh lekarnah in sicer v Mariboru v lekarni W. A. König.
Velika narodna trgovina
KarolVanič,Celie
Narodni dom
priporoča bogato zalogo manufakturnega in modnega blaga, posebno krasne novosti za ženske in moške obleke po zelo znižani ceni!
Ostanki pod lastno ceno Postrežba točna in solidna ! Vzorci na razpolago !
Cementna dela
kot cevi, plošče za tlakovanje, stopnice, korita, mejnike, sohe za piote, cevi za kanale in draga dela iz betona izvršuje točno in po nizki eeni.
Ferd. Rogač, Maribor
zaloga betonskega, cementnega in stavbenega materijala Fabriksgasse 17 (blizn frančišk. cerkve). Telefon št. 188.
Stupo, suhe gobe,
jabolke namizne in za mošt, hruške, fižol, oves, pšenico, ječmen, bučno, zrnje, koruzno slamo od storžev, =====-
smrekove storže, vinski kamen,
želod, krompir, sploh vse deželne pridelke kakor tudi petroljevske in oljnate sode, ter močnate, solne ia otrobne vreče kupi vsako množino, maslo itd.
Velefpgsrina s špecerijo in as dežeSnistal pridelki
Anton Kolenc Cüü
Graftka ulica s«. 22
nafcenejii klobuki w
se dobijo samo pri
Ft Piacotta : PtuL
Minoritski trg 4.
Nasproti slovenski cerkvi. — Popravila točna.
Solidna postrežba.	95
Tovarna za peči H. K0L0SEUS
Wels, Gornje Avstrijsko.
Izvrstne in v vsakem ozira nedosegljive peči iz železa, emajla, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in peči na plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koloseas-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj.
mr
r
F
rečastitim cerkvenim predstojništvom, ter slav. občinstvu priporoča svoj
o
•Ö
d
d
u
•H
t»
H
M
■s atelir za vsa v njegovo stroko spadajoča dela, kakor kipe, oltare, itd. iz lesa, kamna in mavca
Jvo Sole, kipar
Maribor, Reiserieva ulica 26.
o
a
o
o
o
a
•a
■S
o
S3

A
Franjo Duchek
svečar in meditar v Mariboru
Viktringhof ulica
priporoča veleč, duhovščini in slav. občinstvu svojo bogato zalogo vsakovrstnih sveč, kot voščenih, namiznih in mili sveč ter voščenk.
Postrežba točna!	Nizke cene!
Edina štajerska narodna steklarska
Pa debele ž	frfgowiltll	Ha dmfen® I
Franc Strupi, Celje
Craška cesta
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe.
Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah ia priv. stavbah. Najsolidnejša in točna postrežba.
Goričar & Les Graška ulica 7 — podru 1 Spomladna in poletna sezona: Nahrbtniki (Rucksäcke) v veliki izberi po raznih cenah. Čaše Iz papirja Ir aluminija. Xa Veselice: konfeti, serpentine, papirnati krožniki, servijete. Lampljevii, predmeti za šaljive pošte in srečolove.	»kovšek, Celje 1 Inka Rotovška ulici 2. Tovarniška zalega šolskih in pisarniških potrebščin. Lastna zaloga ljudskošoiskih zvezkov in vseh tiskovin za urade. Nagrobni venci in traki. I Dopisnice savinjskih planin in | druge.
Solidno blago. Nizke cene. Točna postrežba, f	
Slouenci! Zavedajte üb!
Glavna sl. zaloga in velika izbira kranjskega vrvarskega blaga, n. pr. štrang, uzd, vrvi, štrikov za perilo, mrež za seno in za otro-== ške postelje itd. — Točna in solidna postrežba.
3. Ravnihar
Celje
; Graška ulita šteu. Zl.,
Glavna slov. zaloga suhih in oljnatih barv, čopičev, firneža in —lakov. ===== Kupujem po najvišji ceni deželne pridelke, vosek in vinski kamen. ‘Točna in solidna postrežba.
Dedno sveža žgana kava
Na drobno ia na debelo!
Zaloga rudninskih voda
registrov, zadruga n larfni mri z neomejeno zavezo Ir lUUllll lllUl
Ljudski hranilnica in posojilnica v Celju
obrestuje hranilne gg^ #| / (Hotel „Pri belem volu“} v Celju, Broško cesta štev. 9 vloge po	----------------prvo nadstropje------------------
od dne vloge do dne vzdigo	počenši s 1. januarjem 1913. Rentni davek plačuje posojilnico sama.
Izprašani mašinist obenem
išče službe. Razume na vsa popravila elektrike in motorje. Cenjene ponudbe „mašinist“ na upravništvo tega lista.
V najem se da s 1. oktobrom 1913
„Hotel Union“
na Dobrni pri Celju.
Natauöna pojasnila daje Hranilnica in posojilnica na Dobrni.
Ni treba si glavo treti !
Najboljše špecerijsko blago, zanesljiva kaljiva vsakovrstna
Semena
voščenih in drugih vrst sveč,
dobivate zajamčeno solidne postrežbe pri staroznano tvrditi!
(UHan Hočevar Celle Pozori MT- URE
repesSrarte 5 pismenim jamstvom:
Pristna srebrna ura K 7’— Pristna srebr. ura ženskaK7-— Pristna srebrna verižicaK 2'— Pristna srebrna verižica
damska K 3‘40
Najboljše in najmodernejšo sukno za moško in volneno za ženske obleke razpošilja' najceneje
SSS“ R. Sfermeckiv Ce|)“	301-
Vzorci in cenik čez tisoč stvari z slikami poštnine prosto.
priporoča^seVamzanakuS
Pozor !
Naznanjam da prodam zaradi pomanjkanja prostora in prevelike zaloge 800 parov čevljev za gospode, 2000 psrov za gospe ter 500 parov čevljev za otnke, nadalje vse vrste sandal, čevljev za dom ter čevljev za birmo po najnižjih cenah. Čevlje, ki so že iz mode, vendar izborne kakovosti, prodam nizko pod lastno ceno. Domače delo! Naročila od zunaj in popravila izvršujem točno in po ceni.
Stefan Strafeli,
prva največja zaloga obuval v Celju, Schmidgasse Št. 3.

ö
u
S3
&
X
•vN
N
iH
o
v
u
&
r
S3
C0
B
S3
&
<
S3
Rafael Salmič Celje Mar. dom
to Je največja in najcenejša razpošiljalnica ur, zlatnine, srebrnine in optike. Slovenci! Zahtevajte veliki cenik, dobite ga zastonj in poštnine prosto.
Svetovna tvrdka.
Na tisoče zahval.
Pridobivajte no ve naročnike !
Prevzamem vsa dela oekòraeijeke, slikarske in pleskarske stroke, katera izvršujem vestno in po najnižjih cenah.
Mihael Dobravc v Colju
Gospodska ulica 5.
Zlata ura
. K 28-—
M. Zabukosek
krojaški mojster v Celio
priporoča veleč, duhovščini svoj
modni salon
gospode,

JS& ki se itiH^ia v novi po-- soišlnšcnš hiši na Ringu.
Ker sem kupil iz Švice celo tovarniško zalogo bom prodajal repasirane ure po zelo nizki ceni.
Očale! Budilke! Uhane!
Urar, očalar §n
zlatar
Riäa Bureš M52ŠS
Tegethofova cesta št. 39.
Opekarna
v Meljskem dvoru Maribor (Mellinghof)
priporoča svojo na roko izdelano
opeko za zidavo in dobro žgano strešno opeko
izvrstne kakovosti po zelo nizki ceni.
Julij Glaser, sesta stavbenik Marii r
Roseggergasse 16—18. Telefon 31|VI.
I
Južnoštajerska hranilnica v Celju
v Narodnem domu.
Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. nre in jih obrestuje po
o d dneva po vlogi do dneva dviga ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. — Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguj ® vlagateljem. Ža varnost vlog jamčijo okraji : Šmarje, Šoštanj, Sevnica, Vran-
41
o
2
0
sko in Gornjigrad in rezervna zaklada, katera znašata že nad 350 000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristna in dobrodelne namene za gori navedene okraje.
Dcsedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, za napravo potov 5.000 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 12 000 K. za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske uarner e 6 000 K, hranilnico ustanovivšim okrajem izplačala okolo 45.000 K, za dobrodelne namene, skupno tedaj nad 100 000 K.
Sprejema tudi hranilne knjižice
drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se
pretrgalo obrestovanje.
fcjvu mtam*

Spodnještajerska ljudska
Unica v Mariboru
registrov, zadruga z neomejeno zavezo
Hranilne UIOOB 86 8Prejemaj0 0<* vsakega in se obrestujejo: nav^cUe fo 4l/g°/0, proti trimesečni odpovedi po 4*/«%• Obresti se m uiimib VIUIJ& pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1 julija vsaceg* Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so pošt. hran. polož. (97.078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnica sama.
POSOiilO SB doieio ^anom *n ^cer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 5°/0, na vknjižbo sploh po öl/4%, na vknjižbo in ji U db UUJ ] p0rogtvo po S8/,®/, in na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojajo na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje
za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. EEsasasssssaseiEsasSDaB©®®
lIPfldüB UPE 90 vsako sredo in četrtek od 9. do 12. ure dopoldne in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne izvzemši praznike. V ui umili ui u mednih ^-ah se sprejema in izplačuje denar.
SB
in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure
popoldne. Posojilnica ima tudi na razpolago domačo hranilno nabiralnike.
Stolna ulica štev. 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Založnik in izdajatelj: Konzorcij „Straža“.
Odgovorni urednik: Lav. Kemperle.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora.