letnik CXX • september 2018 9 • Varoja ni enaka varoji • Krmljenje čebel s sladkorno raztopino v plastenkah • Pomen trženja za uspešno prodajo Čeb ela r je pro duk tno odg ovo ren za svo j pr ide lek 241 OBVESTILA ČZS ZDRAVJE ČEBEL 9/2018 letnik CXX V Sloveniji pridelujemo kakovosten med, zato ima- mo čebelarji možnost sodelovanja v shemah višje ka- kovosti (Slovenski med z zaščiteno geografsko označ- bo, Kraški med in Kočevski gozdni med z zaščiteno označbo porekla), vključimo pa se lahko tudi v ekološko pridelavo. Postavljene imamo strožje kriterije kakovo- sti, kot so predpisani v Pravilniku o medu, vendar jih skoraj vsi slovenski čebelarji, ki čebelarimo v skladu z dobro čebelarsko prakso, lahko tudi dosegamo. V shemo Slovenski med se lahko vključijo vsi čebelarji, ki čebelarijo na območju RS, ne glede na število panjev in količino proizvedenega medu. Sistem je prostovoljen in trenutno ne zajema za čebelarja nobenih stroškov certi- ficiranja, zahteva pa resnost in osnovno vodenje sledlji- vosti, ki jo moramo izvajati vsi čebelarji, ne glede na to, ali smo v shemi višje kakovosti ali ne. Potrošniki vse več pozornosti namenjajo zaščitenim živilom, saj so izpo- stavljena dodatnim kontrolam pridelave in kakovosti. K večji prepoznavnosti pa pripomorejo tudi številne promocijske akcije. Od vsakega posameznika pa je od- visno, ali v tej možnosti najde smisel priznanja svojemu delu, da dela dobro, in to tudi označi in primerno ceni. V mesecu septembru se bo po Sloveniji odvijala veči- na senzoričnih ocenjevanj medu, ki so v zadnjih desetih letih občutno vplivala na izboljšanje kakovosti našega cenjenega pridelka. Nekateri čebelarji se za sodelovanje na senzoričnih ocenjevanjih medu ne odločajo, ker so v preteklosti za svoj med prejeli srebrno ali bronasto pri- znanje ali celo le zahvalo za sodelovanje na ocenjevanju. Vendar je zmotno mišljenje, da je med, ki je na senzorič- nem ocenjevanju prejel nižje številko točk, slabši, manj kakovosten. To nikakor ne drži! Med z doseženim manj- šim številom točk je le manj senzorično izrazit za oce- njevano botanično vrsto. Kar pomeni le to, da so čebele poleg prevladujoče botanične vrste pašo našle tudi na katerih drugih rastlinah v okolici čebelnjaka oz. stojišča. Na senzoričnih ocenjevanjih medu pa se išče senzorič- no čim bolj tipične lastnosti za določeno botanično vrsto (sorto) medu. Če smo pri pridelavi medu ravnali v skla- du z dobro čebelarsko prakso, se nam ni treba bati, da bi pridelali med slabe kakovosti. Seveda lahko pridelamo vrstno bolj ali manj značilen med, vendar je to odvisno od več dejavnikov, na katere pa popolnoma ne moremo vplivati. Tako kot je pester med, je pester tudi naš okus in nikakor ni res, da bo najbolje ocenjen npr. kostanjev med všeč tudi našemu potrošniku, če mu ne odgovarja izrazito grenek okus, ki je značilen za to botanično vrsto. UVODNIK Spoštovane čebelarke in čebelarji! Dobra senzorična ocena medu kaže, da imamo dober občutek za prepoznavanje senzoričnih lastnosti svoje- ga medu, da ga pravi čas stočimo, da znamo pravilno oceniti vir medenja, da smo čebele ustrezno pripravili za izkoriščanje določene paše, kadar nam narava to dopušča, in da smo med ustrezno pripravili za proda- jo. Nedvomno so senzorična ocenjevanja vplivala na dvig kakovosti medu v širšem pogledu, saj pravzaprav ne najdemo več medu, ki bi bil pakiran v kozarce od drugih živil. Čebelarji poskrbimo za ustrezno čistost pridelka ter med tudi pravilno označimo v skladu z za- konodajnimi zahtevami. Informacije, ki jih dobimo s senzoričnih ocenjevanj, so zato tudi izobraževalnega pomena in nedvomno tudi priznanje za naše delo in trud pri pridelavi medu. Počasi prihajata jesen in zima, obdobji, ko čebelarji svoje pridelke tržimo v večjem obsegu, zato ne morem mimo produktne odgovornosti, ki jo nosi vsak čebelar za svoje pridelke, ki jih daje na tržišče. Zavedati se mo- ramo, da so med in drugi čebelji pridelki živila, in kot takšni morajo biti za nas in naše potrošnike kakovo- stni in varni. Radi se pohvalimo, da je med edino na- ravno živilo, ki mu čebelarji ničesar ne dodamo niti ne odvzamemo. To je edino pravilno in sprejemljivo. Čebelarji moramo zagotavljati sledljivost svojih pri- delkov, čebelariti v skladu z dobro čebelarsko prakso, katere usmeritve so zapisane v Smernicah dobrih higienskih navad v čebelarstvu na načelih sistema HACCP. Udeležujmo se številnih brezplačnih preda- vanj in svetovanj, predvsem pa imejmo radi svoje če- belje pridelke tako, kot imamo radi svoje čebele. Zares so dar narave, dela naših pridnih čebel in za njihovo kakovostjo in varnostjo mora stati vsak čebelar zase. Nesprejemljivo je, da bi se v Sloveniji, ki slovi kot de- žela odličnih čebelarjev, domovina kranjske čebele, zaščitenih medov in številnih drugih uspešnih pro- jektov in pobud, pojavljale sumljive prakse, ki bi kalile ugled našemu medu. Vsem nam mora biti cilj kako- vosten in varen med, pridelan v Sloveniji. Nataša Lilek, svetovalka JSSČ za zagotavljanje varne hrane 242 9/2018 letnik CXX KAZALO INDEX letnik CXX g Številka 9 g September 2018 g ISSN 0350-4697 PODATKI ZA STIK ČEBELARSKE ZVEZE SLOVENIJE: Predsednik ČZS: Boštjan Noč, predsednik: 01/729 61 06, 040/436 512, nocb@czs.si Vodja služb ČZS: Lidija Senič, vodja služb ČZS: 01/ 729 61 10, 040/436 515, lidija.senic@czs.si Priznana rejska organizacija: Peter Kozmus, strokovni vodja PRO: 01/729 61 16, 041/352 997, peter.kozmus@czs.si Opazovalno-napovedovalna služba: Aleš Bozovičar, vodja ONS: 01/729 61 31, 041/644 217, ales.bozovicar@czs.si, avtomatski telefonski odzivnik: 01/729 61 20, https://ecebelar.czs.si/ User/Login?returnUrl=/ Svetovalci specialisti za tehnologijo čebelarjenja: Vlado Auguštin: 01/729 61 24, 040/436 516, vlado.augustin@czs.si Simon Golob: 01/729 61 12, 030/604 015, simon.golob@czs.si Svetovalci specialisti za ekonomiko Tanja Magdič: 01/ 729 61 04, 040/436 513, tanja.magdic@czs.si Nataša Klemenčič Štrukelj: 01/729 61 24, 040/436 518, natasa.klemencic.strukelj@czs.si Svetovalci specialisti za zagotavljanje varne hrane Andreja Kandolf Borovšak: 01/ 729 61 33, 040/436 514, andreja.kandolf@czs.si Nataša Lilek: 01/ 729 61 29, 040/436 519, natasa.lilek@czs.si Tomaž Samec: 01/ 729 61 18, 040/436 517, tomaz.samec@czs.si Uredništvo: Marko Borko, vodja izobraževanja in usposabljanja: 01/729 61 14, 051/637 204, marko.borko@czs.si, www.czs.si/slovenskicebelar.php Tajništvo: 01/729 61 00, faks: 01/729 61 32, info@czs.si, www.czs.si, Matej Mandelj, tajnik: 041/337 854, matej.mandelj@czs.si, Barbara Dimc, poslovna sekretarka: 041/370 409, barbara.dimc@czs.si, Zlatica Kovačevič, administrativna delavka: 01/729 61 24, 030/604 009, zlatica.kovacevic@czs.si Čebelarska knjižnica Janeza Goličnika (vsak prvi delovni četrtek v mesecu med 15. in 18. uro): 01/729 61 11, cebelarskaknjiznica@czs.si, www.czs.si/knjiznica.php Ohranimo čebele: www.ohranimo-cebele.si Sklad za ohranitev kranjske čebele: www.czs.si/sklad.php Spletna trgovina ČZS: www.czs.si/eshop/index.php Uradne ure JSSČ: • Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica (v Čebelarskem centru Slovenije): ponedeljek od 10.00 do 14.00, četrtek od 8.00 do 12.00 ter od 13.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. • Mestni trg 4, 8330 Metlika: ponedeljek od 10.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. • Rožna dolina 50/a, 4248 Lesce (v Čebelarskem razvojno-zobraževalnem centru): ponedeljek od 10.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. • Dobrna 1a, 3204 Dobrna (v Kulturnem domu Dobrna): ponedeljek od 10.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. • Ulica Štefana Kovača 40, 9000 Murska Sobota (na sedežu Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota): ponedeljek od 10.00 do 14.00. • Streliška ulica 150, 2000 Maribor (v Čebelarskem centru Maribor): petek od 8.00 do 10.00. EDITORIAL Nataša Lilek .................................................................................................... 241 FROM SCIENCE AND PRACTICAL WORK Tanja Magdič: The importance of marketing for successful sales ............... 243 Miha Metelko: Which honey is better ........................................................... 245 Andreja Kandolf Borovšak, MSc: Beekeeper carries product r esponsibility for his crop ................................................................................246 Brane Borštnik: Feeding bees with sugar solution in plastic bottles ........... 247 Peter Podgoršek, Eva Cukjati, Maja Smodiš Škerl in Janez Prešern: The results of breeding activities in the year 2017 .......................................248 Ralph Büchler, DSc: Decimation of varroa mites with the help of breeding .......249 Claudia Garrido, DSc: Varroa mite is not the same as varroa mite .............. 253 Andrej Gogala, DSc: Graeffe's plasterer bee (Colletes graeffei) ...................... 254 Franc Šivic: World news ................................................................................. 254 BEEKEEPER'S WORK Stanislav Kapun, DSc: Beekeeper's tasks in September .............................. 255 FROM BEEKEEPERS' ASSOCIATIONS 257 ANNOUNCEMENTS BY BEEKEEPING ASSOCIATION OF SLOVENIA 261 ADS 268 IN MEMORIAM 270 UVODNIK Nataša Lilek .................................................................................................... 241 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Tanja Magdič: Pomen trženja za uspešno prodajo ...................................... 243 Miha Metelko: Kateri med je boljši ............................................................... 245 Mag. Andreja Kandolf Borovšak: Čebelar produktno odgovoren za svoj pridelek ...............................................................................................246 Brane Borštnik: Krmljenje čebel s sladkorno raztopino v plastenkah ......... 247 Peter Podgoršek, Eva Cukjati, Maja Smodiš Škerl in Janez Prešern: Rezultati vzrejne dejavnosti v letu 2017 .......................................................248 Dr. Ralph Büchler: Desetkanje varoj s pomočjo vzreje .................................249 Dr. Claudia Garrido: Varoja ni enaka varoji ................................................... 253 Dr. Andrej Gogala: Graeffejeva opnarka (Colletes graeffei) ............................ 254 Franc Šivic: Novice iz sveta ............................................................................. 254 DELO ČEBELARJA Dr. Stanislav Kapun: Čebelarjeva opravila v septembru .............................. 255 IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV 257 OBVESTILA ČZS 261 OGLASI 268 V SPOMIN 270 Glasilo Slovenski čebelar je ustanovilo Slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko leta 1898. Izdaja ga Čebelarska zveza Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica. Vpisano je v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS, pod zaporedno številko 585. Tel.: 01/729 61 00, faks: 01/729 61 32, info@czs.si, www.czs.si Transakcijski račun ČZS: SI56 0318 6100 2214 727, matična številka ČZS: 5141729, ID za DDV: SI 81079435, šifra dejavnosti: 94.120. Uredniški odbor Marko Borko, Brane Borštnik, Stanislav Drev, Vladimir Fajdiga, Janez Gregori, Mira Jenko Rogelj, Andreja Kandolf Borovšak, Borut Preinfalk Urednik Marko Borko Uredništvo 01/729 61 14, 051/637 204, marko.borko@czs.si, www.czs.si/slovenskicebelar.php Lektorica Mojca Pipan Oddaja prispevkov Članki do petega, obvestila, reklame, mali oglasi do desetega v mesecu. Avtorjem priporočamo, da v člankih uporabljajo strokovno izrazje v skladu s Čebe- larskim terminološkim slovarjem. Mnenje avtorjev člankov ni nujno mnenje uredni- štva. Uredništvo ne odgovarja za vsebino malih oglasov. Prispevki so v elektronski obliki brezplačno in javno objavljeni na spletnem portalu ČZS, spletnem portalu Digitalne knjižnice Slovenije in drugih spletnih straneh. Reklamni oglasi in osmrtnice Cela stran: 870 € (zunanja stran ovitka), 680 € (notranjost, živi rob), 495 € (notra- njost), pol strani: 435 € (zunanja stran ovitka), 345 € (notranjost, živi rob), 250 € (notranjost), tretjina strani: 165 €, četrtina strani: 120 €, petina strani: 85 €, desetina strani: 35 €. Oblikovanje reklamnega oglasa: cela stran in polovica strani 50 €, tretjina, četrtina, petina, de- setina 40 €. Popravki reklamnega oglasa: 1–10 popravkov 2 €, 11 ali več popravkov 5 €. Popust pri ceni za 4- do 6-kratno objavo reklamnega oglasa je 10 %, za 7- do 10-kratno objavo 20 %, za celoletno objavo 30 %. Člani ČZS lahko dvakrat na leto objavijo brezplačne oglase do 20 besed, vsaka nadaljnja beseda je 0,25 €. Splošni oglasi po 0,25 € za besedo, enako velja tudi za osmrtnice, ki vsebujejo več kot 80 besed. Osmrtnice ne smejo biti daljše od 130 besed. Cene so brez DDV. Priprava za tisk in tisk: Medium, d. o. o., Žirovnica 60c, 4274 Žirovnica. Tiskano na papirju s certifikatom FSC (trajnostno gospodarjenje z gozdovi). Naklada: 7850, Tiskano: 27. 8. 2018.. Izdaja Slovenskega čebelarja je delno financirana iz sredstev Javne svetovalne službe v čebelarstvu. Fotografija na naslovnici: Čebela na cvetu ajde (Fagopyrum esculentum). Nominacija na mednarodnem natečaju čebelarske fotografije Čebelarske zveze Slovenije 2018. Foto: Sonja Kostevc, Slovenija Mednarodna barvna koda za označevanje čebeljih matic 2014 2015 2016 2017 2018 9/2018 letnik CXX 243 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Dober poslovnež se zaveda, da sama proizvodnja pred- stavlja le del naših prihodkov, večji delež (strokovnjaki go- vorijo o 80 %) pa nam lahko prinese trženje. Trženje nam pomaga pri komunikaciji s kupcem in omogoča, da kupci dobijo to, kar potrebujejo in želijo. Gre za odnos med nami kot ponudnikom in našim kupcem, potrošnikom. Dober tr- govec pozna svoj trg, ve, kaj kupci želijo, in to, kar kupci že- lijo, zna ponuditi ter jim predstaviti svoje izdelke. Pomemb- no je torej komuniciranje. Komuniciranje s kupcem ni samo oglaševanje, temveč mnogo več. S kupcem komunicira vse, kar je povezano z našim podjetjem (čebelarstvom), in mu na ta način sporoča, kaj lahko pričakuje, kakšna je ponud- ba našega čebelarstva. V nadaljevanju vam želim predstaviti nekaj korakov, kako se lotiti trženja čebeljih pridelkov. 1. Priprava izdelkov za prodajo Najprej moramo izdelke pripraviti za prodajo. Poskrbe- ti moramo za primerno embalažo in označitev pridelkov. Pri pripravi izdelkov za prodajo nam zagotovo pridejo prav pretekle izkušnje, lahko pa naredimo tudi manjši test na svojih zvestih kupcih, prijateljih, znancih in jih povprašamo za njihovo mnenje glede embalaže, glede njene velikosti, oblike, videza … Da bodo vaši kupci kupovali več, vam sve- tujem, da svoj asortima pridelkov in izdelkov spreminjate in dopolnjujete z novimi izdelki in jih ponudite v različni darilni embalaži, ki bo pritegnila pozornost vašega kupca. Čebelji pridelki so namreč izredno primerno darilo, pri če- mer pa ima embalaža odločilno vlogo. Na ta način bodo vaši kupci kupili izdelek ne le zase, temveč tudi za svoje prijate- lje, znance, sodelavce. Zase morda v klasičnem kozarcu, za darilo pa v manjšem kozarčku in v darilni embalaži. Če imamo izdelkov več, lahko pripravimo razne darilne pa- kete in pripravimo serijo različnih čebeljih pridelkov za darila za različne priložnosti. Pri tem imejmo v mislih, da podjetja novoletna poslovna darila za svoje partnerje iščejo že zelo kmalu, in zato moramo biti na to pripravljeni. Izvirnejši bomo pri embalaži, večje možnosti bomo imeli za dobro prodajo. 2. S kupci komunicira tudi cena Postavitev cene je ključna tudi zaradi tega, ker je od posta- vljene cene odvisen naš zaslužek. Pri postavljanju cene imej- mo v mislih, kaj cena kupcu sporoča. Predvsem velja upošte- vati dejstvo, da si kakovostni čebelji pridelki zaslužijo pošteno ceno, zato cene ne znižujemo! S tem pri potrošniku vzbujamo sum v kakovost svojega medu in drugih čebeljih pridelkov in zaradi nižje cene ne bomo prodali nič več kot sicer. Namesto prodaje pod ceno poskrbimo raje za organizirano prodajo in prepričana sem, da bomo prav vsi čebelarji lahko prodali ves svoj pridelek najmanj po priporočenih cenah ČZS. 3. Prodajno mesto Za trženje je pomembno tudi, kje prodajamo svoje iz- delke. V Sloveniji na področju prodaje čebeljih pridelkov vsekakor prednjači neposredna prodaja, kar pomeni, da imamo neposredni stik s potrošnikom. Pri tovrstni prodaji moramo dati velik poudarek urejenosti prodajnega mesta, pomembne pa so tudi urejenost, usposobljenost in komu- nikativnost osebe, ki ima stik s kupci. Prodajno mesto in tudi okolica morata biti prijetna. Poskr- beti moramo za označitev prodajnega mesta s podatki svojega čebelarstva. Ne pozabimo označiti prodajnega mesta v prime- ru prodaje na stojnici. Poskrbeti moramo tudi za označitev Za razliko od preteklega leta smo to leto čebe- larji lahko nekoliko zadovoljnejši s pridelavo medu. Če smo upoštevali dobro čebelarsko pra- kso in smo skrb za varno in kakovostno pridelavo postavili na prvo mesto, potem smo lahko zado- voljni in lahko svojim kupcem ponudimo tisto, kar iščejo in od nas zahtevajo. Številne raziskave kažejo na to, da v primeru nakupa prehrambnih izdelkov kupci na prvo mesto postavljajo kako- vost izdelka. Tudi anketa, ki jo vsako leto izvede- mo na ČZS, kaže, da tudi v primeru nakupa medu ta kriterij postavljajo na prvo mesto. Seveda pa sama pridelava ni dovolj za uspešen zaključek poslovnega leta. Pred nami je namreč čas, ko moramo to, kar smo pridelali, uspešno prodati in iztržiti dovolj, da bomo lahko vložili v svoj na- daljnji razvoj ter pri tem pokrili vse stroške. Pomen trženja za uspešno prodajo Tanja Magdič svetovalka JSSČ za ekonomiko čebelarstva tanja.magdic@czs.si Fo to : M B Inovativna darilna embalaža 9/2018 letnik CXX244 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE prodajnih izdelkov s cenami. Na vidnem mestu obesimo cenik ali izdelke označimo s cenami, ki ne smejo biti zamenljive. Poleg neposredne prodaje se lahko odločimo tudi za katero od oblik posredne prodaje, to je preko posrednikov (npr. lokalnih ponudnikov, trgovin …), ki pa prav tako zah- tevajo znanje s področja komuniciranja in pogajanj. Naložba v izobraževanje osebe, ki skrbi za prodajo, zato ne bo odveč. Oseba mora biti usposobljena tako z vidika po- znavanja izdelkov, ki jih prodaja (lastnosti, uporaba …), kot tudi s področja prodajnih veščin in komunikativnosti. 4. Oglaševanje Če smo večji čebelar in moramo poskrbeti za prodajo ve- čjih količin, je pomemben segment trženja tudi promocija oz. oglaševanje. Izbiramo lahko med različnimi promocij- skimi orodji, kot so radijsko oglaševanje, oglaševanje v tiska- nih medijih, letaki ... V današnjem času je še posebej popular- no in cenovno ugodno oglaševanje preko družabnih omrežij. Pri tem moramo upoštevati dejstvo, da starejše generacije s tovrstnim oglaševanjem ne zajamemo. Za katera promocij- ska orodja se boste odločili, je odvisno od tega, koliko sred- stev boste namenili za promocijo in katero ciljno skupino že- lite nagovoriti. Če naše zaloge niso pretirano velike, pazimo, da z oglaševanjem ne pretiravamo, saj s tem ustvarimo rav- no obraten učinek. V primeru večjega čebelarstva pa je nujno spremljati načrt prodaje, in če ga ne dosegamo, je smiselno dodatna sredstva nameniti promocijskim akcijam. Obstajajo tudi cenejše možnosti za povečanje naše prepo- znavnosti, kot so naložbe v oglaševanje. Za osveščanje kupcev o prednosti nakupov lokalno pridelanih izdelkov ali izdelkov iz shem kakovosti tako država, razne institucije kot tudi ČZS namenjajo kar nekaj sredstev. Na vsakem posamezniku pa je, da to izkoristi v svoje dobro. Številni projekti, kot so medeni zajtrk, dan odprtih vrat, sodelovanje na sejmih in promocijskih dogodkih, nudijo čebelarjem brezplačno možnost predstavi- tve. Trenutno izvajamo triletno kampanjo promocije shem kakovosti Slovenskega medu z zaščiteno geografsko označbo ter Kočevskega gozdnega medu in Kraškega medu z zaščiteno označbo porekla, ki potrošnika o prednostih teh shem obvešča preko TV-oglasov, jumbo panojev in oglasov v tiskanih medijih kot tudi na večjih dogodkih in sejmih. Priložnost za sodelova- nje ima vsak, ki skrbi za kakovostno pridelavo in se vključi v eno od shem kakovosti. Več podrobnosti o shemah kakovosti in promocijski kampanji si lahko preberete na spletni strani www.okusi-med.si. Več nas bo, prepoznavnejši bomo! Kot ponudnik se moramo zavedati, da kupec izdelka ne kupi zaradi izdelka samega, temveč zaradi koristi, ki mu jo ta izdelek prinaša, in rešitve, ki jo izdelek ponuja. Vede- ti moramo torej, kakšne koristi in rešitve prinašajo našim kupcem čebelji pridelki. Večja kot je naša ponudba, več imamo možnosti, da bo kupec pri nas našel tisto, kar išče in si želi. Predvsem pa se moramo zavedati dejstva, da si kup- ci želijo kakovosti, zato poskrbimo, da bodo to tudi dobili. Z vključitvijo v eno od shem kakovosti pa kupcem vsekakor sporočamo, da je pri nas kakovost na prvem mestu! Pridružite se uspešnim – vključite se v sheme kakovosti! Čebelarji, ki so vključeni v shemo kakovosti SMGO, Kočevski gozdni med ali Kraški med, se lahko predsta- vijo na sejmih MOS in Narava in zdravje in na drugih dogodkih, povezanih s promocijo shem kakovosti. Za predstavitve teh čebelarjev imamo na razpolago razne promocijske materiale, kot so panoji, plakati in zgiban- ke, ki jih lahko po predhodnem dogovoru dobite na ČZS. Svoj interes za sodelovanje lahko sporočite Tanji Magdič na tel. št.: 040/436 513 ali e-naslov: tanja.magdic@czs.si. Zmaga proti nepoštenemu označevanju porekla Francoski državni zbor je potrdil zakon, ki določa, da bo v Franciji od 1. septembra 2019 dalje treba na kozarcih za med označevati vse države porekla (mešanice) medu. Do- sedanja označba »Mešanica medu iz držav članic EU in iz držav, ki niso članice EU« s tem postaja nezadostna in se bo do ta- krat morala umakniti iz rabe. Druge države EU, kjer je ta- kšno, do čebelarjev in potrošnikov nepošteno, označevanje porekla (za katero Walter Haefeker, predsednik Evropskega združenja profesionalnih čebelarjev, pravi, da taka označba porekla medu pove samo to, da ni z Marsa) še možno, bi lahko sledile zgledu Francije. Dokler pa to vprašanje ne bo urejeno na ravni celotne EU, velja ta zakon za polnilce no- tranjega trga, za uvoženi med to povečini ne velja. Prevedel in priredil MB Vir: L'Abeille de France Urejeno prodajno mesto omogoča prijetno vzdušje. Fo to : M B 9/2018 letnik CXX 245 OBVESTILO – Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo Čebelarji, pri katerih so od zadnje notranje presoje minila tri leta (torej vsi, pri katerih je bila zadnja presoja izvedena leta 2015), morajo vnovično notranjo presojo opraviti letos. Vzorce medu iz sistema SMGO, ki so starejši od enega leta, lahko oddate v brezplačno analizo na vsebnost HMF-ja. SMGO š t e v e c Število novih članov SMGO-ja od februarja 2018 Število članov, ki so izstopili od februarja 2018 Število vseh članov SMGO-ja julija 2018 13 1 377 Za vključitev v kakovostno shemo »Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo« navežite stik z go. Natašo Lilek: po tel.: 040/436 519 ali 01/729 61 29 oz. na e-naslovu: natasa. lilek@czs.si. Več informacij najdete na spletni strani www.slovenskimed.si pod rubriko SMGO. Čemu taka nastrojenost? Vpliv človeka na okolje je ve- čji, kot si priznavamo. Na severu Evrope propadajo iglasti gozdovi zaradi kislega dežja. Prav tako zastrupljamo tudi tropske gozdove. V vosku afriških čebel (Apis mellifera scu- tellata), ki je veljal za najboljši ekološki vosek, so našli DDT, pesticid, ki je v Evropi že desetletja prepovedan. Na svetu že skoraj ni več kotička, na katerega človek ne bi imel vpliva. Ekološki med je enako pridelan kot konvencionalni, raz- lika pri ekološki pridelavi pa je ta, da imamo pridelavo pod nadzorom, in sicer tisti del pridelave, ki ga lahko imamo pod nadzorom. Edino, kar lahko pri tem kontroliramo, je torej tisto, kar čebelarji sami damo v panj. V ekološki pri- delavi morajo biti panji izdelani pretežno iz naravnega ma- teriala. V panju se uporabljajo satnice iz ekološkega voska, za zatiranje varoj se lahko uporabljajo le organske kisline in eterična olja, ki so na seznamu dovoljenih sredstev v državi članici, čebele pa se v izjemnih okoliščinah lahko dokrmlju- jejo z ekološko pridelanim sladkorjem. Določena so tudi območja, ki so oz. niso primerna za ekološko čebelarjenje. Če te razlike vse skupaj vzamemo v račun, ugotovimo, da so stroški pri ekološki predelavi višji skoraj za trikrat. Zato ekološki čebelar lahko dobi plačilo v višini 22,31 EUR po če- belji družini, vendar so stroški kljub plačilu še vedno višji kot pri konvencionalnem čebelarstvu. »Zakaj bi bil tvoj med boljši, če pa moja čebela nabi- ra na isti roži kot tvoja?!« se vse večkrat sliši med čebelarji. Tudi o tem se sliši, kako se ekološkega medu pravzaprav ne da pridelati, če pa že, so le redki pragozdovi, kjer človek še ni onesnažil okolja. Če pa čebelar vseeno pridobi ekološki certifikat, pa se pod njegove pridelke postavi vprašaj, češ da se tako ali tako uporablja kemi- ja in da je ekološko le kamuflaža za višjo ceno konvencionalnih pridelkov. Kateri med je boljši Miha Metelko Medeni studenec, ekološko čebelarstvo metelko.m@gmail.com Fo to : S ar a J uv an Z up an čič IZ ZNANOSTI IN PRAKSE 9/2018 letnik CXX246 Dokumentacija v čebelarstvu Čebelar, ki čebelje pridelke daje v promet, mora zagota- vljati sledljivost pridelkov. Račune zdravil, krme za čebele … mora shranjevati, prav tako mora zagotavljati sledljivost korak naprej, kar pomeni, da mora vedeti, kam je pridela- ni med prodal. Vsak čebelar mora imeti zapiske, v katere zapiše količino natočenega medu, označi serijo tega medu Čebelar je produktno odgovoren za svoj pridelek Ekoloških čebelarjev nas je v Sloveni- ji malo, po večini imamo manjše število panjev. S količino ekološko pridelanega medu niti približno ne moremo zama- jati trga z medom. Cenovno pa eko med še vedno ne dosega priporočene malo- prodajne cene. Zakaj se torej ekološki čebelarji postavljajo pod vprašaj? Očitki, da se samo s kislinami in ete- ričnimi olji ne da uspešno zatirati varoj, so neutemeljeni. Vse se da, le drugačno taktiko je treba izbrati. Zakaj bi tak če- belar goljufal pri zdravljenju, ko pa ga nadzira kontrolna organizacija? Z go- ljufanjem tvega izgubo certifikata, ki je zanj plačal 300 EUR. V Evropi se je že zgodil premik in v ekološko shemo vstopajo vse večji čebelarji, tako so med njimi tudi takšni, ki imajo več kot 1000 čebeljih družin. Razmišljanje »Med je med in dober med se bo vedno prodajal« le deloma drži. Verjetno se bo dober med vedno prodal, vprašanje pa je, po kakšni ceni. Potrošniki so vedno zahtevnejši, vedno bolj ozaveščeni in prej ali slej bodo pri čebelarju doma zahtevali ekološki cer- tifikat oz. vsaj kakovostno shemo, pa naj si bo SMGO, Kra- ški med ali Kočevski gozdni med. IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Fo to : B oš tja n To vo rn ik mag. Andreja Kandolf Borovšak svetovalka JSSČ za zagotavljanje varne hrane andreja.kandolf@csz.si Pomen čebelarstva je bistveno večji, kot se ga povečini zavedamo. Čebelarji skrbimo za če- bele in posredno za okolje, saj so čebele glavne opraševalke. Glavni pomen čebelarstva je sicer opraševanje rastlin, poleg tega pa so čebelji pridelki cenjena živila. Čebelar ima dve glavni nalogi, prva je skrb za zdravje svojih čebel, dru- ga – nič manjša – pa skrb za varnost in kakovost pridelanih čebeljih pridelkov. in kam je med prodal, v trgovine, polnilcem ali končnemu potrošniku. Serija medu mora biti jasno označena tudi na posodah za med in končni embalaži (kozarcih), če na ko- zarcu ni zapisan točen datum uporabnosti medu z beseda- mi uporabno najmanj do, čemur sledi točen datum: dan/me- sec/leto. Čebelar je produktno odgovoren za svoj pridelek! Vpis v Register živilskih obratov Čebelar, ki čebelje pridelke prodaja na tržnicah, v trgovini, po internetu, jih oddaja polnilcem ali jih tudi predeluje (me- šanice, medene pijače …), se mora vpisati v Register živilskih obratov (RŽO). To lahko stori z oddajo obrazca oddanega ob- močnemu uradu Uprave za varne hrane, ki je objavljen na spletni strani www.uvhvvr.gov.si/delovna_podrocja/zivila/ registracija_zivilskega_obrata/. V RŽO se ni treba vpisati če- belarju, ki oddaja čebelje pridelke končnemu potrošniku ali obratu prodaje na drobno, ki neposredno oskrbuje končnega potrošnika izključno na mestu pridelave (na domu). Zagotoviti potrošniku kakovostno živilo je poglavitnega pomena pri ohranjanju zaupanja in pridobivanju novih upo- rabnikov čebeljih pridelkov. Čebelarji, vključite se v sheme kakovosti in kupcem sporočajte, da proizvajate kakovosten slovenski med, ki je še pod dodatnim zunanjim nadzorom. 9/2018 letnik CXX 247 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Slovenski čebelarji so iznajdljivi že od nekdaj. V Bučel- stvu je Fran Levstik leta 1850 zapisal, kako nakrmiti lačne družine. Opisal je, da z ušesnikom (to je sveder, s katerim so vrtali luknje) izvrtamo na vrhu kranjiča luknjo. Plošča- to steklenico, ki jo do vrha napolnimo s prevreto sladkorno raztopino, zapremo z gosto laneno tkanino in jo povezne- mo v izvrtano luknjo. In čebele »cuzajo« tako pripravljeno hrano, ne da bi se ta polila po kranjiču. Torej zelo pameten nasvet, ki so ga nekateri danes ne- koliko prikrojili današnjim razmeram. Ker sam krmim čebele s plastenkami že več let, sem ugotovil, da se za kr- mljenje najbolje obnesejo steklenice s trdo plastiko (tako imenovane frucke). Na deščico debeline 2,5 cm in širine 8 cm (dolžina je odvi- sna od širine panja) se izvrtata dve do tri luknje premera 4,3 do 4,4 cm. Na dno se namesti mrežica (gostota naj bo taka, kot je na okencih panja), da čebele ob menjavi steklenice ne napadejo prina- šalca sladkorne raz- topine. S treh strani se namesti kvadra- tna letvica s stranico od 0,8 cm do največ 1 cm, tako da imajo čebele neposreden dostop do pokrovčka steklenice, v kate- rem se izvrtajo 8 do 10 luknjic premera 1,5 do 2 mm. Enaka letvica se namesti še na vrhu deščice in tako pripravljen pitalnik se namesti neposredno do okenca in se pričvrsti s polzaporicami, s katerimi so običajno pritrjene letvice. Kadar s sladkorno raztopino krmimo spomladi z željo po intenzivnejšem za- leganju matice in manjšem odvzemu, pa v pokrovčke izvr- tamo po tri luknjice. Za tako pripravljene pitalnike se lahko uporabljajo male pollitrske plastenke (primerne so za pet-, šest-, sedemsatarje) ali velike plastenke. Pomembno je, da so steklenice napolnjene do vrha. Kot terenski svetovalec opažam, da čedalje več čebelarjev uporablja za krmljenje čebel s slad- korno raztopino plastenke. Ob tem pa imajo nekateri kar precej težav, saj je na tržišču veli- ko oblik plastičnih steklenic in temu primerno tudi raznih izvedb pitalnikov, na katere se ste- klenica povezne. Krmljenje čebel s sladkorno raztopino v plastenkah Brane Borštnik terenski svetovalec JSSČ brane.borstnik@gmail.com Prednosti krmljenja s plastenkami: • čistoča – ni nesnage in mrtvih čebel v pitalnikih; • krmimo lahko tudi čez dan, brez bojazni, da bi pov- zročili ropanje; • nič ne pušča; • ni polivanja sladkorne raztopine po panjih ali če- belnjaku; • naenkrat lahko dodamo 4,5 litra raztopine; • dobro predelana hrana zaradi počasnejšega odvzema; • malo dela, majhna naložba, a veliko zadovoljstvo za čebele in čebelarja.Krmljenje čebel s sladkorno raztopino s pomočjo plastenk Fo to : B ra ne B or št ni k Fo to : B ra ne B or št ni k Fo to : B ra ne B or št ni k Deščica za namestitev plastenk (pogled od spodaj) Deščica za namestitev plastenk (pogled od zgoraj) 9/2018 letnik CXX248 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Potrjenih je bilo 76 matičarjev in 9 trotarjev, ki so prejeli Zootehniško spričevalo za plemensko kranjsko čebelo in s tem tudi dovoljenje za vzrejo in prodajo. V Izvorno rodovniško knjigo kranjske čebele je bilo vpisanih 42.854 matic. 40 % vzrejenih matic je bilo izvoženih. Največ matic je bilo izvoženih v Veli- ko Britanijo (več kot 4000), sledita Francija in Finska. Slabih tisoč je bilo izvoženih celo na Japonsko. Skupaj so vzrejeval- ci prodajali svoje matice v 35, predvsem evropskih, držav. Preizkušanje potomcev Progeni test za leto 2017 se je začel že v letu 2016, ko smo v juniju razdelili 690 matic 30 pogodbenim čebelarjem. Čebe- lje matice so bile potomke 59 matičarjev. Sprejetih je bilo 555 matic ali 80,4 %. Čebelarji so med letom z ocenami od 1 do 4 (štiri je najboljša ocena) ocenili mirnost in rojivost čebelje družine. Donos medu so izmerili v kilogramih. Vsak čebelar anonimno testira matice treh do petih vzrejevalcev, v testira- nju pa sodeluje tudi KIS s 30 družinami v Seničnem, kjer so bile v testu matice petih vzrejevalcev s po šestimi maticami. Na podlagi zbranih rezultatov je bil za vsakega matičar- ja izračunan selekcijski indeks (Poklukar, 1999), ki na isto mero uvede vse tri ocenjevane lastnosti (mirnost, rojivost in donos medu). Izračunan je po formuli 0,42 × donos medu (v kg) + 1,94 × točke ocene rojivosti + 0,80 × točke ocene mir- nosti. V Preglednici 1 so navedene povprečne vrednosti se- lekcijskega indeksa matic za posamezne vzrejevalce. Povprečni donos medu v letu 2017 je bil le 14,6 kg na panj in je bil nizek že drugo leto zaporedoma. Povprečna ocena rojivosti je bila 3,14 in mirnosti 3,14 točke (od štirih). V Pre- glednici 2 so navedene rodovniške številke desetih najbolj- ših matičarjev glede na povprečno oceno rojivosti. V Preglednici 3 so navedene rodovniške številke matic, ki so v testu pri potomstvu dosegle najboljše povprečne ocene mirnosti. V Preglednici 4 so prikazane rodovniške številke matic, ki so v testu pri potomstvu dosegle najboljši izmerjeni pov- prečni donos medu. Preglednica 1: Prvih deset vzrejevalcev po povprečnem se- lekcijskem indeksu (Si) progeno testiranih matic v letu 2017 Št. Vzrejevalec Si 1 Ivana Kovačević 17,25948026 2 Darko Grm 17,08416446 3 Ladislav Vozelj 17,04920807 4 Venčeslav Lešek 17,03846101 5 Vasja Jug 16,99073089 6 Milan Starovasnik 16,99072955 7 Peter Kolar 16,99072827 8 Viktor Gaber 16,99072754 9 Julij Pokorni 16,99072702 10 Marko Debevec 16,99072692 Preglednica 2: Najmanj rojivi matičarji, testirani na po- tomstvu v letu 2017 Št. Vzrejevalec Matičar Odstopanje od povprečja (točk) Numerus 1 Štefan Bukovšek 8236-2013 + 0,93 3 2 Henrik Zaletelj R447 + 0,83 3 3 Darko Grm R422 + 0,78 8 4 Marko Debevec R416 + 0,70 1 5 Ivana Kovačević 34164-2014 + 0,68 6 6 Venčeslav Lešek R433 + 0,63 7 7 Čebelarstvo Pislak Bali R410 + 0,63 6 8 Vasja Jug 16932-2011 + 0,63 6 9 Matija Koštomaj R450 + 0,54 3 10 Matevž Tomažič R445 + 0,49 11 Preglednica 3: Najmirnejši matičarji, testirani pri po- tomstvu v letu 2017 Št. Vzrejevalec Matičar Odstopanje od povprečja (točk) Numerus 1 Mitja Nakrst R437 + 1,82 2 2 Darko Grm R421 + 1,41 3 3 Irma Petelin R439 + 1,34 7 4 Darko Grm R424 + 0,91 3 5 Krištof Bokal R413 + 0,91 8 6 Darko Grm R423 + 0,89 6 7 Jožef Potisek R441 + 0,70 7 8 Štefan Bukovšek R415 + 0,67 5 9 Ivana Kovačević 34164-2014 + 0,54 6 10 Venčeslav Lešek R434 + 0,52 6 Tudi v letu 2017 je vzrejo začelo nekaj novih vzre- jevalcev, nekaj jih je vzrejo opustilo, skupaj pa jih je vzrejalo 33. V uporabi sta dve plemenilni postaji rodovniških matic (Luče in Rog-Ponikve). Delovna skupina za potrjevanje vzrejališč je pre- gledala vsa vzrejališča in ocenila mirnost čebel na satju, strnjenost zalege in obarvanost obroč- kov zadka. Izmed 235 družin je zbrala vzorce če- bel, na podlagi katerih je bil izmerjen kubitalni indeks in ugotovljena morebitna nosemavost. Rezultati vzrejne dejavnosti v letu 2017 Peter Podgoršek, Eva Cukjati, Maja Smodiš Škerl in Janez Prešern Kmetijski inštitut Slovenije peter.podgorsek@kis.si 9/2018 letnik CXX 249 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Preglednica 4: Razvrstitev matičarjev po povprečnem donosu medu; test pri potomstvu 2017 Št. Vzrejevalec Matičar Odstopanje od povprečja (točk) Numerus 1 Vasja Jug 16932-2011 + 5,11 6 2 Venčeslav Lešek R433 + 4,02 4 3 Janko Bukovšek 30842-2015 + 3,65 6 4 Matevž Tomažič R445 + 3,02 13 5 Milan Starovasnik R449 + 2,27 7 6 Janez Dremelj 383 + 1,78 6 7 Venčeslav Lešek R434 + 1,74 5 8 Matija Koštomaj R450 + 1,63 3 9 Janko Bukovšek 8244-2013 + 1,63 7 10 Henrik Zaletelj 36018-2014 + 1,59 6 Za preverjanje rasne čistosti so čebelarji za vsako druži- no ocenili obarvanost čebel delavk na lestvici od 1 do 4. Oce- njenih je bilo 354 čebeljih družin. Povprečna ocena obarva- nosti je 3,63 točke od štirih možnih. Najvišjo oceno je dobilo 69,5 % čebeljih družin, 25,7 % je dobilo oceno 3, 2,8 % čebeljih družin pa je bilo ocenjenih z 2. Družin, ki so imele več kot 2 % čebel z obarvanimi zadki (ocena 1), je bilo 7. Ker so vzre- jališča čebeljih matic dragocen vir kakovostnega in čiste- ga plemenskega materiala, vsem čebelarjem, ki čebelarijo v okolici vzrejališč, priporočamo, da svoje družine redno pregledujejo in menjajo matice z obarvanimi družinami. Vir: Poklukar, J. (1999): Izboljšanje odbire čebel na proizvodne lastnosti z uporabo selekcijskega indeksa. Zbornik Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Kmetijstvo, Zootehnika, letnik 74, št. 1, str. 47–55. V Evropi in Ameriki se kot rezultat naravne selekcije že pojavljajo populacije čebel odpornejše na varoje (glej Locke, 2015). Pokazatelj, ki pri tem prednjači, je omejeno razmnože- vanje varoj v zalegi čebel delavk. Ameriška znanstvenika (Har- ris & Harbo, 2000) sta že pred leti predstavila, da gre ta pojav pripisovati posebni dedni zasnovi čebel in se kaže predvsem kot intenzivnejše čistilno vedenje v povezavi s tako imenovano povečano senzitivnostjo na varoje; čebela namreč prepozna okuženo celico ter jo začasno odkrije ali očisti/izprazni. Paul Jungels (2015) in jaz (Büchler, 2015) sva v svojih do- sedanjih objavah pisala, da je VSH-vedenje nakazano tudi v populacijah naših, močno razširjenih, pasem medonosnih čebel, in ga lahko opazujemo pri buckfaški čebeli in kranji- ci. Z načrtnimi križanji bi lahko stopnjevali ta dedno pogo- jeni vedenjski pojav do te mere, da bi družine same, brez človekove pomoči, preživele in bi pri tem ne izgubile dobrih lastnosti, kot sta mirnost in donos (nabiralna vnema). Da bi dobili ustrezen začetni material za takšno selekcijo, je po- trebno v naslednjih letih testirati čim več družin in izbrati takšne, ki imajo genetsko izraženo VSH. K sodelovanju va- bimo vse čebelarje, ki bi jih takšna odbira zanimala. Katere družine so zanimive? Dobro VSH-vedenje se neposredno kaže z zmanjšanim razmnoževanjem varoj. V tem smislu so posebej zanimive vse družine, ki v primerjavi z drugimi izkazujejo relativ- no nizko okuženost z varojami. Vsakdo, ki pred uporabo sredstev za zatiranje varoj ugotavlja napadenost družin s pomočjo testnih vložkov oz. z vzorčenjem čebel, bo med svojim družinami zagotovo našel tudi takšne družine. Tudi merjenje čistilne sposobnosti s tako imenovanim »PIN-testom, z iglo«, ali pa reakcija čebel na zmrznjeno zalego, nam lahko pomagata do dragocenih podatkov. Na žalost pa omenjena rutinska testa ne moreta nadomestiti natančne kontrole zalege; zagotovo pa visoka čistilna ak- tivnost, izkazana v omenjenih testih, kaže na povečano verjetnost, da bi te družine posedovale bolj izraženo, iska- no lastnost: VSH-vedenje. Za nadaljnjo uporabo v vzrejno selekcijskem programu s poudarkom na VSH so zagotovo v veliko pomoč podatki o poreklu matice ter splošne karakteristike družine (mirnost, sedenje, donos …). Posebej pozorni moramo biti na družine, ki so se dobro odrezale tudi pri testiranju donosa. Kaj potrebujemo? Za pregled zalege potrebujemo dovolj svetel delovni pro- stor ter namizno lupo ali stereo mikroskop z desetkratno povečavo. Ugotovitve modernih raziskav so optimistične – ciljana odbira čebel, z izdatneje izraženim čistil- nim nagonom v povezavi z varojami t.i. na varoje senzitivna higiena (VSH) bi lahko pripeljala v že nekaj generacijah do čebel odpornih na varoje, oz. pri katerih bi se varoje lahko le omejeno razmno- ževale. Kako je mogoče zanesljivo izmeriti ome- njeni VSH-vedenje, opisuje dr. Ralph Büchler na osnovi večletnih, s poskusi pridobljenih podatkov. Desetkanje varoj s pomočjo vzreje Dr. Ralph Büchler (prevod V. Fajdiga) Čebelarski inštitut Kirchhain 9/2018 letnik CXX250 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Da bi lahko preverjali reproduktivni uspeh varoj, poseže- mo po celicah zalege, v katerih so osebki v starosti nekaj dni pred poleganjem. Da bi bilo vzorčenje učinkovito in zajelo zadostno število okuženih celic, mora biti na satu oku- ženih vsaj 10 % celic pokrite zalege. Do te mere okuženo zalego najdemo naj- pogosteje tedaj, ko je okuženost pri- bližno 2 %, oz. naraste naravni dnevni odpad na približno 20 varoj. V praksi se je izkazalo, da za testiranje primer- ne sate z zadostno okuženo pokrito delavsko zalego najdemo v panju, v času med koncem julija do sredine septembra, oz. po potrebi neposredno pred začetkom poletnega zdravljenja. Pregled celic zalege lahko opravimo neposredno po odvzemu ali pa pozne- je; satje z zalego namenjeno pregledu okuženosti z varojami skladiščimo do pregleda z zmrzovanjem. Pregled svežega satja je nekoliko enostavnejši, ker je premikajoče pršice lažje najti in jih klasificirati; sat lah- ko po pregledu vrnemo v panj, kjer se nepoškodovana zalega poleže. Sicer pa je za neposreden/takojšen pregled satja (celic) potrebno veliko časa, kar posledično omejuje število družin, ki bi jih na ta način lahko istočasno pregledali in posredno zmanjšuje velikost testnega vzorca. Neposredna kontrola/pre- gled celic pokrite zalege na odvzetem satju je smiselna le tedaj, ko imamo na razpolago dovolj pri poskusu sodelujočih oseb, ki istočasno pregledujejo odvzete vzorce. Ko opravljamo obsežnejše raziskave (preglede) je pravi- loma smotrneje vzorčeno satje zmrzniti. Obdelavo vzorcev lahko časovno zamaknemo in jo opravimo ob ugodnejšem času, ko imamo manj drugega dela. Dobro uro pred obde- lavo vzamemo sat iz zamrzovalnika (– 18 °C), v tem času se pokrovci odtalijo. Ko pregled končamo, sat znova vrnemo v zamrzovalnik, da bi lahko po potrebi pozneje pregledali še dodatne celice. Zmrznjeno satje lahko brez težav transporti- ramo v centralne preiskovalne laboratorije; pogoji transpor- ta morajo biti taki, da se vzorci ne oz. le minimalno odtalijo (maksimalno 24 ur), ker se sicer obarvanost zalege spremeni, kar pa bistveno otežuje natančnejšo določitev starosti zalege. Kaj vidimo pod mikroskopom? Ob natančnem pregledu odpiramo celico za celico s po- močjo drobne pincete ter izvlečemo iz celice bubo. Najprej ocenimo starost bube s pomočjo priložene preglednice, na kateri so predstavljeni posamezni, predvsem barvni znaki, ki določajo starost bube. Da bi lahko ocenjevali razmnože- valni potencial varoj, ki so vdrle v celico, morajo biti bube najmanj toliko stare, da je obarvanost facetnih oči temna (škrlatna ali črna). Mlajše bube, katerih facetne oči še niso obarvane, za to raziskavo niso primerne. Hilda Strasser pregleduje bube ter okuženost z varojami na satu z zalego v labora- toriju čebelarskega inštituta. Fo to : R al ph B üc hl er Varoje v različnih stadijih. Fo to : Č eb el ar sk i in št itu t K irc hh ai n 9/2018 letnik CXX 251 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Preglednica: Stadiji pokrite zalege in potomci varoj pri običajnem razmnoževanju Dnevi po pokritju Stadij zalege Najstarejši potomci varoj pri običajnem razmnoževanju 3 Iztegnjena ličinka Jajčece varoje 4 Buba, bele oči Moška protonimfa 5-6 Buba, roza oči Ženska protonimfa 7-9 Buba, škrlatne oči Ženska devtonimfa 10-11 Buba, rjava glava, črne oči Odrasla hčerka Če naletimo na z varojami okužene starejše celice, s po- močjo lupe ali stereo mikroskopa, ob približno desetkratni povečavi, skrbno evidentiramo število in stadij vseh pršic/ varoj ter nimf. V spodnji preglednici so predstavljeni vsi stadiji – razvojne stopnje pršice, ki jih lahko pričakujemo pri običajni reprodukciji, glede na starost posamezne čebe- lje bube. Tik pred poleganjem čebele najdemo ob običajnem razmnoževalnem ciklusu varoj, v celici poleg matične te- mno rjave varoje, ki je vdrla v celico tik pred pokritjem tudi samčka in najmanj eno odraslo, svetlo rjavo, prečno oval- no hčerko (slika). Na nekaj mlajših bubah čebel s škrlatno obarvanimi facetnimi očmi pa najdemo najmanj eno preč- no ovalno belo obarvano devteronimfo, da bi se do izlega- nja čebele lahko razvile odrasle mlade varoje. Če v celici ne najdemo oz. najdemo izključno mlajše potomce varoj kot opisano, ali pa v celici ni samčka, štejemo matično varojo, ki se nahaja v celici za reprodukcijsko nesposobno. Koliko celic moramo pregledati? Da bi prišli do dovolj reprezentativnega rezultata, ki iz- kazuje povprečni delež neproduktivnih matičnih varoj, je potrebno v testiranje zajeti zadostno velik vzorec z varojami okuženih celic zalege. S pomočjo simulacijskega izračuna za pri nas pregledane vzorce zalege v letih 2013 in 2014 smo ugotovili, da je pri srednje močni okužbi 10 % potrebno pre- gledati najmanj 335 celic, da bi s 95 % gotovostjo prepoznali družine, ki imajo 30 % delež za reprodukcijo nesposobnih matičnih varoj. Pri večjem deležu za reprodukcijo nespo- sobnih varoj pa zadoščajo manjši naključni vzorci. Zato pri- poročam, da kot osnovo za odbiro družin z dedno zasnova- nim, izrazitim VSH-vedenjem pregledamo najmanj 10, po možnosti pa 35 z varojami enostavno obremenjenih celic. Ob tem velja pripomniti, da ni priporočljivo zaključevati na osnovi enkratnega pregleda in štetja, postopek raje ne- kajkrat ponovimo v ustreznem časovnem razmaku. Lansko leto smo opravili opisano vzorčenje, pregled in štetje v 40 družinah trikrat, in sicer vsakokrat v časovnem razmaku enega tedna (praviloma 35 z varojami okuženih celic po družini). Pri čemer se je pokazal značilen učinek ponavlja- nja (ponovitveni učinek), ki pa pojasnjuje le dobrih 50 % zaznanih razlik. Poleg neposrednega učinka družine ob- stajajo torej tudi drugi dejavniki, ki vplivajo na rezultate. Če imamo na razpolago dve ali tri časovno neodvisne pre- glede, je nevarnost za napačno oceno ter interpretacijo bi- stveno manjša. Kako prepoznamo odprte celice? Družine z izraženim VSH-vedenjem (lastnostmi) selek- tivno očistijo del z varojami obremenjenih celic zalege v stadiju bube. Posledično lahko pričakujemo, da bo povpreč- na stopnja obremenjenosti z varojami starejših stadijev bube bistveno nižja, kot je pri pravkar pokriti zalegi. Da bi to lahko potrdili, lahko za ustrezno različne starostne sta- dije bube, določimo vsakokratno stopnjo obremenjenosti z varojami v okviru enega vzorca, in jih med seboj primerja- mo. Po potrebi ugotovimo stopnjo okuženosti z varojami na satu s pravkar pokrito zalego z naključnim vzorčenjem, 9/2018 letnik CXX252 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE preden ga vrnemo družini, 7 dni pozneje vzorčenje in pre- gled ponovimo. Dodatno pozornost vzbujajo družine z izrazitim VSH-ve- denjem tudi z začasnim odkrivanjem in vnovičnim pokriva- njem celic z zalego. To lahko opazujemo med zgoraj opisa- nim pregledovanjem z varojami obremenjenih celic, ki jih pregledujemo na reproduktivnost pršice. Celični pokrovček neprizadetih celic, sprva na približno ¾ dolžine ločen od ce- ličnega roba in nato kot cel previdno preklopljen/pripognjen na stran (tako imamo vpogled na notranjo stran voščenega pokrovca), ostaja prevlečen s svilenkasto prejo bubinega za- predka (kokona), medtem ko je pri celicah, ki so jih začasno odprle čebele (recapping), ta preja v velikosti začasne odprti- ne odstranjena, in namesto nje vidimo goli vosek. Ta dodatna opažanja so nam v pomoč še posebej tedaj, ko zaradi močno izraženega VSH-vedenja ali pa nizke sto- pnje okuženosti z varojami ne najdemo dovolj enostavno okuženih starih bub, da bi lahko zanesljivo določili repro- dukcijsko stopnjo pršice. Kaj si zapisujemo (beležimo)? V zapisniku o pregledu zabeležimo poleg porekla in da- tuma odvzema vzorca zalege po možnosti še naslednje: • Koliko celic smo odprli in • v koliko njih smo našli varoje. Za vsako parazitirano – z varojo obremenjeno celico je potrebno dodatno zabeležiti: • v katerem stadiju je bil čebelji osebek v parazitirani celici (iztegnjena ličinka, buba z belimi, buba z roza, buba s škrlatnimi ali buba s črnimi očmi) in • s koliko samičkami (matičnih varoj) je bila obreme- njena celica. Za posamezne z varojo obremenjene celice, katerih bube so imele škrlatne ali črne oči, pribeležimo: • stadij – razvojno stopnjo najstarejše hčerke (hčerin- ske pršice) (odrasla, devtonimfa, protonimfa) ter • prisotnost samčka. Kdor želi in uspe prepoznati, lahko zabeleži pri vsaki starejši celici (buba s škrlatnimi ali črnimi očmi) dodatno ponovno pokrivanje celičnega pokrovca. Kaj kažejo rezultati? Iz teh podatkov lahko ocenimo predvsem VSH-vedenje: • delež za reprodukcijo nesposobnih varoj (nanašajoč se na vse enostavno parazitirane starejše celice zalege), • povprečno obremenjenost zalege (deloma tudi posa- mezne starostne stopnje iz katerih bi lahko sklepali na čiščenje parazitiranih celic v obdobju pokrite zalege in • delež ponovno pokritih celic. Kot najboljši parameter-merilo za medsebojno primerjavo družin glede odpornosti na varoje in sposobnosti preživetja se kaže delež za reprodukcijo nesposobnih pršic. Po opazova- njih na varoje odpornih populacij imajo družine s 50 in več % deležem za reprodukcijo nesposobnih pršic dobre možnosti za preživetje brez človekovega posega v smislu zdravljenja. Kako postopamo z družinami, ki kažejo izrazito VSH-vedenje? Družine z več kot 30 % za reprodukcijo nesposobnih pr- šic posedujejo očitno nekatere pomembne dedne zasnove, ki omogočajo VSH-vedenje in jih velja vključiti pri odbiri na omenjeno vedenje. Za dosego cilja (utrditev želenih lastno- sti) je potrebno opraviti križanja s pomočjo umetne oseme- nitve predvsem med družinami, ki izkazujejo želene karak- teristike, vendar so različnega porekla ter njihove potomce znova testirati. Več kot bo družin z VSH-vedenjem na raz- polago, ki niso med seboj v sorodu, hitreje in učinkoviteje bo moč stopnjevati izrazitost želene lastnosti-VSH- vedenja. Takoj, ko bi prišli do družin z deležem za reprodukcijo ne- sposobnih pršic, ki bi bil večji od 50%, bi bilo potrebno te dru- žine testirati tudi v praksi in ugotoviti, kako se pri njih raz- vija odpornost na varoje ter kakšne so njihove druge splošne lastnosti zanimive za čebelarja (mirnost, donos …). V kolikor bi se družine izkazale pri omenjenih testiranjih, bi jih lahko v prihodnosti uporabili kot očetne družine na plemenilnih postajah, kjer se vzrejajo in odbirajo linije odporne na varoje, za pridobivanje semena za instrumentalno osemenjevanje matic oz. tudi kot matične družine pri obsežnejši vzreji. Da bi bila omenjena odbira na VSH – vedenje možna in uspešna, je potrebno sodelovanje mnogih čebelarjev in vzreje- valcev. Kogar zanima več na to temo, naj se poveže z delovno skupino Toleranzzucht (www.toleranzzucht.de) oz. s priznano rejsko organizacijo (dr. Peter Kozmus, peter.kozmus@czs.si). Tudi čebelarski inštitut v Kirchhainu bo z veseljem na razpola- go kot sogovornik aktivnim čebelarjem, ki so pripravljeni testi- rati čebele v tej smeri. Prvič objavljeno v reviji Bienen&Natur prej poime- novani kot ADIZ / Die Biene / Imkerfreund, v št. 8, av- gust 2016, str. 10-13. Viri: Büchler, R. (2015): Hoffnung auf Varroatoleranz. ADIZ/db/IF, št. 2, febru- ar 2015, str. 7-9. Harris, J. W., Harbo, J. R. (2000): Changes in reproduction of Varroa de- structor after honey bee queens were exchanged between resistant and susceptible colonies. Apidologie, št. 31, str. 689-699. Jungels, P. (2015): Dem Ziel ein Stück näher. ADIZ/db/IF, št. 12, december 2015, str. 31-33. Locke, B. (2015): Natural Varroa mite-surviving Apis mellifera honeybee po- pulations. Apidologie, št. 46, prost dostop, DOI: 10.1007/s13592-015-0412-8. 9/2018 letnik CXX 253 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Ogroženost naših čebel je manj verjetna Ali se bodo te »nove« pršice zares širile, je seveda odvisno od tega, ali bo človek, v tem primeru čebelar, nekontrolira- no prevažal in trgoval z okuženimi družinami. Toda, tudi, če bi uspelo tej vrsti pršice priti v Evropo, se je ni bati. Res je sicer V. jacobsoni druga vrsta pršice, vendar z zelo podob- nim načinom življenja. Tako bi bili najverjetneje mravljična in oksalna kislina v boju zoper njo prav tako učinkoviti. To- rej ni razloga, da bi si v tem trenutku zaradi nje delali skrbi. Je pa ta, druga vrsta varoj, kljub temu zanimiva. Z njo se dogaja podobno kot se je pred 60 leti dogajalo z V. destructor. Menjuje namreč gostitelja. Vse to bi nam lahko dalo nova izhodišča, kako biti kos obema vrstama varoj. Preobrazba pršic Odvisnost varoj od gostitelja – medonosne čebele – je zelo velika. Za preživetje in razmnoževanje potrebujejo družine z zalego. Na svojega prvotnega gostitelja – azijsko čebelo so zajedavci povsem prilagojeni. Azijske čebele so zelo podobne našim. Žive v duplih, votlinah, v gnezdu imajo več satov, do- mačini pa čebelarijo z njimi. Vendar pa obstajajo med obema vrstama čebel tudi razlike. Razvojni krog azijskih čebel, roji- vost in tudi njihova »kri« – hemolimfa, so nekoliko drugačni. Hemolimfa je, kot vemo, hrana varojam, sprememba gostite- lja pomeni hkrati tudi prehransko prilagoditev, kar predsta- vlja za parazita stres, kot so nedavno ugotovili znanstveniki. Primerjali so »aktivnost« 287 genov pršic V. jacobsoni, ki so parazitirale tako družine azijskih kot tudi evropskih me- donosnih čebel. Pri novem gostitelju je bilo 91 % teh genov »zelo aktivnih«, kar pomeni, da so delali močneje kot geni pršic, ki so zajedale prvotnega (izvornega) gostitelja. Mno- gi od teh »hiperaktivnih« genov imajo za posledico stresne reakcije, ker se mora V. jacobsoni prilagoditi na novega go- stitelja. Poleg teh »genov v stresu« pa so tudi geni za preba- vo in razmnoževanje drugače aktivirani. Preprečimo menjavo gostitelja Menjava gostitelja V. jacobsoni iz azijske čebele na evropsko medonosno čebelo se je domnevno zgodila v zadnjih desetih letih, in sicer očitno ne zgolj enkrat. Pri genetskih raziska- vah so strokovnjaki našli več linij parazita, ki so se očitno zelo uspešno prilagodile na novega gostitelja. Pršice iz družin na- Ali je na pohodu nova vrsta varoj? Varoje pred- stavljajo evropskim čebelarjem že približno 40 let velik problem. Zajedavec je izvorno zaje- dal azijsko čebelo (Apis cerana), ki pa je poleg te »gostila« še drugo vrsto varoj, z imenom Varroa jacobsoni (»naša« varoja se s celim imenom ime- nuje Varroa destructor). V. jacobsoni je sicer obča- sno zašla iz družin azijskih čebel v družine tam živečih zahodnih medonosnih čebel, vendar se v le-teh doslej ni mogla razmnoževati. Sedaj pa se na Papui Novi Gvineji pojavljajo družine evrop- skih medonosnih čebel, v katerih se ta – druga vrsta varoj očitno lahko uspešno razmnožuje. Varoja ni enaka varoji dr. Claudia Garrido (prevod in lektoriranje V. Fajdiga) BeeSafe claudia.garrido@bee-safe.eu Leta 2000 sta avstralska znanstvenika D. L. An- derson in J. W. H. Trueman na osnovi genotipskih, fenotipskih in razmoževalnih variacij med varojami prikazala, da V. jacobsoni dejansko sestoji iz dveh raz- ličnih vrst. Uvedla sta novo klasifikacijo, ki opredeljuje V. destructor kot samostojno vrsto in ta vrsta se je dejan- sko razširila iz Azije po celem svetu, medtem, ko vrsta V. jacobsoni do danes ostaja omejena na Malezijsko, Indonezijsko območje. To odkritje je tedaj osvetlilo, da se večina dotedanjih raziskav varoj dejansko nana- ša na V. destructor in ne V. jacobsoni. Prikaz hrbtne in trebušne strani odrasle samice V. jacobsoni Prikaz hrbtne in trebušne strani odrasle samice V. destructor Fo to : D . L . A nd er so n in J. W . H . T ru em an 9/2018 letnik CXX254 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE ših čebel (zahodne medonosne čebele) se niso več sposobne razmnoževati na svojem izvornem gostitelju. Ker pa obe čebe- lji vrsti v Aziji živita zelo blizu druga drugi, je dokaj verjetno, da bo do takšnih menjav gostitelja prihajalo tudi v prihodno- sti. Da bi razumeli, zakaj se to dogaja, bi se veljalo izogibati okoliščinam, ki bi omogočale takšne menjave gostitelja. Naj povzamem: sicer ne obstaja direktna dodatna gro- žnja za naše čebele; vendar je najboljša zaščita pred »novo« vrsto varoj še vedno preventiva, in sicer da ne uvažamo in prevažamo čebel preko državnih meja ter s celine na celi- no. Na ta način se je, na žalost, po vsem svetu razširila že V. destructor – z vsemi znanimi posledicami. Vir: Anderson, D. L., Trueman J. W. H. (2000): Varroa jacobsoni (Acari: Var- roidae) is more than one species. Experimental and Applied Acarology 24: 165–189. Garrido, C. (2017): Varroa ist nicht gleich Varroa. Bienen & Natur št. 3, marec 2017, str. 10. Graeffejeve opnarke so bile znanstveno opisane leta 1900 po primerkih, ki jih je pri Tolminu našel švicarski entomo- log Eduard Graeffe, zaposlen v Trstu. Pri nas obiskujejo le cvetove poleti cvetočega lepega luka (Allium pulchellum). Pri zbiranju peloda in medičine se obešajo na njegove viseče cvetove in lovijo ravnotežje z zadkom, ki ga zavihajo nav- zgor. Zanimivo je, da na Slovaškem in v Avstriji obiskuje- jo rumeni luk, v Ukrajini pa še tretjo vrsto divjega luka, a povsod le eno vrsto hranilne rastline. Če bodo kdaj v priho- dnosti ugotovili, da gre za različne vrste čebel, bo ime Col- letes graeffei obdržala naša populacija, saj je vrsta opisana v Sloveniji. Na evropskem rdečem seznamu je opredeljena kot ogrožena. V Sloveni- ji je razmeroma pogosta na planotah Trnovskega gozda in Nanosa, pojavlja pa se tudi ponekod v osre- dnji Sloveniji, na primer v Polhograjskem hribovju. Gnezdi v tleh. dr. Andrej Gogala gogala62@gmail.com Graeffejeva opnarka (Colletes graeffei) Graeffejeva opnarka na cvetu lepega luka Fo to : A nd re j G og al a Nemčija Vsako leto se zberejo predstavniki nemških čebelarskih institutov in poročajo o rezultatih raziskav s področja čebelarstva. Letos so se zbrali v mestu Koblenz. Botanično poreklo gozdnih medov je za razliko od cve- tličnih pogosto zelo težko določiti, ker si raziskovalci ne morejo pomagati s prisotnostjo cvetnega prahu, kakor jo to običajno pri cvetličnih medovih. Ker pa potrošniki gozdne medove zelo cenijo in so zanje pripravljeni tudi več plača- ti, je za prodajalce pomembno, da navedejo tudi njihovo botanično poreklo, na primer smreka, jelka, bor, macesen, hrast, lipa, javor itd. Kristin Recklies s Tehnične univerze Dresden je razvila novo metodo določanja porekla na osnovi nehlapnih snovi v medu. Te primerja z nehlapnimi snovmi v drevesnih sokovih posameznih vrst iglavcev in listavcev ter tako zelo natančno ugotovi, na kateri drevesni vrsti je nasta- la mana, iz katere so čebele naredile določeno vrsto medu. Letos so začeli na Bavarskem pod vodstvom Čebelar- skega inštituta v Veitshöchheimu projekt, s katerim želijo ugotavljati morebitno prisotnost malega panjskega hrošča in azijskega sršena v tej nemški zvezni deželi. V ta namen so razdelili Bavarsko na 140 območij in na vsakem območju določili vsaj enega čebelarja, ki bo trikrat letno pregledoval pasti za hrošča in opazoval žrela panjev, če bi opazil katere- ga od omenjenih čebeljih sovražnikov. Trenutno je na delu 177 opazovalcev. Medtem ko so azijskega sršena na obmo- čju Nemčije do zdaj že videli, pa to za malega panjskega hrošča ne velja. In še ena zanimivost. Nove raziskave Arneja Thoneman- na s Čebelarskega instituta Hohen Neuendorf kažejo, da prvotne ugotovitve, da prilezejo samičke varoj v zalego 15 do 20 ur pred pokritjem celic, ne držijo. Varoje gredo v ce- lice že 24 do 27 ur prej, preden jih čebele pokrijejo, in po- tem še vedno intenzivno prehajajo, dokler vse celice niso pokrite. Novice iz sveta Prevedel in priredil Franc Šivic Vir: Spiewok S. (2018): Notizen aus Koblenz. Deutsches Bienen Journal, št. 5, maj 2018, str. 64. 9/2018 letnik CXX 255 DELO ČEBELARJA Preverimo količino hrane Dobro razvita čebelja družina si bo ob gnezdu ustvarjala zaloge medu v obliki vencev, ki se od zadnje strani panja proti žrelu v plodišču na satniku zožujejo. Vsaka čebelja družina namreč poskrbi, da 2/3 hrane skladišči v zadnjem delu plodišča, zaradi morebitnega medsebojnega ropa ali ropa sosednjih čebeljih družin. Če smo upoštevali navodila iz prejšnje številke Sloven- skega čebelarja, smo zasledili, da do 1. septembra v manjših količinah krmimo čebelje družine. Ta način krmljenja nam zagotavlja, da čebelje družine ne zablokiramo z medom. Matica mora imeti dovolj prostora za zaleganje. Uspešnost dozdajšnjih dejavnosti se meri v lepo izgrajenih vencih medu okoli lepo strnjene zalege. Krmljenje s sladkorno raztopino Od 1. do 15. septembra čebelje družine intenzivno kr- mimo s sladkorno raztopino 2 : 1 v pitalnikih. Raztopino pripravimo tako, da dva dela sladkorja raztopimo v enem delu vode. Z intenzivnim krmljenjem dosežemo, da čebele polnijo celice, iz katerih so se izvalile, s predelano sladkor- no raztopino. Če zato ne poskrbimo, namreč ostanejo čez čas samo venci medu, celice pa ostanejo prazne. Samo ven- ci medu za zimsko zalogo ne zadostujejo, zato nemalokrat pri marsikaterem čebelarju čebelje družine čez zimo stra- dajo, ne glede na to, da imajo čebelje družine ob straneh plodišča zadostne zaloge medu. Intenzivno jih krmimo do 15. septembra, nato pa krmljenje prekinemo. Intenzivnost zaleganja matice se zmanjšuje, tako da ostaja vedno več celic proti mesecu oktobru nezaleženih. Do tega obdobja moramo pokrmiti na čebeljo družino pribl. 9 kg sladkorja. Seveda je količina sladkorja odvisna od stojišča. Nekateri čebelarji prepeljejo čebelje družine na ajdovo pašo in pov- sem razumljivo je, da mora čebelar spremljati tudi donose medičine s pomočjo tehtnice. In če se seveda zgodi obilnejše medenje ajde, potem ne bomo krmili čebeljih družin s slad- korjem, ker si zaloge družine ustvarjajo v plodišču z ajdo- vim medom. Opozoril bi vas, da je medenje ajde zelo varlji- vo. Velikokrat se dogaja, da velika čebelarstva na ajdovi paši pričakujejo nemogoče, moč čebeljih družin pa slabi zaradi premajhnih donosov medičine in si povzročijo močne medse- bojne rope čebeljih družin. S tem načinom krmljenja maksimalno izkoristimo pole- tne čebele, da predelajo slad- korno raztopino v med in s tem po nepotrebnem ne obre- menjujemo zimskih čebel, ki imajo samo dve nalogi, in si- cer da prezimijo in spomladi spodbudijo matico k ponovne- mu zaleganju, torej poskrbijo za nov poletni rod čebel. Kot je znano, poletne čebele do de- cembra odmrejo, in če nam je uspelo vzrediti veliko zimskih čebel, ni strahu za preživetje družine čez zimo. V mesecu septembru se čebelje družine inten- zivno pripravljajo na zimo. Zato mora čebelar narediti vse, da bo šla družina dobro pripravlje- na v zimo. V septembrskem nasvetu vam bom opisal in podal naše izkušnje in priporočila za pripravo čebeljih družin na zimo. Kronološko bom nanizal dejavnosti, ki jih izvajamo ta čas v Čebelarstvu Kapun. V svojem čebelarstvu v me- secu septembru naredimo zadnji večji pregled čebeljih družin, pri čemer izvajamo opravila, opisana v nadaljevanju. Čebelarjeva opravila v septembru dr. Stanislav Kapun - Vaneča kapunstanislav@gmail.com Zimski venec medu na plodiščnem satu Fo to : F ra nc Ši vi c 9/2018 letnik CXX256 DELO ČEBELARJA Preverimo strnjenost čebelje zalege Če je čebelja zalega strnjena, potem smo lahko pomirjeni, saj imamo v panju zelo dobro matico. Če je zalega presled- kasta, nujno poiščemo matico in jo odstranimo ter dodamo mlado oprašeno matico. Naj nam ne bo žal stare matice. Če je ne zamenjamo, bodo čebeljo družino izropale močne če- belje družine, če pa družina le preživi, pa prav gotovo ne bo preživela zime. Matica zaleže premalo zimskih čebel, ki bi preživele družino čez zimo. V Čebelarstvu Kapun v septem- bru zamenjujemo matice tako, da staro matico odstranimo in takoj dodamo oprašeno mlado matico v matičnico na podnico v plodišče. Na začetku septembra je sprejem 99-od- stoten. Le redko se zgodi, da je čebelja družina ne sprejme. Čez tri dni preverimo uspešnost dodajanja matice. Ne posegajmo v čebelje gnezdo V Čebelarstvu Kapun pri vsaki čebelji družini spoštuje- mo položaj gnezda v plodišču. Če si čebele gnezdo postavijo na levi ali desni strani ali v sredini, je to pač njihova želja. Nikoli ga ne razdiramo in ga ne postavljamo v sredino. Je pa res, da je spomladi treba čebelje gnezdo urediti v skladu z nasvetom, ki je bil objavljen v aprilski številki Slovenskega čebelarja. Z vsakim nepotrebnim posegom povzročamo pri čebeljih družinah stres in povečamo možnost ropa. Ropanih ali izropanih čebeljih družin ne nadomeščajmo z rezervnimi družinami Če se nam zgodi v čebelarstvu ropanje čebelje družine, vedno takoj zapremo žrelo, da se ropanje umiri. Naslednji dan čebeljo družino prestavimo na kozico in jo ometemo za čebelnjakom. Čebele se sprostijo v druge panje. Satovje prekuhamo ali pa ga damo, če je še dovolj toplo vreme, v sončni talilnik. Prazen panj, ko imamo čas, očistimo in ga pripravimo na novo spomladansko naselitev. Metode zože- vanje žrela, nastavljanja smrekovih vejic itd. (lahko bi rekli, kolikor čebelarjev, toliko metod) so nesmiselne. Kot vestni čebelarji moramo premisliti, zakaj je do ropanja prišlo. Mi- sel, ki je zelo prisotna med čebelarji, da lačna družina ropa močnejšo družino, ne drži. Vedno izropa močnejša in do- bro razvita čebelja družina slabše razvito čebeljo družino. Če slučajno vstavite rezervno čebeljo družino v izropan panj, je velika verjetnost, da vam rezervo ponovno izropajo močnejše družine. Zato je bolj smiselno vstaviti rezervno čebe- ljo družino v prazen očiščen panj naslednje leto konec aprila. Nameščanje zapiral na žrelih Proti koncu septembra nam začnejo vdirati v panje miši in rovke. Te nam lahko naredijo veliko škode, saj uničijo satovje, satnike in velikokrat tudi zgrizejo žrela. Ni treba posebej poudarjati, da je treba vsebino panja zažgati, panj pa ožgati s plinom. Mišji iztrebki namreč močno smrdijo, zato je potrebno temeljito čiščenje. Če uporabljamo ogenj za obžiganje, pazimo, da ne zažgemo čebelnjaka. Vosek, smole in propolis namreč gorijo kot bakla in neštetokrat so si čebelarji po nepotrebnem že naredili težave. Zatiranje varoj Varoja je škodljivec, ki dela s prenosom virusov na čebe- le veliko gospodarsko škodo. Ni bolezen, kot nekateri trdijo, ampak so varoje pršice, škodljivci, ki se prisesajo na čebelo med zadkovimi obročki, kjer je tkivo najtanjše in najmehkej- še, in sesajo hemolimfo, s katero se prehranjujejo. V aprilski številki Slovenskega čebelarja sem omenil apitehnične ukrepe zatiranja varoj. Tisti, ki ste se nasveta držali, ne bi smeli imeti večjih težav z varojami. Sicer pa še v septembru v našem čebe- larstvu vedno uporabljamo 85-odstotno mravljinčno kislino. Še vedno stavimo na šok terapijo. Svetujem vam, da se obrne- te na območnega veterinarja VF NVI in z njim rešujete težave. Če ste do septembra opravili vse tehnološke ukrepe pri čebeljih družinah, se vam ni treba bati za dobro prezimitev čebeljih družin. Svetujem vam, da čim manj odpirate panje, saj lahko nevede stisnete matico, takšen pripetljaj pa obso- di družino na propad. Fo to : Iv an B ra čk o Fo to : N ej c J uv an Nekateri čebelarji prepeljejo čebelje družine na ajdovo pašo Na začetku septembra je sprejem mlade oprašene matice 99-odstoten. 9/2018 letnik CXX 257 IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV Organizirano čebelarjenje na področju sedanje šenčur- ske občine se je začelo že leta 1902; takrat še v okviru na novo ustanovljene podružnice ljubljanskega čebelarskega društva v Kranju. Poleg Kranja so bile v kranjsko podru- žnico vključene tudi nekatere vasi iz bližnje okolice: Stra- žišče, Šenčur, Predoslje in Preddvor. Šenčurski čebelarji imamo torej bogato, dolgoletno tradicijo. Ob praznovanju 115-letnice organiziranega delovanja smo ponosno prvič razprostrli prapor svojega društva na svečani prireditvi 11. novembra 2017. Čebelarjenje nekoč – obilje ajdove paše na šenčurskem območju Pot do bleščeče obletnice je bila kar dolga. Mlajše gene- racije čebelarjev imajo srečo, da je g. Alojzij Gašperšič svoje spomine o čebelarjenju zaupal sočebelarju Vinku Zupancu. Slednji jih je skrbno zapisal in shranil v društveni arhiv. V zapisih Alojzija Gašperšiča je navedeno, da je bilo čebelar- stvo na območju sedanje občine Šenčur dobro razvito že pred letom 1900. Ajde je bilo takrat obilo in tudi dobro je medila. Na šenčursko območje so dovažali čebele tudi čebe- larji iz Bohinja z okolico. Natovorili so jih na lesene vozove, ki so jih imenovali lojtrniki. Čebelje družine so nastanili na kmetijah v določenih čebelnjakih ali kar ob njih in jih pokri- li z deskami. Čebelarjenje je uspevalo tudi po prvi svetovni vojni. Ne- katera, za tedanje razmere močnejša čebelarstva so obsega- la tudi do 60 kranjičev in AŽ-panjev. Čebelarji so bili takrat vključeni v ČD Kranj. Med sabo so sodelovali v debatnem krožku ali na društveni ravni. Prejemali so tudi denaturira- ni sladkor, ki je bil pomešan z žagovino, ogljem ali papriko, da ga čebelarji ne bi rabili v druge namene. Vsakemu čebe- larju je pripadalo 3−5 kg sladkorja na panj. Sladkor so pre- jemali tudi med drugo svetovno vojno. Po vojni pa je bil sladkor nekaj časa vezan na oddajo medu. Čebelarji iz Bo- hinja z okolico so vozili čebele na ajdovo pašo na šenčursko območje vse tja do leta 1956, ko ajda zaradi spremenjenega načina kmetovanja ni več medila. Kmalu po koncu dru- ge svetovne vojne je bila ustanovljena Čebelarska družina Šenčur. Ustano- vitelj je bil čebelar Jakob Ropret, ki je bil izvoljen tudi za prvega predsednika čebelarske družine. Zastopnik šenčurske družine v Kranju je bil g. Alojzij Gašperšič, ki je vodil tudi lokalno opazovalno postajo. Družina v Šenčurju je organizirala prevoze na gozdne paše, na pasišča smre- ke, jelke in kostanja. Čebelarji iz Voklega in Vogelj so vozili čebele na Puterhof nad Tržičem. V letih od 1952 do 1955 se je organiziral tudi prevoz čebel na otok Hvar. Dolgi vožnji (prva z vlakom, druga s tovornjakom Tiskanine Kranj) se ni- sta obrestovali zaradi slabega, deževnega vremena. Čebelar Alojzij Gašperšič je bil predsednik Čebelarske družine Šen- čur po letu 1955 do razpada družine. Takrat se je čebelarska društvena dejavnost iz Šenčurja preselila v na novo ustano- vljeno Čebelarsko družino Voklo. Z nastankom novih občin v samostojni in demokratični Sloveniji so se čebelarske dru- žine po vaseh reorganizirale na občinski ravni v društva. V naslednjih letih se je društvena dejavnost vrnila v Šenčur. Tako je zapisano v letnem poročilu g. Vinka Zupanca ml., ki je bil leta 1996 predsednik Čebelarske družine Voklo. Predstavitev ČD Šenčur v današnjem času Današnje ČD Šenčur je bilo registrirano 29. 12. 1976. Se- danji predsednik Damijan Kimovec je prevzel to funkcijo leta 2006. Od takrat se je število članov z 10 povzpelo na 26. Društvo je dejavno na občinski ravni na raznih prireditvah, v ČZ Gorenjske in ČZS. V društvo so včlanjeni čebelarji iz celotne občine Šenčur. V okviru svojih dejavnosti društvo organizira ali sodeluje na raznih strokovnih predavanjih. Zgledno že vrsto let sodeluje tudi z OŠ Šenčur in vrtcem, z Varstveno delovnim centrom Kranj in z raznimi drugimi društvi. Del svoje dejavnosti društvo predstavlja na dnevu odprtih vrat. Tehnologije čebelarjenja se prilagajajo podnebnim spre- membam in tehnologiji kmetovanja, zdravljenje čebel po- staja vse zahtevnejše. Starejši člani društva in v zadnjem ob- 115-letnica organiziranega delovanja čebelarjev iz Šenčurja Čebelico privabi ajde medičina 115 let organiziranega čebelarjenja v Šenčurju z okolico 1902-2017 Zbornik ob 115-letnici organiziranega čebe- larjenja na območju Šenčurja Fo to : F ra nc i R oz m an Fo to : F ra nc i R oz m an Čebele, pripeljane na ajdovo pašo na lojtrniku. Eksponat v Čebelarsko kmečkem muzeju, Čebelarstvo Franci Strupi, Spodnji Brnik pri Cerkljah na Gorenjskem. 9/2018 letnik CXX258 IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV ČD Loče je lani praznovalo 70-letnico delovanja. V okviru praznovanja jubileja so pripravili več dejavnosti, in sicer so izdali jubilejni zbornik, posadili spominsko lipo, pripravili čebelarsko razstavo in organizirali srečanje čebelarjev Dra- vinjske doline s sveto mašo ob godu svetega Ambroža, za- vetnika čebelarjev. Za zaključek so v domu kulture v Ločah pripravili svečano akademijo, na kateri so nastopili otroci iz vrtca Loče in mlada harmonikarica Leja. Poseben pečat so prireditvi dodali posebni gosti, in sicer župan občine Slovenske Konjice Miran Gorinšek, predsednik KS Loče Janez Čakš, predsednik ČZ Slovenske Konjice Aleksander Žvikart in slovenska medena kraljica Mateja Šoštarič. Na akademiji so najzaslužnejšim podelili čebelarska odlikova- nja in priznanja. Odlikovanje A. J. II. stopnje je prejelo ČD Loče, odlikovanje A. J. III. stopnje so prejeli Rudi Ribič, An- dreja Kvas in Anton Kolar, listino čebelarskega veterana pa so prejeli Franc Krajnc, Anton Ratej in Zlatko Fevžer. Anton Kolar 70 let Čebelarskega društva Loče dobju vse večje število čebelarjev začetnikov stežka sledijo novitetam. Zato društvo redno organizira sestanke, na ka- terih se izmenjujejo izkušnje in sprejemajo potrebni ukrepi za reševanje težav. Zelo pomemben del dejavnosti društva predstavlja čebelarski krožek v OŠ Šenčur, ki je bil ustano- vljen leta 2008. Osveščanje o pomembnosti obstoja čebel za naravo in ljudi se mora začeti že v rani mladosti. V ta namen in za piljenje čebelarskih spretnosti je bil leta 2011 s pomo- čjo ČZS in donatorjev izdelan in dan v uporabo društveni čebelnjak, ki krasi travnik pred šenčursko šolo. Krožek vodi g. Viljem Kavčnik. Za prihodnje vodenje krožka se pripra- vlja učitelj Andrej Cej. Člani društva v decembru, ko goduje sv. Ambrož in je v nedeljo darovana maša, okrasijo cerkev s čebelarskimi motivi, izdelki in jaslicami iz voska ter vaščane po maši pogostijo z medenimi dobrotami kar pred cerkvijo. Na Občini Šenčur imajo za čebelarje kar precej posluha. Župan Ciril Kozjek, nekdaj tudi sam čebelar, je doniral ve- liko voska za izdelovanje jaslic. Poleg tega društvo redno kandidira na javnih občinskih razpisih in tako pridobiva denarna sredstva za izvedbo svojih dejavnosti. Zapisane zgodovine o društvu in delovanju čebelarjev na področju občine Šenčur ni veliko. V zborniku, ki ga je društvo izdalo ob tej priložnosti, so v kratkem kronološkem preletu strnjene pripovedi nekaterih še živečih starejših čebelarjev iz Šenčurja in okolice. Lahko se razbere primer- java med nekdanjim in sedanjim čebelarjenjem. Velik del pozornosti je namenjen tudi sedanjemu stanju v društvu, društvenim dejavnostim in čebelarjem, ki trenutno nosijo glavno breme, da društvo uspešno deluje. Zbornik je obli- koval in tehnično uredil Franci Rozman. Na slavnostni prireditvi 11. novembra 2017 je v rokah praporščaka Leopolda Cankarja prvič zaplapolal društve- ni prapor v zeleni barvi z motivi: Slovenija, občina Šenčur, ajda, cerkev sv. Jurija, ČD Šenčur, čebelarji, deviško satje in čebela; vsaka od naštetih stvari ima poseben pomen za čebelarje ČD Šenčur, zato je sleherni namenjena pozornost tudi na društvenem praporju. Prireditve, na kateri so pre- pevali tudi Jurjevi godci in otroci iz šenčurske osnovne šole, so se udeležili zastopniki in praporščaki sosednjih čebelar- skih društev, predsednik ČZS Boštjan Noč in Aleš Perič Močnik, podžupan občine Šenčur. Po prireditvi so domači čebelarji goste pogostili z dobro kapljico, pecivom in oku- snim prigrizkom. Naj medi! Franci Rozman Fo to : A nt on K ol ar Razvitje prapora ČD Šenčur 11. novembra 2017 Fo to : F ra nc i R oz m an 9/2018 letnik CXX 259 IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV Na 1699 metrov visoki Uršlji gori stoji najvišje ležeči slo- venski čebelnjak. V sklopu dogodkov ob svetovnem dnevu čebel so ga 5. 8. 2018 odprli in blagoslovili koroški čebelar- ji. Botra čebelnjaka je županja občine Črna mag. Romana Lesjak. Čebelja paša bo glede na gorsko podnebje trajala od maja do avgusta. Čebelarji dnevni donos spremljajo kar po spletu, saj sta panja opremljena z elektronsko tehtnico. Ker pozimi na gori zapade več metrov snega in bi čebele take razmere stežka preživele, bodo panje konec jeseni preselili v dolino. Vzdušje na odprtju je bilo prijetno in čebelarji so z lepimi občutki odhajali domov ter si na koncu obljubili, da se ponovno snidejo čez leto dni. Rudi Vogel Na Uršlji gori postavili najvišje ležeči slovenski čebelnjak Fo to : R ud i V og el Vir: MMC RTV SLO, Televizija Slovenija. Poklicna gasilska enota Celje se je v zadnjih 12 letih raz- vila v dobro organizirano, vrhunsko opremljeno in moti- virano enoto, ki je namenjena reševanju ljudi, materialnih dobrin in narave ob vseh oblikah ogrožanja. Pri delu in razvoju je inovativna in naravnana k varstvu narave. Med največjimi ekološkimi pridobitvami sta sončna elektrarna in ogrevanje s toplotno črpalko zrak-voda. Ker so gasilci pri svojem delu zelo obremenjeni in naletijo na stresne situa- cije, se je porodila ideja o ustanovitvi protistresnega cen- tra, ki bi temeljil na apiterapiji. Težke nesreče, povezane s težkimi poškodbami in žal tudi s smrtnimi primeri, veli- ki požari, ekološke nesreče, velika neurja s poplavami, vse to pušča posledice v življenju gasilcev. Prepričani smo, da bomo lahko s svojim centrom in delom s čebelami zmanj- šali stres zaposlenih in jim tako pomagali h kakovostnej- šemu življenju in zmanjšali število bolezni, ki jih povzroča stresno življenje. Čebele na več načinov blagodejno vplivajo na ljudi. Gre za vrsto pozitivnih učinkov vdihavanja, pomirjanja pri delu s čebelami in uporabe čebeljih proizvodov. Apiterapijo bomo razvijali z izkušnjami drugih tovrstnih centrov, povezanih z lastnimi spoznanji pri delu s čebelami. V vrstah gasilcev imamo tri čebelarje, ki bodo na začetku skrbniki centra. V nadaljevanju pa upamo, da bomo za čebelarjenje navdušili še koga. Seveda smo še na začetku in hvaležni bomo vsakega nasveta izkušenih čebelarjev, še posebej tistih, ki se ukvarjajo z apiterapijo. Ne nazadnje pa je naša dejavnost povezana z naravo, saj vemo, kaj čebele pomenijo za ohranitev življenja na zemlji. Naš primarni cilj ni pridobivanje čebeljih pridel- kov, kar pa bomo pridelali, bomo porabili za zaposlene. Janko Požežnik, direktor Poklicne gasilske enote Celje Protistresni in apiterapijski center – čebelnjak za gasilce Tudi čebele se pred poletno vročino »umikajo« v višje lege. Nekdanji sodelavci lesarskega podjetja Hoja, ki imajo vsako leto na začetku junija spominski pohod na Blegoš, so v nede- ljo, 10. 6., fotografirali roj, ki je preletel vrh Blegoša (1562 m), že dan poprej in se očitno vrnil. Stane Mesar Planinski roj čebel na vrhu Blegoša Fo to : P et er H af ne r Fo to : J an ko Po že žn ik 9/2018 letnik CXX260 IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV Slovenska ekipa mladih čebelarjev se je vrnila iz Francije z izjemnim uspehom. Mednarodnega tekmovanja mladih čebelarjev (2.–6. julij 2018, Nerac) se je udeležilo rekordnih 84 tekmovalcev iz kar 28 držav (Albanija, Avstrija, Belorusi- ja, Češka, Danska, Estonija, Anglija, Finska, Francija, Gru- zija, Nemčija, Indija, Irska, Izrael, Italija, Kazahstan, Liba- non, Litva, Malta, Nizozemska, Poljska, Romunija, Rusija, Škotska, Slovaška, Ukrajina in Zimbabve). Ekipa iz OŠ Sel- nica ob Dravi v sestavi Luka Kričej, Mitja Kositer in Ožbej Očko, pod mentorstvom Blaža Lovriča je pokazala veliko čebelarskega znanja, poleg tega pa tudi izjemnih komuni- kacijskih, jezikovnih in družabnih spretnosti. V konkuren- ci mednarodno mešanih ekip je učenec Mitja Kositer s svojo eki- po osvojil 1. mesto med 13 ekipa- mi. Med posamezniki pa je med 84 tekmovalci Luka Kričej osvojil izjemno 3. mesto. Z lepo izkušnjo in številnimi novimi spoznanji pa se s tekmovanja vračava spremljevalca mentor Blaž Lovrič in oče enega iz- med tekmovalcev Tomaž Kričej, ki sva s ponosom spremlja- la naše mlade čebelarje. Udeležbo Slovenije na IMYB 2018 je omogočilo pokroviteljstvo Krke, d. d., ki se jim na tem mestu zahvaljujemo za velikodušno podporo. Blaž Lovrič, mentor Slovensko akademsko čebelarsko društvo (SAČD) v so- delovanju s Kmetijskim inštitutom Slovenije 4. in 5. okto- bra 2018 organizira 3. znanstveni posvet o čebelah in če- belarstvu, ki smo ga podnaslovili »Poklukarjevi dnevi« v spomin dr. Janezu Poklukarju, nekdanjemu predsedniku SAČD. V četrtek, 4. oktobra 2018, bo posvet v Veliki dvorani Kmetijskega inštituta Slovenije, Hacquetova ulica 17, Ljubljana. Na posvetu bodo predstavljene strokovne in raziskovalne dejavnosti na področju čebelarstva v Slove- niji in tujini, usmerjene v nove izzive in iskanja skupnih rešitev za boljšo gospodarnost, produktivnost in prežive- tje čebel ter ohranjanje visokokakovostnih čebeljih pri- delkov. Na posvetu bodo sodelovali tudi predavatelji iz tujine. V petek, 5. oktobra 2018, bo organizirana strokovna ek- skurzija na Veterinarsko fakulteto Univerze v Zagrebu. Na Veterinarski fakulteti v Zagrebu bo naša gostiteljica izr. prof. dr. Ivana Tlak Gajger, ki nam bo predstavila njihov Za- vod za biologiju i patologiju riba i pčela. Sledile bodo predstavi- tve preteklega medsebojnega sodelovanja Slovenije in Hr- vaške na področju zdravstvenega varstva čebel ter sedanje dejavnosti obeh držav. Po zaključni razpravi bosta sledila kosilo in krajši ogled Zagreba. Za Poklukarjeve dneve je predvidena kotizacija: • posvet in ekskurzija – 30 EUR (4. in 5. oktober); število sedežev je omejeno na 30, prednost imajo predavate- lji, gostje iz tujine in člani SAČD-ja; • posvet s kosilom – 20 EUR (4. oktober); • posvet brez kosila – 15 EUR (4. oktober). Prijave sprejemamo na: maja.smodis.skerl@kis.si in ajda.moskric@kis.si. ČEBELARKE IN ČEBELARJI, VLJUDNO VABLJENI! 1. in 3. mesto na mednarodnem tekmovanju v Franciji Vabilo na 3. znanstveni posvet o čebelah in čebelarstvu Poklukarjevi dnevi 2018 Fo to : B la ž L ov rič Fo to : B la ž L ov rič 9/2018 letnik CXX 261 OBVESTILA ČZS Energijske sončnične kroglice ČZS, JSSČ, v okviru projekta »Kar sejemo, to žanjemo« spodbuja goje- nje sončnic. To so rastline, ki s svojo medičino in cvetnim prahom da- jejo čebelam hrano in omogočajo njihov razvoj. Semena sončnic pa so primerna za uživanje. Lahko rečemo, da so pomembna hrana za čebele in druge živali ter ljudi. Za vas smo pripravili preprost, zdrav in slasten recept, kje boste uporabili semena sončnic. Vabimo vas, da svoj jedilnik obogatite z energijskimi sončničnimi kroglicami. SESTAVINE: 1 skodelica (1/4 l) sončničnih semen, ½ skodelice suhih brusnic, ½ skodelice datljev (ali suhih fig, hrušk), 2 žlici medu po izbiri, 1 ščepec soli, 1 žlica cvetnega prahu PRIPRAVA: V sekljalniku zmeljemo datlje, polovico sončničnih semen, sol in cvetni prah. Dodamo lahko tudi cimet, kar- damom in ingver. Dodamo med, brusnice in preostala sončnična semena in ročno oblikujemo kepo testa. Maso razde- limo na dva dela, oblikujemo dolga svaljka in jo na deski razrežemo. Po želji oblikujemo kroglice ali pustimo narezano kot salamo. Če želimo bolj homogeno maso, lahko vse sestavine stresemo v sekljalnik in sesekljamo hkrati. Ali pa poleg datljev zmeljemo tudi brusnice, tako se masa lepo rdeče obarva. Kroglice bi lahko potopili še v temno čokolado ali povaljali v sesekljanih brusnicah ali kokosu. Avtorica recepta: Mateja Reš Fo to : M at ej a R eš Vaš recept pošljite na e-naslov: natasa.strukelj@czs.si v soboto, 22. septembra 2018, v Čebelarskem centru Gorenjske v Lescah od 10.00 ure dalje PROGRAM 10.00 Predavanje: »Od zunaj z medom, od znotraj s kurjekom! Med v kulinariki in gastronomiji« – prof. dr. Janez Bogataj, etnolog. 11.30 Predstavitev bogatega medenega menija z medom ter degustacija – Marija Arh Ivanšek. 15.00 Razglasitev rezultatov in podelitev priznanj ocenjevanja medu. 16.00 Predstavitev medenega menija z zmagovalno jedjo »VOU« – slastna govedina z vlivanci treh okusov in zelenjavo in degustacija – Marija Arh Ivanšek in Sandi Marolt. 17.00 Predavanje: Od čebel do celičnega zdravja – Marija Merljak, svetovalka za zdravo prehrano. • TRŽNICA Z BOGATO PONUDBO ČEBELJIH PRIDELKOV IN IZDELKOV IN DOBROTAMI Z LOKALNIH KMETIJ. • USTVARJALNE DELAVNICE IN DRUŽABNE IGRE ZA OTROKE IN ODRASLE: IZDELAVA ČEBELIC IZ GLINE, IZDELAVA DRAŽGOŠKIH KRUHKOV, ISKANJE ČEBELJEGA ZAKLADA. • MEDENE PIJAČE. • DEGUSTACIJA RAZLIČNIH VRST MEDU. • ORGANIZIRANI OGLEDI ČEBELNJAKA IN ČEBELARSKEGA CENTRA S PREDSTAVITVIJO ČEBELARSTVA. Čebelarska zveza Slovenije, Javna svetovalna služba v čebelarstvu, pripravlja v sodelovanju z LUR – Čebelarsko razvojno izobraževalnim centrom Gorenjske, Čebelarsko zvezo Gorenjske in ČD Radovljica In še mnogo spremljevalnih aktivnosti. Podroben program najdete na www.czs.si. Ste že pokusili tradicionalne jedi pripravljene na sodoben način z različnimi vrstami medu: BAKALCO, ŽLIKROFE, PEHTRANOVE ŠTRUKLJE S HRUŠKAMI, KUHANIMI V RDEČEM VINU, PAJTIČKE, ŽELŠEVKO … Obiščite nas na Dnevu medu v kulinariki in vse to in še več boste lahko pokusili brezplačno! Čebelarji ste še posebej vabljeni, da se dogodka udeležite in prinesete letošnji med. Terenska svetovalca Janez Markič ter Tomaž Pintar vam bosta pomagala določiti vrsto medu in vam svetovala pri vključevanju v sheme kakovosti … Ne zamudite priložnosti za druženje, zabavo, odkrivanje novih spoznanj, izmenjavo medsebojnih izkušenj in povezovanje čebelarjev in vseh ljubiteljev medu! DAN MEDU V KULINARIKI – FESTIVAL MEDU, »Prid'te na štruklje«, 9/2018 letnik CXX OBVESTILA ČZS 262 ČZS aktivno v raziskave o zdravilnih sestavinah medu in drugih pridelkov slovenskih čebelarjev Vsi vemo, da so med in drugi čebe- lji pridelki zelo kakovosten in odličen dodatek k prehrani … Ena nalog ČZS v prihodnje je, da gremo v znanstve- ne raziskave in te zdravilne sestavine tudi dokažemo. S ponosom lahko re- čemo, da je nekaj raziskav na medu že narejenih, in lahko smo optimisti. Boštjan Noč, predsednik ČZS Javni poziv za izbor lokacije Čebelji svet Čebelarska zveza Slovenije išče za namen zagotavljanja ozaveščanja javnosti o pomenu čebel in drugih opraševalcev ter njihove ključne vlo- ge na področju kmetijstva, okolja in za človeštvo nasploh, javne službe v čebelarstvu in promocije čebelarstva lokacijo za postavitev paviljona Če- belji svet, ki je v lasti Republike Slo- venije. Javni poziv za izbor lokacije je objavljen na spletni strani ČZS: www. czs.si/content/A15 pod rubriko Javni razpisi in natečaji. Na razpis se lahko prijavijo čebelarska društva in območ- ne regijske zveze skupaj z lokalnimi skupnostmi (občinami). Upoštevane bodo ponudbe, ki bodo prispele na se- dež Čebelarske zveze Slovenije, Brdo 8, 1225 Lukovica, do vključno 1. 10. 2018 do 10.00 ure. Ponudbe morajo biti poslane s priporočeno pošto ali dostavljene v tajništvo ČZS. Lidija Senič, vodja služb ČZS Povabilo k sodelovanju na Festivalu čebelarske pesmi − Lukovica 2018 Petje in čebelarjenje sta del sloven- ske kulture in zato smo se pri ČZS v so- delovanju z Občino Lukovica odločili za organizacijo 3. Festivala čebelarske pesmi. Na ta način želimo pevske an- samble spodbuditi k izvajanju nedvo- mno številčnih in malo znanih pesmi s čebelarsko vsebino, skladatelje pa k pi- sanju novih. Festival čebelarske pesmi bo potekal v petek, 7. decembra 2018 ob 18. uri, v kulturnem domu v Lukovi- ci. Podroben program festivala bomo objavili po prejemu prijav vokalnih ansamblov k sodelovanju. K sodelo- vanju vabimo odrasle vokalne ansam- ble (moške, ženske ali mešane), ki se boste na festivalu predstavili s tremi slovenskimi pesmimi po svojem izbo- ru, ena od njih mora imeti čebelarsko vsebino. Izvedbe pesmi s čebelarsko vsebino bodo strokovno ocenjene, iz- vajalec najboljše – po izboru občinstva – pa bo z zmagovalno skladbo nastopil na čebelarskem prazniku slovenskih čebelarjev v prihodnjem letu. Rok za prijavo k sodelovanju je 15. oktober 2018, obrazec za prijavo je objavljen na spletni strani ČZS, na voljo pa je tudi na e-naslovu: matej.mandelj@czs.si. Organizator festivala si pridržuje pra- vico, da ob večjem številu sodelujočih, lahko število izvedenih skladb omeji na dve. Matej Mandelj, tajnik ČZS Povabilo k pisanju čebelarskih pesmi Vse zainteresirane vabimo k pi- sanju besedil čebelarskih pesmi. Pri- dobljena besedila bomo ponudili v uglasbitev. Tiste pisce besedil, ki ste tudi skladatelji, pa vabimo, da svoje besedilo tudi uglasbite in nam posre- dujete notni zapis, po možnosti za moški, ženski in mešani zbor. Zaže- leno je, da prijave pošljete do konca leta 2018. Ob prijavi navedite: ime in priimek avtorja besedila, naslov, tele- fonsko številko in e-naslov ter naslov pesmi. Prijave pošljite na e-naslov matej.mandelj@czs.si. Matej Mandelj, tajnik ČZS Iščemo čebelam najprija- znejšo občino v letu 2018 ČZS, JSSČ, v partnerskem sode- lovanju s Semenarno Ljubljana išče čebelam najprijaznejšo občino v letu 2018. Namen natečaja je izboljšanje delovanja med lokalnimi skupnostmi in čebelarskimi društvi. Predstavniki čebelarskih društev najbolj veste, kako dejavna sta vaša občina in sodelovanje z njo, zato vas vabimo, da sodelujete na natečaju. Tudi če vaše sodelovanje ni tako zgledno, lahko predlagate občino in navedete, kje vidite boljše možnosti sodelovanja. Predlagatelji slovenskih občin so izključno čebelarska društva. Prijavni obrazec dobite na spletni strani ČZS. Na prijavnem obrazcu se navedejo vse dejavnosti, ki jih občina izvaja v ko- rist ohranjanja čebelarstva v dotičnem letu, ki jih lahko podkrepite tudi s foto- grafijami. Izpolnjene prijavne obrazce posredujte na naslov ČZS, Brdo 8, 1225 Lukovica, najkasneje do 31. 10. 2018. Po zaključku prejema prijav bo strokovna komisija v ožji izbor izbrala tri sloven- ske občine, ki se bodo potegovale za na- ziv čebelam najprijaznejša občina v letu 2018. Predlagatelji občin bodo o rezul- tatih natečaja obveščeni elektronsko. Semenarna Ljubljana bo vsem čebelar- jem iz najboljših treh občin podarila po tri vrečke različnih semen medovitih rastlin. V primeru dodatnih vprašanj se lahko obrnete na Natašo Lilek (natasa. lilek@czs.si, 040/436 519, 01/729 61 29). Nataša Lilek, svetovalka JSSČ 9/2018 letnik CXX 263 OBVESTILA ČZS Priprava načrta za čebelarska usposabljanja v programskem letu 2019 ČZS želi pri čebelarskih društvih in območnih čebelarskih zvezah pre- veriti potrebo po izvedbi čebelarskih usposabljanj. Povratna informacija s terena bo organizatorjem v pomoč pri oblikovanju načrta usposabljanj v okviru ukrepa »Usposabljanje čebe- larjev« iz Uredbe ukrepov na področju čebelarstva v programskem letu 2019. Zato vas prosimo, da svoje morebi- tne potrebe najpozneje do 5. 10. 2018 sporočite g. Marku Borku na e-naslov: marko.borko@czs.si ali po pošti na naslov ČZS. Glede na razpoložljivo število ur usposabljanj in zbranih po- vratnih informacij bomo po načelu enakomerne zastopanosti območij usposabljanja razporedili po vsej Slo- veniji. Čebelarskim društvom so na razpolago teme usposabljanj v nasle- dnjih vsebinskih sklopih: Biologija in oskrba čebeljih družin Izbrana poglavja biologije čebel Oskrba čebeljih družin skozi leto Oskrba čebeljih družin za uspešno prezimovanje Vzreja matic Vzreja čebeljih matic Vzreja čebeljih matic – delavnica Čebelje paše Prepoznavanje medovitih rastlin Gozdne paše Sadjarstvo in čebelarstvo Terenski ogledi medonosnih rastlin in povzročiteljev gozdnega medenja Podjetništvo in trženje Čebelarski turizem Medena kulinarika − delavnica Apiterapija Zgodovina čebelarstva Tečaji za čebelarje začetnike ČZS razpisuje tečaje za čebelarje začetnike, ki bodo predvidoma pote- kali od januarja do junija 2019 (teorija in praksa). Območne čebelarske zve- ze oz. čebelarska društva naj vlogo za izvedbo tečaja pošljejo najpozneje do 5. 10. 2018 g. Marku Borku na e-na- slov: marko.borko@czs.si ali po pošti na naslov ČZS. Vloga mora vsebovati podatke o predvidenem kraju izvedbe tečaja in podatke za stik čebelarskega društva. V njej lahko navedete more- bitne izvajalce učnega načrta tečaja v svojem okolju. Zaradi omejenih zmo- žnosti bo potrjen največ en tečaj na volilni okoliš ČZS. Območne zveze in ČD prosimo, da se glede določitve lokacije tečaja v posameznem volil- nem okolišu dogovorijo med seboj. Po koncu razpisa, ko bo znan dokončen razpored tečajev v programskem letu 2019, bo v Slovenskem čebelarju in na spletni strani ČZS objavljen razpis za zbiranje prijav zainteresiranih kandi- datov za tečaje. ČZS Tehnologija čebelarjenja Apitehnični ukrepi Delavnica za uporabo spletnih aplikacij za vnos in registracijo stojišč – SIRIS, GERK za upravljavce pašnih redov Tehnologija čebelarjenja z različnimi vrstami listovnih panjev Pridelava in predelava voska Ekonomika čebelarjenja Izdelava razvojnih načrtov Možnosti pridobivanja in črpanja nepovratnih sredstev Priprava čebeljih pridelkov za prodajo in čebelarska zakonodaja s področja prodaje in trženja Trženje čebeljih pridelkov in izdelkov Varna hrana Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu – OBNOVITEV Označevanje in tehnologija pridelave medu Označevanje in tehnologija pridelave cvetnega prahu Označevanje in tehnologija pridelave propolisa PRO in ONS Čebelje paše v Sloveniji Vzreja matic in ohranjanje kranjske čebele Izobraževanja in usposabljanja svetovalcev specialistov v letu 2019 JSSČ, ČZS, želi s tem obvestilom pri čebelarskih društvih in območnih čebelarskih zvezah preveriti potrebo po izvedbi usposabljanj in svetovanj v organizaciji njenih svetovalcev spe- cialistov s področja varne hrane, teh- nologije in ekonomike čebelarjenja. V programu JSSČ kot tudi v programih PRO in ONS za leto 2019 je predvide- no tudi določeno število posameznih usposabljanj in svetovanj (v pregle- dnici), ki bodo po načelu enakomer- ne zastopanosti območij potekala po vsej Sloveniji. Povratna informacija s terena nam bo pomagala pri načrtova- nju usposabljanj, zato vas vabimo, da svoje morebitne potrebe najpozneje do 5. oktobra 2018 sporočite g. Marku Borku na e-naslov: marko.borko@czs. si ali po pošti na naslov ČZS. JSSČ Želja in cilj je, da bi sveti oče sprejel slovenske čebelarje ter daroval sveto mašo Junija 2018 sem v imenu slovenskih čebelarjev zaprosil naša poslanca EU g. Lojzeta Peterleta in g. Franca Bo- goviča, naj nam pomagata priti do PAPEŽA. Želja in cilj je, da bi sveti oče sprejel slovenske čebelarje in na osre- dnjem trgu maševal za vse čebele in čebelarje sveta. Boštjan Noč, predsednik ČZS 9/2018 letnik CXX OBVESTILA ČZS 264 Svetovanja terenskih svetovalcev pri opravilih v jesenskem času Prihajamo v čas, ko končujemo in tudi že načrtujemo novo čebelarsko sezono. V mesecu septembru preveri- mo zaloge hrane v posamezni čebelji družini in tako ocenimo, ali ima čebe- lja družina dovolj zalog hrane za mr- zle zimske dni. Če je treba družino še dodatno krmiti, moramo biti pozorni, kako vstavljamo hrano, kajti že majhna napaka lahko privede do ropanja. Vzrok ropanja sta lahko tako razlitje sladkor- ne raztopine kot nepotrebno pregledo- vanje čebeljih družin. Seveda se pri tej vrsti opravila pojavijo razna vprašanja in prav je, da se z njimi obrnemo na svo- jega najbližjega terenskega svetovalca, ki bo pomagal odgovoriti nanje. Terenski svetovalci so čebelarjem dostopni na območju celotne Sloveni- je. Svetovanja se nanašajo na praktične nasvete pri čebelarjenju, in sicer s po- dročja tehnologije, osnovne odbire v čebelarstvu, ekonomike in varne hrane. Zajemajo tudi svetovanje pri izvajanju splošnih preventivnih ukrepov in pre- gledovanje čebeljih družin, ocenjeva- nje pravilnosti razvoja čebeljih družin ob različnih pogojih reje in ugotavlja- nje morebitnih sprememb v obnašanju čebel in sprememb na zalegi, pripravo čebel na prevoz ter izkoriščanje paše in druge naloge, potrebne za izboljšanje tehnološkega stanja v čebelarstvu. Čebelarji imamo sedaj tudi mo- žnost, da nam terenski svetovalci v če- belarstvu opravijo svetovanje iz interne kontrole medu. Pripravimo lahko vzor- ce vsakega od medu, ki smo ga letos pridelali. Na posameznem vzorcu bo terenski svetovalec opravil analize. Iz- vedel bo meritev vsebnosti vode in ele- ktrične prevodnosti medu. Pridobljeni podatki iz terenske analize nam bodo v pomoč pri določanju izvora medu. Sku- paj še preverimo podatke na nalepkah za med. Tako preverimo, ali so pravilno zapisani vsi obvezni podatki na nalep- kah, še preden bo med šel v prodajo. Sedaj je tudi čas, da vzorčimo če- bele in jih damo na analizo določanja kubitalnega indeksa. Analiza čebel je brezplačna, zato stopite v stik s teren- skimi svetovalci, da vam svetujejo, kako pripraviti vzorce čebel za analizo, ali pa pokličite g. Tomaža Samca na tel. št. 040/436 517. Pripravljene vzorce pošljite na ČZS, kjer vam bomo opravili analizo. V zadnjem obdobju leta bodo izva- jali tudi delavnice na svojih območjih. Delavnice so namenjene vsem čebelar- jem. Seznam terenskih svetovalcev po posameznih območjih je objavljen na spletni strani ČZS. Termine delavnic po Sloveniji objavljamo v nadaljevanju. Tomaž Samec, svetovalec JSSČ Datum Čas Tema Izvajalec Kraj Stik 6. sep. 17.00 Pomen izvajanja rejskega programa Franc Podrižnik društveni čebelnjak ČD Prebold (Anin dom, Prebold) g. Grm 041/201 327 6. sep. 18.00 Izpolnjevanje obrazcev SDHNČ Roman Marinko ČD Urbani čebelar, Center kulture Španski borci 3, Zaloška 61, Ljubljana g. Trušnovec 031/253 929 14. sep. 18.00 Pridelava medu in kakovostne sheme medu Brane Borštnik Čebelarski dom DLČ APIS Ribnica g. Borštnik 031/336 905 17. sep. 16.30 Dobra tehnološka praksa v čebelarstvu in izpolnjevanje obrazcev SDHNČ Anton Sušl slapenski most, Lože, Vipava g. Sušl 041/613 595 21. sep. 18.00 Pomen izvajanja rejskega programa in izpolnjevanje obrazcev SDHNČ Stanislav Kitak prostori Čebelarskega društva Cirkulane g. Kitak 041/864 166 27. sep. 16.30 Izpolnjevanje obrazcev SDHNČ Anton Sušl Kmečki turizem Rehar, Lože, Vipava g. Sušl 041/613 595 27. sep. 19.00 Izpolnjevanje obrazcev SDHNČ in kakovostne sheme medu Janez Markič Kmetijska zadruga Medvode, Cesta ob Sori 11 g. Ločniškar 051/636 504 30. sep. 9.00 Dobra tehnološka praksa v čebelarstvu in izpolnjevanje obrazcev SDHNČ Peter Babnik društveni čebelnjak ČD Vojnik g. Babnik 041/211 295 3. okt. 18.00 Dobra tehnološka praksa v čebelarstvu in izpolnjevanje obrazcev SDHNČ Martin Čuš prostori Čebelarskega društva Ptuj, Trstenjakova 9, Ptuj g. Čuš 030/604 071 4. okt. 16.00 Pomen izvajanja rejskega programa Franc Tratnjek čebelarski dom ČD Beltinci g. Tratnjek 041/606 013 4. okt. 18.00 Izpolnjevanje obrazcev SDHNČ Franc Tratnjek čebelarski dom ČD Beltinci g. Tratnjek 041/606 013 5. okt. 17.00 Izpolnjevanje obrazcev SDHNČ in kakovostne sheme medu Franc Tratnjek Biotehniška šola Rakičan g. Tratnjek 041/606 013 5. okt. 18.00 Izpolnjevanje obrazcev SDHNČ Roman Marinko KS Dob, Ulica 7. avgusta 9, Dob g. Koderman 041/244 590 Urnik svetovalnih delavnic terenskih svetovalcev JSSČ v septembru 9/2018 letnik CXX 265 OBVESTILA ČZS Prejemanje e-novic in e-svetovalca ČZS Zaradi prilagoditve novim pravi- lom, ki jih prinaša evropska Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov (GDPR), so bili vsi obstoječi prejemni- ki elektronskih novic ČZS, ki se obja- vljajo na spletni strani ČZS, izbrisani iz baze prejemnikov. Obvestilo o tem je bilo objavljeno na spletu ČZS 24. 5. 2018 in isti dan tudi poslano vsem starim prejemnikom novic. Če želi- te prejemati e-novice in e-svetovalca ČZS, se je treba (ponovno) registrirati. Registracijo opravite na spletni strani ČZS. K prijavi vabimo vse, ki želite s strani ČZS prejemati aktualne infor- macije na področju čebelarstva. ČZS Cvetje v jeseni in opraševalci – delavnica fotografiranja K sodelovanju v fotosekciji ČZS va- bimo nove člane. Za vse člane in druge zainteresirane pripravljamo delavnico fotografiranja opraševalcev, ki jo bo vo- dil g. Franc Šivic, dipl. inž. gozdarstva ter uveljavljeni čebelarski fotograf. De- lavnica ponuja odlično priložnost za fotografiranje vseh vrst opraševalcev (čebel, čmrljev, čebel samotark, metu- ljev ipd.) ter ustvarjanje fotografij za mednarodni fotonatečaj ČZS. Naj vas ne skrbi, če še nimate svojega makro objektiva, saj se boste lahko preizkusili na izposojenem fotoaparatu. Delavnica bo potekala v torek, 11. sep- tembra 2018, od 15.30 do 18.30 v Botanič- nem vrtu v Ljubljani, Ižanska cesta 15, ter na Ljubljanskem barju. Pristojbina za sodelovanje na delavnici je 20 EUR za člane ČZS (za nečlane 27 EUR). Pri- jave na delavnico zbiramo na e-naslovu: marko.borko@czs.si. Ob prijavi obvezno navedite ime in priimek, naslov (ulica, hišna številka, številka pošte, kraj), tel. št. in e-naslov. Prijave zbiramo do vključno 7. septembra 2018. Na voljo je največ 20 prostih mest, zato pohitite s prijavo! ČZS Datum Čas Tema Izvajalec Kraj Stik 10. sep. 16.00 Označevanje in tehnologija pridelave propolisa Tomaž Samec Športni paviljon sv. Vid, Vuzenica g. Žvikart 031/375 107 12. sep. 16.00 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu – OBNOVITEV Tomaž Samec Restavracija Gastro, Rajšpova ulica 12, Ptuj g. Repič 031/484 527 13. sep. 17.00 Vzreja matic in ohranjanje kranjske čebele dr. Peter Kozmus Občinska zgradba, Trg svobode 12, Šoštanj g. Lesnjak 031/340 875 17. sep. 16.00 Označevanje in tehnologija pridelave propolisa Tomaž Samec Gasilski dom Banovci g. Rožman 041/751 824 18. sep. 16.00 Označevanje in tehnologija pridelave propolisa Tomaž Samec OŠ Livada, Ulica Dušana Kraigherja 2, Ljubljana g. Sussinger 051/604 492 20. sep. 16.30 Označevanje in tehnologija pridelave propolisa Tomaž Samec OŠ Dobravlje g. Turk 041/724 831 24. sep. 16.30 Izdelava razvojnih načrtov Nataša Klemenčič Štrukelj OŠ Dekani ga. Smrdelj 041/613 067 Urnik usposabljanj v septembru Vsa usposabljanja so namenjena vsem slovenskim čebelarjem. Člani ČZS morajo na usposabljanja obve- zno prinesti izkaznico ČZS! Iz objek- tivnih razlogov bo urnik lahko nakna- dno spremenjen in dopolnjen. Vse spremembe bodo objavljene na naši spletni strani www.czs.si. Na uspo- sabljanja o Apitehničnih ukrepih, Smernicah dobrih higienskih navad (osnovne in obnovitvene) s seboj ob- vezno prinesite veterinarski dnevnik. MEDNARODNO OCENJEVANJE MEDU – LOŽE 2018 Zbiranje vzorcev (2 × 450 g): od 1. 9. 2018 do 15. 9. 2018 na naslovu: Ivo Žvanut, Lože 34a, 5271 Vipava, telefonska številka 040/382 663 Pristojbina: 15 EUR/vzorec Številka TRR-ja: SI56 01336-6000000196 Ocenjevanje: 23. 9. 2018 Podelitev: 20. 10. 2018 v prostorih Krajevne skupnosti Lože 9/2018 letnik CXX OBVESTILA ČZS 266 Opazovalna postaja Gibanje tehtnice ± kg Opis dogajanja Bistriško Pohorje – Kot –2,7 ni medilo Bohinjska Bistrica –2,3 ni medilo Braslovče –7,0 ni medilo Brežice –8,6 ni medilo Čentiba – Lendava –3,0 ni medilo Činžat – Lovrenško Pohorje –2,3 ni medilo Dekani – Koper –2,2 ni medilo Dolenjske Toplice –3,9 ni medilo Ilirska Bistrica –0,9 ni medilo Iška vas – Krim 6,2 hoja Kalce – Hrušica 11,1 hoja Kojsko – Podsabotin –4,2 ni medilo Kostanjevica na Krki – Gorjanci –4,0 ni medilo Kozarišče – Loška dolina –4,6 ni medilo Kranjska Gora –8,5 ni medilo Krim – Kurešček 13,9 hoja Lahomno – Kostrivnica –14,5 ni medilo Ljubljana –3,5 ni medilo Ljutomer –0,2 ni medilo Mali Bakovci –7,7 ni medilo Malič – Laško –4,9 ni medilo Mašun 0,2 gozdna podrast Menišija – Logaška planota –0,9 ni medilo Metlika – Bela krajina –7,3 ni medilo Murska sobota – učni čebelnjak –12,0 ni medilo Na Kozjaku – Kobansko 0,2 gozd Oplotnica – Slovenska Bistrica –3,3 ni medilo Podčetrtek – Pristava –9,5 ni medilo Podkraj – Hrušica 2,9 hoja Podstenice – Kočevski rog –6,6 ni medilo Pokljuka – Mrzli studenec –3,7 ni medilo Pokojišče – Ljubljanski vrh 6,4 hoja Polhov Gradec – Podreber –4,6 ni medilo Poljane – Raca gora –3,0 ni medilo Poljanska gora – Bela krajina –8,8 ni medilo Prebold – Vransko –2,9 ni medilo Ravne – Šoštanj –6,8 ni medilo Ribniško Pohorje –2,7 ni medilo Ruško Pohorje – vznožje –7,1 ni medilo Ruško Pohorje – vrh –4,9 ni medilo Opazovalna postaja Gibanje tehtnice ± kg Opis dogajanja Šempeter – Goriško –5,5 ni medilo Šenčur – Kranj –3,0 ni medilo Šentjanž – Mokronog –6,1 ni medilo Sevniško – Krško –8,3 ni medilo Slovenske gorice – Lenart –2,4 ni medilo Šmarje pri Jelšah – Šentjur –3,1 ni medilo Tolminsko – Kanalsko –1,4 ni medilo Travna gora – Velika gora 3,8 gozd Trnovski gozd 22,4 hoja Veliki Boč – Kozjak –3,0 ni medilo Zavrč – Haloze –7,4 ni medilo Zreško Pohorje –0,4 ni medilo Žužemberk 3,4 travniki Podatki o gibanju tehtnic od 21. 6. 2018 do 20. 7. 2018 STOPglifosatu! čebelam prijazno Ponudba velja za fizične osebe, in sicer za člane Čebelarske zveze Slovenije in za njihove družinske člane ter prijatelje, ki bodo najkasneje do 1. 12. 2018 na enem izmed paketov A1 SVOBODNI S, M, L, 20 GB, 40 GB, 60 GB, 100 GB ali A1 SVOBODNI EU, EU+ ali A1 ORTO Epik, A1 ORTO EU, A1 ORTO EU+, A1 ORTO Tripster+ ali A1 Domači net 1, 2, 3 ali A1 Net 30 GB, 70 GB, 100 GB sklenili vezavo za 24 mesecev. Veljavna je za nove ter obstoječe naročnike, skladno s pogodbo o zagotovitvi posebne ugodnosti. Ugodnost »Brezplačna priključnina« velja samo za uporabnike, ki sklenejo novo naročniško razmerje ob vezavi za 24 mesecev. Vsak član Čebelarske zveze Slovenije lahko prejme 1 SMS s štirimi unikatnimi kodami, ki jih lahko posreduje družinskim članom in prijateljem, oziroma jo izkoristi sam pod pogoji te ponudbe, če na številko 4333 pošlje SMS s ključno besedo »ČEBELAR«. Vsaka posamezna koda vsebuje popust na mesečno naročnino in popust na nakup dodatne opreme ter je unovčljiva samo enkrat za eno naročniško razmerje, če so izpolnjeni vsi pogoji ponudbe. Ugodnost 20 % popusta na mesečno naročnino za obdobje vezave 24 mesecev velja le na naročniških paketih, ki so predmet te ponudbe in se lahko unovči na katerem koli prodajnem mestu A1 in ni unovčljiva v A1 spletni trgovini. Ugodnost 20 % popusta na dodatno opremo (ne velja na telefonske aparate) pa je unovčljiva le v naslednjih prodajnih mestih A1: Center A1 Ljubljana BTC, Center A1 Ljubljana center, Center A1 Ljubljana Citypark, Center A1 Ljubljana Interspar Vič, Center A1 Ljubljana Mercator Šiška, Center A1 Kranj, Center A1 Kranj Mercator, Center A1 Celje Citycenter, Center A1 Izola, Center A1 Koper, Center A1 Koper Supernova, Center A1 Maribor E.Leclerc, Center A1 Maribor Europark, Center A1 Murska Sobota BTC, Center A1 Lucija. Ponudba ni združljiva z ostalimi A1 promocijami in popusti. V primeru zlorabe si A1 Slovenija, d. d. pridržuje pravico do ukinitve popusta uporabniku. Cene vključujejo DDV. Za aktualne pakete veljajo Splošni pogoji za izvajanje elektronskih komunikacijskih storitev za potrošnike, Posebni pogoji za izvajanje mobilnih storitev, pogoji posameznih paketov, ki so predmet te ponudbe in so skupaj s cenami ostalih storitev, storitev v tujini, cenami izven zakupljenih količin, na voljo na 040 40 40 40, A1.si in na prodajnih mestih A1. A1 Slovenija, d. d., Šmartinska 134b, 1000 Ljubljana. 2 leti na mesečno naročnino popusta 20% 20% popust na mesečno naročnino za 2 leti Popust velja za izbrane pogovorne pakete A1 Svobodni, A1 ORTO, pakete mobilnega interneta A1 Net in najenostavnejši internet za vaš dom A1 Domači net. 20% popusta ob nakupu dodatne opreme Brezplačna priključnina Velja ob sklenitvi novega naročniškega razmerja. Kako lahko unovčite ugodnost? • Pošljite SMS s ključno besedo »ČEBELAR« na 4333. • V povratnem SMS-u boste prejeli 4 unikatne kode za vas in vaše družinske člane. • Za aktivacijo ugodnosti obiščite najbližje prodajno mesto A1. Več informacij o paketih lahko najdete na: A1.si, 040 40 40 40, prodajnih mestih A1. A1 ponudba za podjetje Čebelarska zveza Slovenije 9/2018 letnik CXX 267 OBVESTILA ČZS Opazovalna postaja Gibanje tehtnice ± kg Opis dogajanja Bistriško Pohorje – Kot 0,9 gozd Bohinjska Bistrica –1,8 ni medilo Braslovče –12,9 ni medilo Brežice –6,6 ni medilo Čentiba – Lendava –0,9 ni medilo Činžat – Lovrenško Pohorje 6,7 gozd Dekani – Koper –8,0 ni medilo Dolenjske Toplice –6,5 ni medilo Ilirska Bistrica –3,3 ni medilo Iška vas – Krim –2,2 ni medilo Jelovica – Talež 11,5 gozd Kalce – Hrušica 0,8 hoja Kojsko – Podsabotin –3,9 ni medilo Kostanjevica na Krki – Gorjanci –5,6 ni medilo Kozarišče – Loška dolina –1,1 ni medilo Kranjska Gora 10,4 gozd Krim – Kurešček 0,1 hoja Lahomno – Kostrivnica –11,6 ni medilo Ljubljana –6,9 ni medilo Ljutomer 4,3 travniki Mali Bakovci 7,9 kmetijske poljščine Malič – Laško –5,2 ni medilo Mašun –3,1 ni medilo Menišija – Logaška planota –3,3 ni medilo Metlika – Bela krajina 0,8 travniki Murska Sobota – učni čebelnjak –2,4 ni medilo Na Kozjaku – Kobansko 5,3 gozd Oplotnica – Slovenska Bistrica –6,0 ni medilo Podčetrtek – Pristava –1,4 ni medilo Podkraj – Hrušica –3,5 ni medilo Podstenice – Kočevski rog –5,3 ni medilo Pokljuka – Mrzli studenec 15,8 gozdna podrast, gozd Pokojišče – Ljubljanski vrh –4,0 ni medilo Polhov Gradec – Podreber –7,7 ni medilo Poljane – Raca gora –3,3 ni medilo Poljanska gora – Bela krajina –5,9 ni medilo Prebold – Vransko –4,5 ni medilo Ravne – Šoštanj –6,7 ni medilo Ribniško Pohorje 2,2 gozd Ruško Pohorje – vznožje –3,2 ni medilo Ruško Pohorje – vrh –3,8 ni medilo Šempeter – Goriško –6,0 ni medilo Šenčur – Kranj –4,6 ni medilo Opazovalna postaja Gibanje tehtnice ± kg Opis dogajanja Šentjanž – Mokronog –8,4 ni medilo Sevniško – Krško –9,1 ni medilo Slovenske Gorice – Lenart –6,0 ni medilo Šmarje pri Jelšah – Šentjur –5,0 ni medilo Tolminsko – Kanalsko –2,6 ni medilo Travna gora – Velika gora 0,5 gozd Trnovski gozd 6,6 hoja Veliki Boč – Kozjak –6,5 ni medilo Zavrč – Haloze –2,5 ni medilo Zreško Pohorje 10,1 hoja, gozd Žužemberk –3,2 ni medilo Podatki o gibanju tehtnic od 21. 7. 2018 do 20. 8. 2018 Privabimo čebele! Bogata ponudba semen medovitih rastlin SEMENARNE Ljubljana Semena medovitih cvetlic in zelišč, sadike medovite okrasne drevnine, enoletnic in trajnic. www.semenarna.si • www.kalia.si Privabimo čebele 2018, Semenarna Ljubljana 88 x 129,3 mm.indd 1 22. 05. 2018 11:27:58 Ponujamo vam označene matice kranjske sivke. Matice pošiljamo večkrat na teden. Golo Brdo 19 1215 Medvode Vzreja matic BUKOVŠEK – od leta 1934 - Gsm: 031/027 780 Tel.: 01/361 24 28 9/2018 letnik CXX268 OGLASI Mali oglasi PRODAM Cvetni prah, 5 kg (Ptuj), tel.: 041/849 892. Suh cvetni prah, nabran na pa- šnem območju ob reki Muri, tel.: 040/249 323. Posušen ali svež cvetni prah, odličen, pošljem tudi po pošti, tel.: 041/236 256. Svež zamrznjen cvetni prah, pa- kiran po 5 kg (okolica Ljubljane), tel.: 041/990 360. Večjo količino cvetnega prahu, tel.: 051/366 071, 041/947 836. Propolis in čebelji vosek (Sevni- ca), tel.: 051/884 659. Ekološki čebelji vosek, 18 kg, tel.: 041/858 736 in 07/495 76 45. Svež matični mleček lastne pride- lave, tel.: 031/718 203. Matični mleček lastne pridelave, svež, pakiran v 700-gramski, 350-gramski, 150-gramski ali 40-gramski embalaži, možna dostava ali po hitri pošti, tel.: 031/484 527. Akacijev in cvetlični med, tel.: 031/882 295. Akacijev, cvetlični in gozdni med v sodih ali kozarcih, kakovosten, letošnji, pridelan po SMGO-she- mi, tel.: 070/869 248. Približno 20 kompletnih nakla- dnih panjev, devet satarjev, po dogovoru, tel.: 064/112 117. Akacijev in cvetlični med, leto- šnji, tel.: 040/815 884. Akacijev, cvetlični in lipov med, tel.: 041/933 210. Akacijev, cvetlični in lipov med v sodih, prevzem možen v okolici Ajdovščine ali v Tolminu, tel.: 041/505 356. Akacijev, cvetlični, lipov, gozdni in ajdov med, tel.: 041/784 775. Akacijev, cvetlični, lipov, gozdni in mešani med (kostanj in lipa) (SMGO) v sodih ter rabljene in nove AŽ nakladne panje, matične rešetke (Cerkno), tel.: 031/892 952. Akacijev, cvetlični, kostanjev in gozdni med, večje količine, dosta- va po Sloveniji, tel.: 041/385 620. Cvetlični med, dostava po vsej Sloveniji, tel.: 041/661 576. Lipov med, letošnji, v 30-kilo- gramskih posodah (Goriška), tel.: 041/975 393. Lipov in gozdni med v sodih ter digitalno tehtnico za pod panj (okolica Kočevja), tel.: 041/722 102. Letošnji cvetlični med v sodih, tel.: 041/656 815. Letošnji hojev med v sodih, tel.: 041/581 444. Letošnji akacijev, cvetlični in kostanjev med ter svež matični mleček, tel.: 041/587 573. Kostanjev med (okolica Rogaške Slatine), tel.: 041/822 366. Večjo količino akacijevega, cvetličnega in lipovega medu ter čebelje družine na 6 in 7 AŽ-satih (Goriško), tel.: 041/704 233. Čebelje roje (Gorenjska), tel.: 031/687 062. Tri čebelje družine, nakladne pa- nje z vso opremo za čebelarstvo, tel.: 07/304 74 28. Štiri močne čebelje družine na 7 AŽ-satih (okolica Polhovega Gradca), tel.: 041/241 788. Osem zdravih in močnih čebeljih družin na 10 AŽ-satih, lahko skupaj z AŽ nakladnimi panji (Svetina), tel.: 040 432 780. 11 čebeljih družin na 10 AŽ-satih, lahko skupaj s panji, cena po dogovoru, tel.: 040/728 527. 20 naseljenih 2/3 LR-panjev in 10 zelo dobrih osmukalnikov za cve- tni prah, ugodno (Bela krajina), tel.: 040/888 979. Čebelje družine na LR-satih, lahko tudi s panji (Semič), tel.: 051/686 839. Prevozni čebelnjak, štiri gospo- darske družine in štiri rezervne, tel.: 031/793 216. Večjo količino rabljenih AŽ-satni- kov, tel.: 051/339 096. Nekaj čebeljih družin na 6 do 10 AŽ- in LR-satih, lahko skupaj z LR-panji, po želji, ugodno, tel.: 040/838 956. Čebelje družine na AŽ-satih, z le- tošnjimi maticami, lahko skupaj s panji, nakrmljene in očiščene varoj, tel.: 031/753 345. Nove AŽ sedem- in desetsatarje – tudi trietažne, možna menjava za zgrajeno satje, tel.: 031/501 801 (po 18. uri). Čebelnjak z 20 AŽ-panji, nena- seljenimi, zelo lepa lega, možen najem, tel.: 051/879 878. 10 hlapilnikov BS-05 za mra- vljinčno kislino, nove, originalno zapakirane, tel.: 031/827 360. Ročno točilo za med, INOX, možna menjava za ometalnik za čebele, tel.: 051/225 916. Osemsatno samoobračalno točilo domače izdelave po simbolični ceni in različne posode za med (Prekmurje), tel.: 041/606 013. Talilnik za vosek na plin ali elek- triko z dodatnim prešanjem, tel.: 041/329 435. Suh ali svež cvetni prah, tel.: 041/236 256. Šest čebeljih družin na 7 AŽ- -satih, pripravljenih za zimo (Godovič), tel.: 031/619 189. 9/2018 letnik CXX 269 OGLASI Blaž Okorn, s. p. Sp. Sorica 1a 4228 Železniki tel.: 04/519 80 30 ali 031/542 517 e-pošta: blaz.okorn@siol.net www.susilnicesadja.si Sušilniki spadajo med subvencionirano čebelarsko opremo. Sušilniki SUŠA Za sušenje cvetnega prahu in taljenje kristaliziranega medu, sušiti je mogoče tudi sadje, zelenjavo, zelišča, gobe itd. Delovni čas: Ponedeljek–petek 8.00–12.00, 13.00–18.00 Sobota 8.00–12.00 Jezik za sporazumevanje: nemščina in slovenščina. Naše satnice lahko kupite tudi v podjetju Logar trade, d. o. o., iz Šenčurja in Jana posredovanje, zastopanje, Maribor. Kako nas najdete: Wachsverarbeitung │ Imkereiartikel Deutsch Haseldorf 75 │ 8493 Klöch, Avstrija Telefon & faks: +43 (0) 3475 / 2270 info@wachs-hoedl.at │ www.wachs-hoedl.at Imejte svoj vosek pod nadzorom! Satnice iz lastnega voska so spet aktualne. • Imate možnost prisostvovati predelavi svojega voska ali starega satja! Obvezna je predhodna telefonska najava! • Najmanjša količina obdelave je 20 kg surovega voska ali 50 kg starih satov. • Garantiramo razkuževanje s paro. • Zelo ugodno razmerje med količino in kakovostjo. • Po želji izdelujemo satnice vseh debelin in velikosti. • Predelava voska poteka vse leto. • Velika izbira pripomočkov za čebelarjenje. 9/2018 letnik CXX270 V SPOMIN POLNJENJE MEDU V VREČKE Za vas napolnimo med v priročno pakiranje, v 8-gramske vrečke. Naj bo vaš med, v praktični embalaži, prisoten povsod, tako v gostinskih lokalih kot v vsakem pohodniškem nahrbtniku. INHALACIJA IZ PANJA Z inhalacijskimi seti API-AEROSOL I, API- AEROSOL II in API-AEROSOL Plus lahko izvajate aerosolno apiterapijo iz panja. Izbirate lahko med seti z naravnim vlekom in seti s prisilnim vlekom. KONCENTRATI ZA MEŠANJE V MED Pri nas dobite kakovostne koncentrate za mešanje v med • koncentrat ameriškega slamnika (125 g), • koncentrat soka rdeče pese (125 g), • koncentrat smrekovih vršičkov (500 g). Medikoel d.o.o., Jalnova cesta 2, 4240 Radovljica, T: 04 537 85 10, M: 041 618 775, info@medikoel.com, www.medikoel.com, www.s-mediko.com Zapustili so nas ALEŠ KUTNAR 1976–2018 Na začetku pomladi se je po hudi bolezni komaj 41-letni Aleš Kutnar tiho za vedno poslovil. »Kadar skrb me tare, žalost me preši- ne, pri čebelah razvedrim se, skrb pozabim, žalost mine,« je navedel v članku, objavljenem lani v našem 1. jubilejnem časniku. Ta rek, slišan od deda, mu je vlil ljubezen do čebel, da je bila krška dolina kmalu premajhna in jih je vozil na pašo po celi Sloveniji. Po izobrazbi mizar je ustvar- jal čudovita domovanja za naše čebelice, ki so jih ku- povali čebelarji iz vse Slo- venije. Bil je tudi zastopnik čebelarskih pripomočkov. Za svoje zasluge je prejel odličje A. J. III. stopnje. V našem društvu je zazija- la velika praznina, ki je ne moremo zapolniti. ČD Krka in Zagradec STANE ZDRAVJE 1922–2018 Rojen je bil 17. novembra 1922 v Zalogu pri Novem mestu. Postal je železničar, avtoprevoznik, kmetovalec in čebelar. 72 let čebelarskih izkušenj s 60 panji je izme- njeval z dr. Jožetom Rihar- jem in okoliškimi čebelarji. Postal je član upravnega odbora društva in za zaslu- ge dobil odličji A. J. III. in II. stopnje ter bronasto prizna- nje RČZ Petra Pavla Glavar- ja. Svojo ljubezen do čebel je prenesel na zeta Janeza. Od njega smo se poslovili na pokopališču v Zalogu. ČD Straža - Dolenjske Toplice JOŽEF KOLMAN 1926–2017 Na celjskem pokopali- šču smo se v zadnje slovo poklonili Jožetu Kolmanu. Jožef se je rodil na Planini pri Sevnici. Po vojni se je preselil v Celje, delal je kot računovodja. Z bratom sta že v mladostniških letih dobila roj čebel. Od takrat je bil Jožef predan svojim čebelam. Član čebelarskega društva je bil 70 let. Postal je častni član društva in leta 2016 prejel »listino čebelar- skega veterana«. On in nje- govo delo nam bosta ostala v večnem spominu. ČD Henrik Peternelj Celje LUDVIK HORVAT 25. 7. 1944–13. 1. 2017 V januarju smo se poslo- vili od svojega člana in do- brega prijatelja Ludvika. Že v mladosti je čebelaril, ven- dar je to zaradi odgovorne službe moral opustiti. Lju- bezen do čebel je ohranil in je nekaj let pred upokojitvi- jo ponovno začel čebelariti 9/2018 letnik CXX 271 V SPOMIN Izdelava prevoznih čebelnjakov AŽ- in nakladnih Anton Ciglič s.p. www.cebelnjaki.si info@cebelnjaki.si Telefon: 031 681 589 C M Y CM MY CY CMY K OGLAS - CIGLIC JAN2017.pdf 1 20. 12. 16 11:32 in čebelarstvo razširil na 120 čebeljih družin, ki jih je delno tudi prevažal na pašo. Bil je dejaven in vedoželjen, udeleževal se je predavanj, ekskurzij in srečanj ter de- loval v raznih komisijah. Načrte za nadaljnje čebelar- jenje mu je preprečila huda bolezen. Za delo v društvu je prejel odličje A. J. III. sto- pnje. Članom čebelarskega društva bo ostal v lepem in trajnem spominu. ČD Moravske Toplice ANTON SKOK 1941–2018 Anton je svoje otroštvo preživljal v prijetnem oko- lju kmetije. Kljub odhodu v pokoj ni prenehal z delom. Začel se je ukvarjati z vino- gradništvom. Svojo strast pa je odkril, ko se je sezna- nil s čebelarstvom. Čebele so mu dale pomiritev, ki jo je iskal, in nadvse je užival, ko je ob svojem malem če- belnjaku pozabil na skrbi in ponosno zrl na svoje pri- delke. Ohranili ga bomo v lepem spominu. ČD Henrik Peternelj Celje PAVLE PEKLAJ 1930–2017 Decembra 2017 smo se škofjeloški čebelarji na me- stnem pokopališču poslovili od svojega dolgoletnega čla- na, strokovnega čebelarja in aktivnega društvenega so- delavca Pavla Peklaja. Rojen je bil 19. januarja v kmečki družini v vasi Žlebe nad Medvodami. S čebelami se je seznanil že v mladosti pri očetu, ki mu je posredoval prva spoznanja. Kmalu je začrtal samostojno čebelar- sko pot, si zgradil v dolini Hrastnice manjši čebelnjak za 21 panjev, kjer je uspešno čebelaril vse do svoje pre- zgodnje smrti. V društvo se je vključil leta 1980, se takoj aktivno vključil v društve- no strokovno in družabno življenje, v letih od 1989 do 2007 je bil predsednik ali član NO-ja, v času gradnje doma čebelarjev pa aktiven pri izvedbi posameznih del njegovega poklica. Prejel je odličji A. J. III. in II. stopnje. Škofjeloški čebelarji IVAN PIKELJ 17. 1. 1931–10. 6. 2018 Pri 15 letih je dobil v dar prvo čebeljo družino. V ČD Zagorje se je včlanil leta 1947. V najboljših časih je čebelaril z več kot 30 čebeljimi druži- nami. Kar 40 let je bil član UO-ja, zadnja leta pa častni član. Pri izgradnji društve- nega doma je bil med najpri- zadevnejšimi čebelarji in bil od leta 1984 vzoren hišnik. Bil je vzor mlajšim čebelar- jem. Redno se je udeleževal izobraževanj in strokovnih ekskurzij. Za njegov prispe- vek pri razvoju čebelarstva je prejel odlikovanji A. J. III. in II. stopnje. Za svoje čebe- 9/2018 letnik CXX272 V SPOMIN le je skrbel do zadnjega in poskrbel tudi za naslednike, tako da se bo čebelarska tra- dicija nadaljevala. Za vse, kar je storil za dobrobit društva, smo mu člani zelo hvaležni. ČD Zagorje ob Savi FLORJAN MOREL 26. 4. 1940–4. 6. 2018 Pretresla nas je novica, da nas je v juniju zapustil član ČD Postojna Florjan Morel. V času največje živahnosti čebel je Cveto omagal pod težo bo- lezni. Kljub bolezni je vztrajal pri svojih čebelah, kot bi pri- čakoval, da ga bo njihov pole- tni vzpon pozdravil. Čebelari- ti je začel leta 2008. Čebelaril je s 15 družinami. Z veseljem se je udeleževal društvenih prireditev, izobraževanj in vsakoletnega druženja na pi- kniku. Spominjamo se ga kot mirnega marljivega človeka, s katerim smo se radi družili. ČD Postojna ERIK BRATINA 1934–2017 Erika je čebelarstvo vese- lilo že od malih nog. Kljub težkim razmeram v mladosti – njegova družina je bila na- mreč izseljena v času vojne – je negoval ljubezen do čebel, čebelarjenja in medu. Prav zaradi te goreče ljubezni mu je bil podarjen nakladni panj s čebeljo družino. Med nje- govim življenjem se je število povečalo na kar trideset dru- žin. S svojim delom in pridel- ki je dosegel več odlikovanj, med njimi tudi odličji A. J. III. in II. stopnje. Vsa odli- kovanja so bila tudi rezultat njegove vedoželjnosti, ki jo je tešil z obiskovanjem izobra- ževanj. Postal je čebelarski mojster in preglednik medu. V času, ko so mu moči že po- jemale, je rad posedal ob pa- nju in svoje znanje predajal svojima vnukoma. Ostal nam bo v lepem spominu. ČD Henrik Peternelj Celje ALOJZ CEHNER 1932–2018 S čebelami se je srečal že kot otrok doma. Leta 1967 se je včlanil v ČD Maribor me- sto, nekaj let pozneje pa je prestopil v ČD Kamnica-Bre- sternica. Bil je dejaven član društva. Deloval je deset let kot tajnik in dvajset let kot predsednik, vse do leta 2016. Uredil je pašni red za čebe- larje prevoznike na teritoriju našega društva. Bil je zapri- sežen sodni cenilec za čebe- larstvo in gradbeno stroko. Za svoje delo je dobil odličja A. J. III., II. in I. stopnje. Za organizacijsko delo je dobil priznanje Petra Močnika in priznanje Ivana Jurančiča za mentorstvo mladih čebe- larjev. Hvala ti, dragi Alojz, za tvoje delo, prijateljstvo in naše druženje! Ohranili te bomo v trajnem spominu! ČD Kamnica-Bresternica JAKOB ZUPAN 1938–2018 Junija 2018 smo se poslo- vili od svojega dobrega čebe- larja Jakoba Zupana. Rojen je bil v kmečki družini na Nomenju, kjer so čebelarili že njegov oče, stric in teta, tako mu je bilo čebelarjenje položeno že v zibelko. Še kot otroku mu je oče podaril dva panja s čebelami in od takrat se ni več ločil od njih, dejal je celo, da bodo prej krave šle iz hleva kot čebele od hiše. Po očetovi smrti je prevzel čebelnjak z 20 panji in vzorno skrbel za čebele. V društvu je bil dolga leta član UO-ja in predsednik NO-ja. Za svoje delo je prejel odličje A. J. III. stopnje in kar nekaj visokih priznanj za kako- vost medu. Člani društva se ga bomo spominjali s hvale- žnostjo in spoštovanjem. ČD Bohinj VLADIMIR ZAGORŠEK 1932–2018 »Naši dedje so čebelam tako čast dajali, da umre, da ne pogine, so dejali.« Takšen je bil tudi naš dolgoletni čebe- larski prijatelj in od leta 1955 član ČD Dornava. Od pokoj- nika smo se poslovili v febru- arju. Bil je ljubiteljski čebelar z majhnim številom panjev, a je svoj sladki pridelek rad nesebično podarjal v znak ka- kršne koli hvaležnosti. Tudi svoje znanje in izkušnje je rad delil z ukaželjnimi. Kot aktiven član društva je opra- vljal tudi funkcije tajnika in blagajnika ter bil član uprav- nega in nadzornega odbora. Za svojo dejavnost v društvu je prejel odličji A. J. III. in II. stopnje. Člani društva ga z ve- liko hvaležnostjo ohranjamo v lepem in trajnem spominu. Člani in članice ČD Dornava IVAN HRŽIČ 1934–2018 Proti koncu aprila, ko so čebele že pridno polni- le satje z medičino, smo se ormoški čebelarji poslovili od enega svojih najstarejših članov. Na svojem domu v Mihovcih pri Veliki Nede- lji je čebelaril več kot 60 let. Čebele so bile njegove so- potnice in najljubši hobi. Čebelarji ČD Ormož smo iz- gubili prijatelja, ki ga bomo ohranili v lepem spominu. ČD Ormož Osmrtnice objavlja- mo po vrstnem redu prispetja v uredništvo. Naročeno blago pošljemo tudi po hitri paketni pošti (z izjemo lomljivih izdelkov). Po izjemno nizki ceni vam iz vašega voska izdelamo satnice — 1,25 EUR/kg. Za izdelavo satnic uporabljamo samo steriliziran vosek (30 min nad 125 oC), ki ga predhodno mehansko očistimo nečistoč (do 90 %) s posebnim postopkom posedanja (nečistoče so večinoma težje od čebeljega voska), s čimer vam zagotavljamo čistejši in kakovostnejši vosek. Odkupujemo vosek po največ 5,00 EUR/kg. TRIETAŽNI AŽ-PANJ10-SATNI AŽ-PANJI ČEBELJE POGAČE LASTNA PROIZVODNJA CENA 1,20 EUR/KG NAD 150 KG CENA 1,15 EUR/KG PRAŠILČEK AŽ 3-, 5-, 7- IN 9-SATNI PREDELAVA VOSKA V SATNICE SAMO 1,25 EUR/KG KRMILNIK ZA PLASTENKO STANDARDNI LR- IN DVOTRETINJSKI LR-PANJ KAKOVOSTNA RSF-TOČILA IN POSODA Delovni čas: ob delavnikih 9.00–12.00 15.00–17.00 v septembru ob sobotah zaprto ČEBELARSTVO DEBEVEC ČUŽA 7, 1360 VRHNIKA tel.: 01/755 12 82, faks: 01/755 73 52 • Panji so izdelani natančno in kakovostno. • Kakovostna izdelava po ugodni ceni. • Uporabljamo vodoodporne materiale in lepila. www.apis-med.si apis.med93@gmail.com NAKLADNI AŽ-PANJ E 25-, 50-, 100-KG RSF-POSODE Trgovina in proizvodnja: Vrhnika, Opekarska 16 DVOJNO CEDILO ZA MED PITALNIK ZA NAKLADNE PANJE 2L IZOLACIJSKA PENA