hs & c ŽIVELA SEM ZA PESEM Uglasbene pesmi Makse Samsa skladatelja Bojana Glavine Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 784,087.684 78.087.682 GLAVINA, Bojan Uglasbene pesmi Makse Samsa [Glasbeni tisk] / Bojan Glavina. V Ilirski Bistrici: Knjižnica Makse Samsa, 2004 ISMN M-709006-12-0 215621632 Maksa Samsa Rodila seje 12. oktobra 1904 v vasi Dolnji Zemon pri Ilirski Bistrici. Oče Andrej je imel mlin na žago v idiličnem okolju ob Veliki vodi. V družini je bilo rojenih deset otrok, osem jih je ostalo živih. Maksa je bila po vrsti peti otrok. Osemrazredno osnovno šolo je obiskovala v bližnjem Trnovem, v Ljubljani je končala dva letnika učiteljišča, tretji in četrti letnik pa v Tolminu, kjer je leta 1923 diplomirala. Kot učiteljica je službovala v Harijah pri Ilirski Bistrici (1923-1926), na Jezerskem nad Kranjem (1926-1928), v Rovtah nad Logatcem (1928-1930). Zaradi bolehnosti je pustila službo in se vrnila v svoj rojstni kraj. Umrla je 18. marca 1971. Njene pesmi so objavljale mnoge revije in časopisi: Ženski svet, Novi rod, Mladika, Zvonček, Naš glas, Ljubljanski zvon, Gruda, Odmevi slovanskega sveta, Jutro in drugi. Leta 1934 je izšla v Trstu njena samostojna zbirka Nekaj pesmi. Naslednja zbirka njenih pesmi, Bleščeče prevare, je izšla leta 1964 v Ilirski Bistrici, druga dopolnjena izdaja pa leta 1983. Ob otvoritvi nove knjižnice, ki nosi njeno ime in ob trideseti obletnici njene smrti, je Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica leta 2001 izdala zbirko vseh njenih pesmi z naslovom Živela sem za pesem. V počastitev 100 obletnice pesničinega rojstva ter 40 letnici delovanja Knjižnice Makse Samsa pa smo pripravili izdajo nekaterih njenih uglasbenih pesmi. Damijana Logar Maksa Samsa (ob stoletnici njenega rojstva) Kak prepričan numerolog bi morda poskušal razložiti precej nenavadno in vse prej kot srečno življenje Makse Samsa z iskanjem globljega pomena treh zanimivih datumov, ki se vsi trije končujejo s številko 4: pesnica je bila rojena leta 1904, svojo prvo zbirko je izdala leta 1934, drugo pa 1964; od svojega rojstva do prve zbirke in od prve do druge je obakrat minilo po trideset let. In spet zanimiva številka: trideset let po njeni smrti (2001) sta pod skupnim naslovom izšli obe in njeni edini zbirki, Nekaj pesmi in Bleščeče prevare. Toda vrnimo se k pesnici in k njenim pesmim, ki jih po njej poimenovana ilirsko-bistriška knjižnica ponatiskuje ob stoletnici njenega rojstva in tako ponovno vabi zlasti svoje bralce k vnovičnemu razmisleku o tej poeziji, ki je v marsičem tudi krajinsko obarvana. In morda tudi zato ljubiteljem poezije s tega konca Slovenije še toliko bližja. V eni svojih pesmi je Maksa Samsa izpovedno zapisala. Dokler mi smrt obsije lice bom žejna sreče in resnice. In to izpoved gre pri Samsovi jemati dobesedno: potrjujeta jo tako njeno življenje kot njena poezija. Ob tem lahko zapišemo: bila je celo življenje nesrečna, ker ni mogla doseči, še zlasti pa ne živeti, ne sreče ne resnice, ali: tako sreča kot resnica sta dve kategoriji, ki se največkrat druga drugo izključujeta, hkrati pa ne ena ne druga nista v dometu človekove volje. Sprejeti ju kot nazor pomeni neizbežno klicati nadvse razočaranje, se prej ali slej znajti v položaju najrazličnejših »bleščečih prevar«, kot je pesnica najbrž bolj intuitivno kot zavestno naslovila svojo drugo zbirko, ali iz oči v oči z eno samo, a temeljno eksistencialno samoprevaro. Seje to zgodilo Maksi Samsi? Jo je v to potisnil splet neprijaznih okoliščin ali njena značajska neprilagodljivost z okolico in same s sabo? Morda pa, še najbolj verjetno, zmes vsega tega. Seveda je marsikatero posebnost v Samsini poeziji mogoče razumeti že, če se sprehodimo skozi njeno docela ponesrečeno zasebno življenje (polomija v poklicu, bolehnost in bolezen, nezadoščenost v umetniških ambicijah), saj je avtobiografičnost značilna bolj ali manj za vsakega pesnika, celo takrat, ko ni neposredno izpisana, ampak jo samo zaslutimo v metaforičnem kontekstu pesmi. Ta njen ustvarjalni pristop zapisovanja sebe v pesem je že kar nazoren v ljubezenski poeziji, značilen zlasti za prvi del njene prve zbirke. Čeprav je gledala na ljubezen kot na najbolj zanesljivo pot do osebne sreče, je prav v njej, v ljubezni, doživela svoje usodno razočaranje ali, nekoliko patetično rečeno, svoj izhodiščni udarec usode. Vse te njene ljubezenske pesmi namreč ne razkrivajo neposrednega erosa, ampak jih dojemamo bolj kot spomin na ljubezen, celo kot spomin na možnost ljubezni, vse so napisana s položaja »potem«, po prezgodnji smrti dragega, ki naj bi jo zanesljivo osrečil in s tem osmislil vse njeno življenje. Vtis je celo, daje šele njegova smrt prebudila v pesnici usodno spoznanje o ljubezni, tako da je v teh pesmih mogoče govoriti celo o enosmerni ljubezni, morda celo samo o zaljubljenosti, ki šele skozi optiko smrti ljubljenega (ali celo samo izsanjanega) partnerja postaja usodno in vse osmišljujoče ljubezensko čustvo. Nikjer namreč ne stopa v ospredje dejavno (srečno ali konfliktno) erotično partnerstvo, ki ga smrt sicer pretrga, a ga hkrati - ker naj bi bilo realno - tudi povzdigne v potopljeni ideal. Samsina erotična poezija, če jo lahko - zaradi pravkar povedanega -z določenim pridržkom opredelimo za takšno, govori, bolj kot o izgubljeni realni, spoznani in doživeti ljubezni, o boleči zavesti o izgubljeni možnosti ljubezni, zato v njej prevladuje prej miselna kot iz realno doživetega porojena ljubezen. Čeprav se morda ravno zaradi takšne izkušnje-neizkušnjc potem iz pesmi v pesem razširja in poglablja v že kar usodnostno fdozofijo življenja: v nekakšen nazor, da je trpljenje človeku usojeno, in kot nasledek tega, da srečo, ali vsa zagrobni mir, lahko pričakujemo, kot plačilo za preslano trpljenje, samo v abstrakciji posmrtnega življenja. Toda vsak človek že po svoji naravi išče, ko meni, da ga je zaznamovala zla usoda, kakršenkoli izhod; če ga ne najde, si ustvari fikcijo, ki mu postaja pomembnejša od resničnosti. Vtis imam, ko prebiram njene pesmi, da je pesnica prav zaradi nerazrešljivosti svoje življenjske stiske in nezadovoljstva same s sabo poskušala povzdigniti vse temno in boleče, celo ves svoj eksistencialni brezup v usodnostno življenjsko filozofijo človeka sploh. I n sebe v njej. Ne več kot izjemo, ampak kot pravilo. Značilna v tem smislu, tudi duhovita, je pesem Horoskop: Dvanajstega oktobra rojenice so položile v bele me plenice -v jesenski barvah se pestril je ves svet. Je dela prva: »Mehki bo poet!« »V bolest zatopljen mislec in prerok!« »Svoj živi dan nebogljeni otrok!« Prestop iz realitete v fikcijo je torej že izpeljan. Ne gre za »zlo usodo« pesnika nasploh, ampak za popoln psihični in doživljajski avtoportret, saj se pesem celo začenja z datumom pesničinega rojstva, rojenice in sojenice pa seveda vnaprej vedo (ali celo določijo), kaj in kako bo z nami. Vsaka od teh treh njihovih sodb se končuje s klicajem (!), s čimer je nepreklicnost izrečenega še dodatno poudarjena. V tem pesničinem retrospektivnem pogledu nase je, kajpak, tudi določena (samoto-lažilna) samovščečnost. Je poet (kot nekaj samo po sebi vzvišenega) - čeprav mehak; je mislec in prerok - čeprav v bolest zatopljen; je otrok - čeprav vseskozi nebogljen. Seveda se ob tem lahko sprašujemo, v čem je primarni vzgib za takšno metaforiko. Opotekavost resničnega življenja, od katerega se pesnica skuša odtrgati z vizijo vzvišenosti, ki je, četudi sama po sebi neuresničena in neuresničljiva, vendarle zadosten ali celo edini razlog za vztrajanje v neprijaznem življenju? Ali pa intelektualna zavest, da to, kar v določenem smislu, kot možnost si, hkrati pa tudi nisi. Ta bipolarnost med potencialno možnim in dejansko uresničljivim je značilna za vso Samsino poezijo. Prav presenetljivo je, kako samozavestno je poudarjala to vzvišenost svojega prirojenega pesniškega daru, toda - in to je značilno domala za vso njeno poezijo - ne vzvišenosti nad drugimi, ampak nad nezavidljivo podobo svojega vsakdanjega življenja. V pesmi, ki je provokativna že v naslovu Bila sem genij, je prostodušno zapisala: Bila sem genij, ki ne zajde, prišel bo čas, ko kdo se najde pravičnik svetu bo dejal: »Njen duh v stoletja bo sijal.« Ta hiter, neposreden prestop iz resnično doživetega v intelektualno pesniško fikcijo posplošenosti na višji ravni jemlje tej poeziji njeno notranjo dramatičnost: kljub nedvomnim »notranjim viharjem« v njenem zasebnem življenju, ki so potisnjeni v pod-tekst, a tudi v njem še zmerom dovolj razpoznavni, teče ta poezija dokaj linearno: res da je antitetično postavljena že na samem začetku, vendar ne v zaostreni obliki, nekakšna vdanost v usodo sproti blaži njene notranje strese, krče, zagate, ki jih v pod-tekstu te poezije vendarle slutimo. Tudi če odmislim tiste, ki so Samsovo poznali, jo srečevali, se čudili njenim navadam, oblačenju, njenemu javnemu recitiranju svoje poezije kjerkoli in komurkoli, tiste, zdaj že zdavnaj odrasle, ki so se je kot otroci zaradi vsega tega »celo bali-, kajti Samsa je očitno opazno izstopala iz vsakršne družbene konvencije. Ce je bila v očeh drugih morda celo izzivalno drugačna, je tudi sama, najbrž z ne ravno osrečujočim občutkom ugotavljala: Tujka sem na zemlje rodnih tleh. Tujstvo, notranje ali socialno, največkrat pa eno in drugo, je kar pogosta usoda pesnikov. Dovolj je, če se spomnimo na Cankarja. Tujstvo kot usoda in kot ustvarjalni navdih. Tudi pri Maksi Samsa. Pri njej še posebej izrazito. Vsa njena poezija priča o tem in tako prerašča svojega avtorja in kot naša skupna dediščina ostaja, kljub svoji avtobiografičnosti ali prav zaradi nje, dragoceno, človeško čisto, etično pričevanje tudi o človeku nasploh, saj tudi današnja civilizacija, današnja slovenska stvarnost enako trdo preizkušata, zlasti nekatere med nami, kot je zapisala pesnica: Plakale so skale v beli gori in drhtele v polju črne njive, ko je Bog ustvaril občutljive. In Maksa Samsa je bila nadvse občutljiva, kot socialno bitje in kot umetnica besede. Omilimo v spominu nanjo ob stoletnici njenega rojstva njeno tujstvo v času, v družbi in v njej sami, socialno in doživljajsko tujstvo, ki jo je tako izrazito zaznamovalo, toda narekovalo ji je tudi pesmi, ki jih spet lahko prebiramo, in vsak zase stopimo s pesnico, ki ne umre s svojo telesno smrtjo, v prijazen dialog, ki naj bo tudi naša samorefleksija o tem, kar določa, osmišlja ali pohablja naše življenje. Ciril Zlobec Glasne tožbe vzdiha Za sleherno ustvarjalno hotenje je nemara dobro, da se ga izbrana vsebina resnično dotakne. Se bolje, da si najde pot do drugega jaza, ki ga bogati z doživetji in izkušnjami. Oboje se je zgodilo v skladateljskih nagnjenjih llojana Glavine, ko se je soočil s pesniškim obrazom Makse Samsa. Lahko je potoval po njenih in svojih krajih ilirskobistriškega območja in od blizu podoživljal njeno nesrečno pesniško usodo, ki, kot sama pravi, da jo »... v srcu žalost grize«. Čeprav Samsa ne omenja neposredno, zakaj ji tolikanj »... iz noči neznana groza rase«, ne moremo odmisliti okoliščin krutega nasilja nad slovenstvom širše Primorske v njenih najlepših mladostnih letih, kar je morala kot učiteljica in občutljiva pesnica še posebej grenko občutiti. Naš skladatelj, ki se ji je približal kar z 21 uglasbitvami, je lahko srečneje doživljal svet in tudi njegova glasba raje omilja »glasne tožbe vzdiha«, kot da bi se ekspresionistično zagrebel v brezizhodne tolmune. Iz uglasbitev Bojana Glavine na tekste Makse Samsa lahko razbiramo razumljivo težnjo, namreč, da glasba ne bi bila pretežka in s tem dosegljiva številnim zborom, ki so se pripravljeni resno lotiti študija njim namenjenih skladb. Za ta cilj ni ovira slog, ki je daleč od iščočih rešitev novejših smeri in vsekakor še močno pod okriljem poetične neoromantike. Pri tem Glavina vendar doseže dokaj sveže rešitve, zlasti ko se mu razživi intuicija mladostne neposrednosti. Zborovski zvok - gre za prvo polovico zbirke - je prijetno dojemljiv in kot naročen, da drami ljubiteljske sestave za pevsko navdušenje, ki naj bi bilo še naprej in vedno znova glasnik našega okolja in tradicije, da bi bili v sebi duhovno dovolj osveščeni in trdni. Ge se ozremo v specifiko glasbene oblikovanosti, opazimo, daje v skladbah lepo navzoča dojemljiva melodika z jasno členjenostjo motivov in stavkov, kar je blizu pesemskim oblikam. Pevska linija je obdana z blagimi harmonijami (Prva zvezda) ali z osti-natno podlago (Tiha polnoč), pa z nostalgičnim citatom (Iz daljnih), ali polnostjo akordov (Znova leto vsako). Klasično štiriglasje omenjenih mešanih zborov se pri treh ženskih in treh moških zborih omeji na triglasje (v vsesplošnem pomanjkanju tenorjev je ena linija za tenor vsekakor zanimiva praktična rešitev). V pretežno homofonem stavku pomenijo prijetno osvežitev ostinatne zasnove (Tiha polnoč, Se še spominjaš. Od spomladi) ali imitacija (Iz drevoreda) ip. V drugi del zbirke je uvrščeno 11 samospevov. Tuje več možnosti za arteficialne izpeljave. Pevski glas se tu že znatneje oddaljuje od tonalne zasidranosti (Noč, Jasnina), klavirska spremljava dobi ponekod virtuozni nadih (Dveh tračnic beg), pa barvne harmonske menjave (Od strešnih žlebov) ... Instrumentalno dogajanje je pestro zastavljeno, od težkih akordov (Gozd jeseni), enakomernih sosledij (Pesem zavidanja), do ostinatne osredotočenosti (Seneni voz), itn. Prve izvedbe skladb in ponovitve bodo pokazale doživljajske učinke glasbenih zasnov. Geje v njih tudi kaj pomembne estetske in razvojne vrednosti ter bolj ali manj zadetih umetniških kreacij, bodo presodili po občinstvu lahko še kritiki in muzikologi. Sicer pa ne kaže meriti upoštevanja vrednega dela Bojana Glavine za proslavitev spomina na preveč pozabljeno pesnico ob 100-lelnici njenega rojstva samo z merili ožje stroke. Povejmo, kako prav je, da doživijo njene pesmi takorekoč ponovno rojstvo s polno podporo glasbe. Neprecenljivo z mnogimi ponavljanji fraz, besed, misli in tonskih sklopov si bodo zbori resnično in najgloblje vtisnili v doživljajski spomin pesničino sporočilo. Lepo da se bo to zgodilo najprej v domačem okolišu, kjer so se tolikanj žalobne in iskrene pesmi večinoma tudi porodile. Potem pa naj jih le sprejmejo in preizkusijo tudi drugod. Toplega spomina je vredna naša Maksa, ki »... v gmajnici otožno poje« in naj le ožive »... mrtvi zvoki« njene »strte lire«. Jakob Jež TIHA POLNOČ (Maksa Samsa) Mirno - = p Pr Pr ti - ha pol-noč, p r P r ti - ha pol-noč, p *): it 0 m—t—p > uv pr p M ii?-r—-f r T IM' r r i Ti - ha pol-noč, ti - ha pol-noč. wp Ve - ter gla - se dalj - nje-ga pri-na - ša pe - tja. 1 h j ti |}> | Ji J /J A J. | r Wl i f ' ti - ha pol-noč, mm mm Ur tr t! ti-ha, ti-ha pol-noč, P r PJr Pr ti-ha, ti - ha pol-noč -r ii = td=H -p-r m p.„r ...p. r... r=N if r--p-r r r i ^ p r pr 1 Du - ša, du - ša. ša na du-ša, du-ša. du - ša. du - ša du-ša. du-ša. de - tja / lunga a tempo 23 ^ /T\ mp Tru - dna ve - čnost m. r ži > P P UJ^ i' J JI 41rT p #r tru - dna ve - čnost. . J- T T T 1* f ~ JJ ^ J -Sl^ 1» a m U t e 3 7 7 i 7 / r p r =i > Tru-dna ve-čnost, tru - dna ve-čnost, Zelo počasi 30 vž, U ritenuto Zu - naj dro - bno v noč de 9Z \ J K = ^ 1 1 1 1 ' >N ^ 1 - -N-+at "pp p»r pp zu-naj dro-bno v noč de ttff r ~n r =l5=*—^ > J ^ J 9 f a a f ^ i y N ) 7 zu - naj dro - bno v noč de - ži. ^ 11 PRVA ZVEZDA (Maksa Samsa ) Lento po-je zvon; sem ra-zmi-šlja-ti za - če-la, kaj de-jal je Sa-lo-mon: 4 r «V r F 1-^- J]-Ji mf p- —1 t r n|rr -4): i) J L J »j j f J J .MJ-j f p r 1 zvon, po - je zvon; kaj de - jal je Sa - lo - mon, Sa - lo-mon: Poco piu mosso "Vsi po - ni - žni - ki in kra - Iji, v rev - nih cu - njah, 1 k A—K— J J —h"1" —N r --J1- iJ'- f h j; F T ‘ p F A / O: ^ ~ J j. 4^- l i 41 / Iz r --P-f—P- -H r r p -t-p- "Vsi po - ni - žni - ki in kra - Iji, v rev - nih cu - njah, dra - gi ha - Iji; si na - va - dnež, si o - dli-čnost: vse min - Iji-vo-sti je dra - gi ha - Iji; si na - va - dnež, si o - dli-čnost: vse min - Iji-vo-sti je ni- čnost. ni - čnost..." ritenuto > ni-čnost, r r r a'* ni - čnost..." Brez gla - sne to - žbe__________________________, vzdi - ha, kri - ka. vse mi-ne v ve-čnost se od - mi - ka. "Kje si ve-solj-stva o - sva - jač?" J1 J K h ji iUU, J i S E E ^ r f p * rvTTTn AjIaJu. pr fffTv ff p p p * p pr p p ppi e E r vse mi-ne vve-čnost se od-mi-ka. "Kje si ve-solj-stva o - sva - jač?" "Ni čas po - me - ril še mi hlač!" so-lja o - sva /Cs /Tn jač. zda. IZ DALNJIH ( Maksa Samsa) Bojan Glavina (na melodijo J. Morrisa) S A Andante molto s sir b. c. guasi da lontano FT ^ h i' P Iz dal-njih, mla - dih dni de-žel spo - mi-na ve - ter je za-vel, je a J 7 k a h J -P p r—p- mf J ,hi « m w=p= TO 1 P J —j 1» fi P r p 5 £ -Z-N U~N p ^ -M p.1 r p ^ Iz dal-njih, dni de-žel spo - mi-na ve - ter je za-vel, je pe-sem, je ža - lo-stno za - pel, je za - pel: "Kod ho - diš, da te pg-J J h h \— -B- h J' A~uJ 7 F ^ p r ^ 5S## * tiJ1 a J P p r p ^—Ih .h .h .h ji z: :t ^zzr VJ°11 lii 4 M rg r ppa A P t7 P P P P1 P Pppppp a . r i 7 7 A— pe-sem, ža-lo - stno, pe-sem ža-lo-stno pel, je za - pel: "Kod ho-diš, 18 W—h ^ J i h ff M- —P—p—C £— m r p pp r ? ^ .h*/ 4 V- »i r* ^ F J i —j ff—^— ‘f 5^^ ^ ^ r p ^ r r da te ni? Maj je mi - nil ne - kdaj ti ljub... O, pri - di vsaj za v hip vmla-do-sti "Če- ------ a tempo r; h -K b h - jJ1- |4 J 7| — — P/ P/ ^ p p r p 1irhr r« 7 7 p mf juliji ^ h ^Pp^Pr^P 7 7^ A l/" p p P p rr lf< P P PP ” ^P r 1 45——I—r 4i=M pri - di vsaj za v hip za v hip vmla-do-sti lju-bi kraj: Sr - ce je mo-je go-vo - ri-lo: "Če- v-/ mu bi tja še kdaj ho - di - lo. ko je od vse - ga dnu glo - bin Jm ^ P Bp P P PJP PPP p PPP ^ S ..f j' JO P P p- p P P L U L m H. ' " P bi tja ho - di - lo, ko je od vse - ga dnu glo-bin ža - lo - sten spo-min, ža - lo - sten spo-min?" h hh-h?, a tempo i* »' rl p p1t ss , — "T ‘MJ 1 poco ritenuto ^ P“pp p De - la-mo, po mf i* P#P p- p či - va-mo in L f' ^ P Pp»p P p p- stal le ža-lo-sten spo-min, o ” P P P p^P P P i sv stal le ža-lo-sten spo-min?" -N rO t t J! ji, J h J„fr k, h , ji j!,,, J kLh h, h , W n I • j i nm •> —t m p n m— l(T\ 1 w 1 f M 1 “S—^—n "i5—nM— r-*—P • rt — ^ P P P P je-mo f 7 7 p rp #p p p ^ P P P —F P ffp mr - zle - mu -4 V — J ! J ) 4 > -I- m m r * n m ^ l ^ M # P S L. L rt.fi « 3fi Hm Dm O ^ n n r K i >1 v v r iz vsak - da - njo - sti v^vsak-da - njost gre-mo: kzi-du mr - zle - mu sti - snil v bo - li dal-njih, mla sti - snil v bo - li "To - la-žbe daj!" dal - njih. dni de-žel mi-na ve je za - vel, pe - sem. mi - na je za - vel, je pe - sem, ža - lo - ža - lo - stno za - pel, je za - pel: "Kod 47 -A\- \ r h Ji 1 7 ^ P p -f- ) P f PP ’ P .h ii h h 4 J J/1 j "Kod *! */ =$= -t- -t- -p-P ^ M= 7 7 stno, pe - sem, ža - lo - stno, za pel, je za pel: u h j- M £ J i f Ur—H= J ^ J1 —> p p r f j) ^ ^ v P1 p F—F- j —r n P Pr p = ^ ‘•/l ^ r ^p LP v f pr Kod ho - diš, da te ni? Maj je mi - nil ne - kdaj ti kdaj ti ljub... O, pri - di vsaj za v hip vmla - do - sti fr-D MM h i i K h i g ^ n j i |T n ^ ■) J 1 M *2_ -/w —0 ' m -m # U J i ^ ) ^ Ji 0- LL ^ ^ m h- m- a _L2 -j -j « o ^-TJl r J J p p ' p ,.h tAJ h h p p P P h .h J1 .h ttjp « a ^ ^ m i_u ^ — l_cl_ -w i.--rr» » U - _ . - U- —/—^ Jj m m m O- ^ ' 1 B B M ji p P— h M D ^^ ljub... O, pri - di vsaj za v hip za v hip vmla-do - sti Zelo počasi ritenuto i 5? lju-bi kraj; za v^hip vjnla-do - sti ^ A K ^ 1 7 £ l ),> ^ ^ n JAj J —iv- ^ rtz * F ,i JJ 1 r f ^ # F /4 v « 1 7 Po lju - bi p ma 1 I 00^ ^ "BT 7 kraj espressivo , , 7 —7—w n—n—i — — 4 v R N J ■ X m : J —— t5 1 . j a. v r-r> u0-vw-uw w ro ^ 0 ^ l_j± C) ^ V 1 7 p J ji J •, ,_h p ? p p p r r r- r 7 J J ^ m 1 um m u. Žig m 4 _ _ p /» —/—Vi—r r — # M F R _2 _r —ri—U,—m— F 0 n c □ u. ^ p' p 1 TT k ^ ^ r r 1 ( lju - bi kraj; za v hip v mla-do - sti lju - *> 1^ ^1 ^ ri kraj. ZNOVA LETO VSAKO ( Maksa Samsa ) Andante tta r -J- 1 .—^— H—t——t— r^n ^ 1 » ^ i J 1 J J 9 J 9 — J m m Z J Z € m m m n H r F m — m M m m « r r ppr r Vlf Zno - va le - to vsa - ko . J J i)hJ J f r p k r r po - mlad k nam se vr - ne, 1 J ^ hJ J r r r r sle - dnjo tra-to, mla - ko J J 1 u J •I« ^ » m m — r -* — m m \\ m P r \\ m \ **4 r 1 p c r 1 ^ m—F—1; f r 1—1 h1——p p r 1— i N . , 1 , 1 K K 1 I, ZA ^ ~ m m — m u U Trn ~ 9 z p p p p m 9 d 9 m a. -P n ^ m m r ^ n ^ r m 9 Z> 9 Z> 4. -a' ^ pr ^ h i v svoj si - jaj za - gr - ne... a J J ijij J ^ ^ p Z ju - ga la - sto - vi - ce J J iiiJ J r r fp[ r k nam si za - že - li - jo: 'j j J ^ d 9 m 9 ^ P ^ ^ P P P Z 9 * 'T " / r p npr r ) P r p n p p —** i- r f r—f—1 —1 1 r—-p—1 ^ i r > f ' / m gne J g J g li^Jp ftjL 1 1 — K h K K 1 _ _ VT ” *¥t J ■" 1A J ) n n li — '-fr**,—r+ J • ■±—.—• h r rx ; ^ m m “4 ^ r ’ M m pro - šlost tvo - ja vsta-ne... J 1 h i' Če sr - ca lju-be - zen K Ji i- Ji ti ti - šči go - mi - la, j /v. 'U “ M r ~ O 1 ^ I 2 ^ m-i U m • ■. m—"" m-. p— —U N w—R m— —/ nt—-F- -m n-1 m h / ^ C U_ fr 1 j B ^ n i r ^ ^ ^ p ^ k ^ k i—k—y— poco rit. a tempo k nam se Počasi POMLAD SIJE Dekliški (ženski) zbor ( Maksa Samsa ) Bojan Glavina Adagietto, rubato Po-mlad si - je. pti-ca gne-zdo ple-te... Pi - sem šop iz poco accelerando W »_*■ ža - me - tne ka - se - te Piu mosso je ob u - ri v ro - ke vze - la > > & f. vsa pre - te - klost v-du-hu o - ži - ve - la. / Z zu - bijem do ne - ba ne - IS S -i=Jt EiE p..' r rf> > ve - la. vsa pre - te - klost v du-hu o - ži / Z zu - bijem do ne - ba ne - Ji JvJ. $ J1 i1,!' 3eee£3e S*, P H vsa pre - te - klost v du-hu o - ži > > ve - la. / Z zu - bijem do ne - ba ne - koč go- re - la je - be - zen nju - na. "0, e - di-na"... koč go-re-la je be - zen nju - na e - di - na"... koč go-re-la je lju - be - zen nju - na Meno mosso poco accelerando mr - tve zdaj in ble - ble - de. ble - de, ble - de, ble - de. ble - de, ble - de, Tempo primo vonj nar - cis Vonj nar- cis pri - mul zvr - tne gre - de. vonj nar - cis Vonj nar - cis pri - mul z vr - tne gre - de. Vonj nar - cis in pri - mul z vr - tne gre - de, vonj nar - cis in Meno mosso Largo t-2 „ -k-.K'.. -K r ■'-■■"H -H r—T ^ ; i— pri-mul zvr-tne gre-de, * . .. * — gre-de —t J ž r~ 1: it«1 j gre - de (4 ^ pri-mul zvr-tne gre-de, 1 " 1 Wl: gre-de Ti j i —- J ^ *— gre - de (4 > h p -L 1 pri-mul zvr-tne gre-de, gre-de, gre - de. SE ŠE SPOMINJAŠ Dekliški (ženski) zbor ( Maksa Samsa ) Bojan Glavina Andante 1. II. III. rJtu . ==, -r~- \ ir- , ■■■ v- 1 $ E = h J mf Se ii, >r- r J ^"~J še spo- mi - njaš ^i r—N- -H r—\ ~ \ ^ p r p ^ j j1 J J ' bre-za se brez las ze le - nih. I - znad sne - ga go-lo dre-vje, sren pre- 1 J I J' .Uh^1 J-J JlE5 bre-za se brez las ze le - nih. r; h - v* J - (4 \ h _P « ^ P P —\—h h. p n p p ^r r rJ J' —*—*— L ^ J - p p P p p= ple-ta mu ve je-vje; gla - den vran kot čr - na pe - ga za - pu-ščen po po - lju be - ga, -» S ple-ta mu ve je- vje; gla-den vran kot čr - na pe - ga za-pu - ščen po po - lju be - ga, Jui i i1 ritenuto ^—h \ v K \ 1) 11 i (4 > — M ' X 9 ~ l j f VM7 z=¥ la 7Z TTj -v n. ^ be-ga, be-ga, be-ga, rt ^ ti _ > ... v be - ga, be - ga vran, vran. vra i/ WT TL O Ca Za . v t i v C Pf Tš ^ ## i f — ^^ .. 1 ^ f n V \ Pa N X rm ^ , r J ; i n J » n be-ga, be-ga _A. W ti tt” * -fr- w - • -m n, , be - ga, be - ga, be-ga, be-ga, be - ga, vran. vra I T' O . . . . ^ \ fl 'I \ N K l. -LA L l L L- / — ^ X 7., TTrn K) N P k f p K L L k_ v \/ ^ tPz ■ n n n—^ H r\r n r\ A A 4 A IN -TV. - IN ^ J ' 1 ) J' II -J-1 — A)A\ _.) ■J -# OD SPOMLADI ( Maksa Samsa ) Andante \ \ s v v -n rr /L, v * > > > f f P * m 'i P /* ln\ Ta 1 1 i i I I n P r ^ v ^ -r < n n ^ mf V cve - la je lju - L kV v v { > > > 7 7 j V (4 y Ta f f f f r r 7 & 7 mf cve - la 1 je lju - ^ 1 1 p 1 _ ^ • _ i_ X' v - ^ P ] P ^ | y Ja j n J ) ) n rr; 13 k kJ ’ d ‘ kJ Od po - mla - di do je - se - ni cve - la je lju mf poco rit. a tempo be-zen dru - ge-mu bi la ne-ve-sta. zen me-ni dru - ge-mu bi la ne-ve-sta be - zen me-ni: dra - ga mo-ja je ne - zve-sta dru - ge-mu bi - la ne-ve-sta. Vse na 9 poco rit. a tempo ~y—w—r 7—I .k- " , — p 0 4—trm kš.--T~' ^ * f i r ^ ffh / i i i r l z r r \) N / ^ M k sa - mo me - ne po k^. \}m -za - b k i-la. f Vo - ščit vso sem fi n \> r ^ el ji 0 0 v v v \ \ • p \y \ j J J • 1* •» 7 7 7 > j j n /i L— 1 r l/ / / / / 3. ž 1 3. 1 1— 7" / “tl 1 r ' ^ ' ' ' < 7 r r r sa - mo me - ne po-za -bi - la, bi - la f Vo - ščit vso sem šel ji ^ O ^ a ^ N 0 p n pr r n n \ - u. P v 1 . l 1 1) 1) t* 4 r y 7 r 1 n m l n ) 0 p L3 1 ~ ) / / —w UM ~ —k / 7 pir je po-va - bi - la, sa - mo me-ne po-za - bi - la, bi-la: / Vo - ščit vso sem šel ji r¥ . . . ^ • » l - ; -4vt -A—m—It* m m J tl?- p t* ^ m i rr i— ) >" ~n—*—*—* Trn—u—L D n i n —s i r¥—1—i—i . vi/—u— u.—Lz ' rL_ £1 sre- čo, vo-ščit sem šel \im m. • - \y re-čo _ m. pre - ble - fel,. K > V de-la je pod pe - čo, -%-F— U 3~ 41 _ /•— Lz 7^ 5 L_ 1—J ) rrl—i—i—i L J / 7 7 i- —r—n ■ n—s— -¥—f—i—f / i v—fj—^ -ef < sre-čo, vo-ščit sem šel 1 t sre-čo . pre - ble - de-la je pod h — n—| pe-čo, pe-čo. mf 1 1 L -4 V m m ^^ _U A ^ V iV — H n 'v. - 5^ U (4 f / J ) Tl i i u -—n- "TI r -r- V z 1 z 1 m d P p d i—rr —v—H -fH t — z Z L' 1 D 4 / sre-čo, vo-ščit sem šel sre-čo ----------------pre-ble-de-la je pod pe-čo, pe-čo. Pre-ble - de-la je ne- poco rit. a tempo & & j I 2 ž i 1 is i PP mo - ja 4» de - kli - ca ne zve-sta, poco rit. & 1» m -m i g-l J ž Is i mo - ja de - kli - ca ne zve - sta, mo-ja, poco rit. p’ pl r 4 p J'k'7 -f.ip p p’ p Ig r ^ i ve - sta, mo - ja de - kli - ca ne - zve - sta, mo-ja, skri-vno sol - zo si o - tr - la. Počasneje |pjjtrq S=fe —4» bFT r. K" K -t r-n -/L v ) m « m. m ., ) n ,4 Z. a r Tl 7 ) •'n t \j d J > ~ i—n—r—Ir! / ' 7—h——^-L ža - 1 k 3St-no po • L. sva-tih zr-la, J.. ’ 2 a - lost-no. ža-lost-no. —rH a-lost-no. -kV *l J [— h •_> 1/ ) ~ m rj m rJ v m J- S /, r 7 ✓ J— lz 2r 1 I T 1 / ža - lost-no, po L i sva-tih zr-la, t ! ža - lost - no, ža - lost - no zr-1; i. -W ^ ^ T\ - ~ n r k r pri- ii J \ w—~r r (4 1 J hm J J n • j T"' —z 7 J\ d J m d d d k- J1 A d N \ 1 fTI s 4 "i— ; i d < ) r ža - lost-no po sva-tih zr-la, ža - lost, ža-lost-no, ža - lost, ža-lost-no zr-la. SREČKU KOSOVELU (Maksa Samsa) Adagio Mr * P ;t i» 8r ft n % n ttiHj T. Ve - ter P v bo-rih po - je, ki lju mp bi - le so o - či jih r r > f r p r im r rč s Ve - ter P v bo po - je, ki, ki lju-bi-le so o - či jih •) E B H jm-----g J J ign EM B. P "p l' J—M- Pod ve - če - re ve - ter v bo - rih po - je, ki lju - bi - le so o - či jih mp g r ¥ ž s o tvo - je. gma - jne mp so o - sta - le. Ro - se P v no-či . n P SE# r r s tvo - je, gma - jne mp so o - sta Ro - se P v no-či •;:it. . -n % p p pJ| i r r p £ tvo - je, be-le gma - jne sa-me so o - sta - le. Ro-se ma - jske, ki so v no-či mf mp Piu mosso na ze - le - no nje, ne drh - mf m ne drh - te od sto nje. Po - je ve - ter, po - je ve - ter, ne drh - te tvo - je več sto pi-nje. Po - je ve - ter, po - je ve - ter. tvo - je več sto pi - nje. Po - je ve - ter, Po - je ve - ter, ritenuto m s s 1 v bo - rih pod ve r r p ^ če - re. po - je 9 ve - ter, v bo - rih pod ve j P p P p g P n P P^^ če - re. / 1 #---------(9- I v bo - rih pod ve m p S če - re. po - je 9 ve - ter, v bo - rih pod ve če - re. , Pp-p-jLf fe 4 * v bo - rih pod ve če - re, po - je ve - ter, v bo - rih pod ve če - re. / Meno mosso — Ne dr - hte od mf r r - tvo - je več sto p P P P p p j ^-r * pi - nje, ?■ Mn n rH r r = po - je ve - ter h*- p p p p - V 4— L—i.— t—P— Ne, ne dr - hte od mf tvo - je več sto • m ' m ■ rP l pi - nje, sto - pi - nje ^ ? t—f—v— oj, po - je ve - ter -p ft ^ ~ -±±p=-f=it=i ~) [i ^ -«f—-j—p ; J H r k r Ne, ne dr - hte od mf tvo - je več sto pi - nje, sto - pi - nje, oj, po - je ve - ter Poco ritenuto Tempo primo m m 1 R ~W V t* p ^ } ) r tii* > n -rr ■=1^— /* ^-r-- r rT r ^ H ' r / ^ / i j vjbo rih pod r II če - re, S zvo - ki PP str - te li - re. Sve-tla l. s r 7 ' v bo-rih pod ve m če - re, zvo PP str - te li - re. Sve-tla r J1 J1 p J1 p ^ m p g Trem & v bo-rih pod če - re, ve-če-re, mr-tvi zvo - ki tvo-je str-te li - re. Sve-tla PP tri - nja zve-zdne ro - je. tri - nja zve-zdne ro - je. tri - nja zve-zdne ritenuto ^ nun 3E gmaj - ne sa - me so o sta - le. sa - me, £-f T rUn P F fi=H» gmaj - ne sa - me so o sta - le, sa-me, sa - me. •): n J J j' Ji $ gmaj - ne sa - me so o - sta - le, sa - me. IZ DREVOREDA ( Maksa Samsa ) Andante mm ii.c r p B. V: h v mf Iz dre- ■ re - da hla-denpiš na ša li-stje še ko sta - nja do vr-ste si-vih £ B. ') c i i Mpr r ppp^t p mf Iz dre-vo-re hla-den piš na-na - ša li-stje še ko-sta - nji do Poco piu mosso ^ Je - sen pod o - knom mi na - zna - nja rde - če ru - me-stnih hiš ^ Je - sen pod o - knom mi na - zna - nja rde - če ru - vr - ste si - vih me-stnih hiš. J‘ Je - sen pod o-knom mi na - zna - nja rde - če ru- 7 lr^ - » 4B ai z-: - - r [ N— * , . ^ ^ w (4 ^ m a ^ p — » JT" u . r n ^ l to r i U i me - na di - vja tir r tr - a; meno f g \> ► k rm kri - zan - tem na m — _ sre - do - ta o w v m n i ^ n— i i v i— §• ) i ’ * : ) i— i— S / s u 7 s ✓ ✓ me - na di - vja tr - ta; meno ~f grm kri-zan-te m na sre - do - o -4 V 1 ^^ /• P P 1 to _ - s r r i {j? n n r r r i— i— ^ i i - 4 / —F—k F ■ —F 1 1 F ^ ^— me - na di - vja tr - ta; menof grm kri-zan-tem na sre - do vr - o ritenuto Tempo primo ff ff « !■» J ^ * -V-ff—1»—r— rT. , p Pft r r rf-J^ r P f r=R ^ -U-TJ — _| L L 1—J pra-zni-ku vseh mr-tvih sa-nja Glej v sr-cu bol čez tu-je pra - ge brez sre - če mm PPT^ pra-zni-ku vseh mr-tvih sa - nja Glej v sr-cu bol čez tu-je pra - ge brez Poco piu mosso 15 tna mo-ja pot do tna mo-ja pot do brez du - še dra-ge. tna mo-ja pot do brez du - še dru-ge, du pra - zni - ku vseh mr - tvih vr - ti - tem v je - sen - skem pra-zni-ku vseh mr - tvih - tem v je - sen - skem pra-zni-ku vseh mr - tvih vr - ti smr m 1 s W m sa - nja.. Na - na - ša li - stje že ko - sta - nja iz dre - vo-re - da & m g f sa-nja... Na na - ša li - stje že ko - sta - nja iz dre - vo- S 7t » # ^J J • sa - nja.. Na - na - ša li - stje že ko - sta - nja Počasneje k K r nr—7 h- 41 ^ ^ i m-i [ H -VI-- . ) J) m * f /% ■< F FT^ fm J' • n ‘ r r r 1 ^ ) —F r t^tF — V-\i 9 1 ) ' 7 |7 h J v hla - den piš do 1? - F K j/ ^ te si - vih i -y me - stnih, me-stnih A m <1 5 P 41 ^ ^ /* m 1 F ) n •7 n ) n ) / / f f 7 / Fj 7 7 7 n Lz l. u ■ re - da hla - den piš do vr - ste si - vih me - stnih, me-st nih 4 V ^ ^ ^ n — J' n \ ^ i ] - F f */ Z m • J < ) m & r f 7 'Z n n n n 15 P * ^ 1 M— / 4 P n ^ =^d i ^ ' P- P dre - vo-re - da hla - den piš do vr - ste si - vih me - stnih, me-stnih ritenuto , , h rr /< » J » ► * Tt-T~/^rr -j—sr-^-» a ■ i* ^ J W 7; lt c' J rru J r rJJ J ,pL;r g-fJ- hiš. Mmm -*y— m . 1 Cr T^r rfTF Lp"f r7^ r -čfrr —: p hiš Mmm \ X— - m r-r-g>1 r— * jn * f ^ f g *,— j J r J hiš. p er r~r p Mmm ^ r'1 r 7 h lt' irr11 HREPENENJE (Maksa Samsa) Andante libero, con pasione Klavir Da je hre- pe - ne l J- "Prej, ko boš u ibr r p ^ - mr - la, sre - če \>jL r p ? Jh zem - ske ne do - Trn, .rrFff^i -ff i-i- ' Liij LLy^ LiiJfrn Ui^j iUJ f-f^r—^35=- -M- ^rn^in IjjJ LLa^J—i —lllt ^ 15 > > poco rit. a tempo po-sled tru v zem ritenuto 27 2 l l GOZD JESENI ( Maksa Samsa ) Adagio calmo Klavir ^3 3==F 3EE3; 1 Ne ga- ne še ptič na ve - ji: Vse sa - nja f? ¥ e=fe u •• mp %- l- 3SI g. 'I k ^1 Poco piu mosso j? 1 F~k~ K L— —K—1 \ \ « •/ P\ •/Alij p I 1 ) - 1 L 1 ) F 7 h 7 ! # « n ^ ' r r ^ y H* * * [— ——*——« M mf Spo-min-ja po-mla-di se v go-zdu bor mla - di, nanj smre - ka lju - be - če se A h| ^ ttl : -p r J/ w ^ n * 'rt7 K /I. X P p H S Li * S VMJ u m Tli n 0 \f ri t ^ >—1 i J i m. 1 *** J/ CkiHK «.5 « ■ U mZ hi- p rt» 2 m ^ p rt m T C _ 1 m L^MIj 1 ^7 nja. rallentando lju-be - če DVEH TRAČNIC BEG ( Maksa Samsa ) Bojan Glavina Allegro Klavir (2. Ped.) mf Dveh n poco rit. a tempo a tempo 21 25 27 29 SENENI VOZ ( Maksa Samsa ) Andante Tnp legato Klavir J simile njim spo- min - na da-vne lju-be kra - je, vonj rož in trav - o- m * m P -fr f —j e—i—^ m . \ m fp -m- m 1 ^ i P Jrl P J M "T r P JP * 1 pJ p PNP P ^ P 15 v da-ljo gre 19 Tt—1 h *•—». > * - P ^ s r#r r a-ma sem ==£ ko pre - je - ■-. < —-- Pi 8m-- P r#J 6 UL* )iw- , *.• ?: >•—^— • m • B_! %%■. - Ž H- ritenuto 2 Pr jrf vm f—r—r 1 ^ P P ui P • 5^ =M=N =4^ =M4tt r 5^ — r ? =: PESEM ZAVIDANJA ( Maksa Samsa ) Moderato Ulj' legalo Klavir vi - dam na po - lju med tra vo zla - ti ved - no sme- se li ce in ja-blan tje ki pe 13 \Jth -f — ^—2—V-

- -S i» ,— r-d -:- ■^):-i{r f--11 -P- rn n ri ^*] ~ = s~ i- ^ an ^■U J [j 4^=^ 'JJ J JJ Jl — J =-#*U- ^ ♦ 21 jim bo - li po - zna - ne ritenuto e decrescendo f RIMSKA CESTA ( Maksa Samsa) Počasi Klavir mp legata poco rit. a tempo espressivo poco rit. 11 a tempo espressivo 17 ritenuto e decrescendo misterioso OD STREŠNIH ŽLEBOV ( Maksa Samsa ) Bojan Glavina Allegretto Klavir mp Do tal-na me-gla kri-je dalj-ne go - re, calmo 16 calmo 25 ritenuto molto calmo PPP UČITELJICA (Maksa Samsa) Bojan Glavina Lento mp ['/ (. - • Šti - ri Klavir ste - ne mra-čno zro na me - ne, v ko - tu r* * h i ^^:— 0 0 J'1 — L-: ^3-: r -0- -J- -0 -0 -0 0 M'4 riM rrh— r 1™ z- -i j#- \rm ^ \ 1 1 — P n ^ a t m \y m P ) L>w n r 7 n n r J ) n VSl/ 11 a J 1 U U ' / u Sa ma tu ol k pe - či 1 v o - gen j zrem že i - re - či. v s r - c u, sr - cu ža - lost -/£— —^— Vr —^ • 1 u .—! : 1 - \V\7 M 1 l M k*! - «) J k*: -d M73' i' 5 \>t * * + ' 4 r ^ accelerc ? mdo 3 ? r 3 — ? ? U 1 3 T -sv; i i i r iii - _ r- i -- t TTS - / L- L- L ■ 19 • 4 Ba 1 r a a j s ^ -a' J w d •• _ a _. P » S z:-*' -P- 3 bo - ren stol kraj mi ste - ne, Zelo počasi 24 NOC. JASNINA ( Maksa Samsa ) Bojan Glavina Glas Klavir Larghetto A-------A Piu mosso crescendo cresc. molto Od za- pa ve - ter simile simile Na po - ste - Ijo mi v o - braz sko - zi o - kno, 17 ČUJ PESEM DEŽEVJA ( Maksa Samsa ) Bojan Glavina Klavir Andantino poco rit. poco rit. a tempo S f 1 g a tempo JV Čuj pe- sem de - že - - - - vja, čuj pe - sem je - T) r • • S i*. jfV J 1 7 ^ ? M J Lz « -L. L L « i c n v\J n—“ ^ •— n l ^ : U 0 € mf delicatissimo \\^ 1 i . i • i m. .it V —V • 7 —. 17 m p • H 4- - _ • K« ~ --— P v 6V- il4- •I- .1 — 4^- —y o ;— 1 ^ i fr\.\ * Jv. J\ K simile ___l\_______________________________________________________________(V ža - lo - stno sr - ce je me - - - ni; še v son - čnem po - np-r rh h k Ir. * \> M • ^ k IT-#] *— 8=: ^ k— lil l ^ n f m rn iTw ^ I I J ' 7 Al / v\/ L) • i š n Jr 1 C\ \7 * • M • 5/ */ ^ g * rM i 7 a / fcJ ^ s t ^ uh W F m JV JV______V I \_______________________________I \ mo - tno se zdaj ve - se - li - lo? 16 p V \>p- 1 simile K JV JV Še me-gle, ki pla - - - - zi - - - jo se po do - H - - - - ni, bi bi - - - - le zdaj K j\ za sto - ka - lo JV________________f\ _______________________K_______________^ V ko ve - tri mu je go-lo dre so. stje k po - gre - bu K______________K_____________K__________N_______________________________IV je te - bi In zo - pet vem, te mo - rja ši - ro - ka le - še bo-do ze - le - ni vsi hol-mi in do - li, a ti pa ve- ____K___________I \_____________I\ J\___________IV J\_____I se - la ne boš več ni - ko - li. 42 rallentando res cen do PROŠNJA ( Maksa Samsa) Bojan Glavina Moderato (tempo rubato ) energico, deciso Klavir pri-voš - či hra-ni, Bog, pri-ho-dnje mi bo - le - sti, > ka-men mi go - le-ga pred s ve - tom je re-ci: ži - vije nju ri- ču stro-ge-mu sle - ci! Zra-hljaj na ro-kah Če žej kdaj pro - se - če m/p dolce legata, dolce ■ . a f K K st K >, _5_ U * M m \ ' m m \ K N .y. —p j y J X / t w m m m & ' hJ* ^^^^ ^ H r '—^ v-p—g ^ ^ ( A ST)--' fi m j? - \ i . ^ V~IT" e ^*— \ r • ^— w 1 “? ?—? r tl . « J _J i_j t) F 1 i ii — \ - 1 / a * - 11 / ~ "—a r • -A- V'\/ 4 r i m m ^ d <• pp 7 r r i r 1 7; i ^^ X ii> 4 a » m *— eJ 21 zgru - d -d ' ~ 1 A , » | : I ^ . = p 3 p —. w ^ J S ■ —sr—f* ; : ; 7» ' ' ' n j j j if / / 4 4 l i v —r f r A J Pri-hra - ni, Bog!" V ^ i w» ir ^ c i il 7 7 7 » K i w~r __*/ “ J fr\ X 1 i S 7 n-7 17 A J V\7 < J ' ’ ^ "t J 0 P ^^ r?s o J * f £1* ^ £ ir—r 9 1 Fv 75 > 1 J > m_ 0 7 7 7 7 r j ^ f X k k k k _« 1 l e) > ^ ^ ff =^ o d 3 p ■ j molto ritenul 11 . O {L S 'V+' 7 X 7 v m V 7 7 7 7 —7 K 5 S IT d x_ ? ^ k k k k — *-■- ' ' ' vv ' *-#■ - a a > m d > -4 J P v 3 ! F—_ , KAZALO MAKSA SAMSA - Damjana Logar 3 MAKSA SAMSA (ob stoletnici njenega rojstva) - Ciril Zlobec 4 GLASNE TOŽBE VZDIHA - Jakob Jež 7 Bojan Glavina Mešani zbori: TIHA POLNOČ 8 PRVA ZVEZDA 10 IZ DALNJIH 12 ZNOVA LETO VSAKO 16 Dekliški (ženski) zbori: POMLAD SIJE 18 SE ŠE SPOMINJAŠ 21 GOLO DREVJE 24 Moški zbori: OD SPOMLADI 26 SREČKU KOSOVELU 28 IZ DREVOREDA 31 Samospevi: HREPENENJE 34 GOZD JESENI 38 DVEH TRAČNIC BEG 40 SENENI VOZ 44 PESEM ZAVIDANJA 46 RIMSKA CESTA 49 OD STREŠNIH ŽLEBOV 52 UČITELJICA 56 NOČ. JASNINA 59 ČUJ PESEM DEŽEVJA 64 PROŠNJA 70 Izdajo knjige so podprli: H primorje ^.»n. Km... PLAMING ELEKTRO SKOK Skok Stanislav s.p., Ilirska Bistrica KRAŠKE LEKARNE Ilirska Bistrica MADD d.o.o., Ilirska Bistrica TELES d.o.o. - Kabelska TV, Ilirska Bistrica ZAVAROVALNICA TRIGLAV d.d., Postojna TOMEX d.o.o, Ilirska Bistrica AVTO MARTINČIČ, Martinčič Franc s.p., Ilirska Bistrica Gostilna in pizzerija ŠKORPION, Jenko Rajko s.p., Ilirska Bistrica GRANIT VELENIK Ilirska Bistrica BOR Ilirska Bistrica ATELJE VILLA Vsem iskreno hvala. Izdala knjižnica Makse Samsa v Ilirski Bistrici Za založbo Damijana Logar Pesmi uglasbil Bojan Glavina Oblikovanje arhitekt Leon Belušič Notografija Igor Švare Tisk Grafična delavnica Bor Ilirska Bistrica Naklada 350 izvodov oktober 2004 ŽIVELA SEM ZA PESEM Uglasbene pesmi Makse Samsa skladatelja Bojana Glavine 7 TT:. ^ |S; 7^ k'