Triglav ima tisoč oči, ko očnica v skalah cveti ftsgistsrsd at th« S.P.O.. Svdnev, for *r«n»mi»*ion by poit a< ji MrinHieal MISLI (Thoughts) Mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji Ustanovljen leta 1952 Urejuje in upravlja P. Bernard Ambrožič O.F.M. Tel.: FA 7044 ★ Naročnina £ 1-0-0 letno se plačuje vnaprej ■k Naslov: MISLI 66 Gordon St., Paddington, N.S.W. ★ Tisk: Mintis Pty. Ltd., 417 Burwood Rd., Belmore, Sydney. Tel. 75-7094 KOLEDAR Avgust — Veliki srpan 1 T Vezi sv. Petra 2 S Porciunkula 3 č Alfonz Ligvorij 4 P Dominik 5 S Marija Snežna ★ 6 N 11. pobinkoštna 7 P Kajetan, Donat 8 T Roman 9 S Janez Vianej 10 č Lovrenc, mušenec 11 P Suzana, Tibuicij 12 S Klara, devica ★ 13 N 12. pobinkoštna 14 P Evzebij ★ 15 T Vnebovzetje Mar. 16 S Joahim 17 Č Rok, Hijacint 18 P Agapit, Helena 19 S Ludovik, škof ★ 20 N 13. pibinkoštna 21 P Ivana Frančiška 22 T Srce Marijino 23 S Filip Benicij 24 č Jernej, apostol 25 P Ludovik, kralj 26 S Zefirin ★ 27 N 14. pobinkoštna 28 P Avguštin 29 T Obglavljenje sv. Jan. 30 S Roza Limanska 13 č Rajmund (Rajko) *: ■ i >; >: >; % v © i * >: U : >; >: >; >; >: % >: >; ♦; ♦; o & w JH 3 w m w H H »O 4) u CL C -O O K J* v E ■ H ’C fr .2 0 I >: V; I 1 I i i § S UREDNIK SPREJEMA PRISPEVKE ZA AVGUSTOVO ŠTEVILKO DO 5. AVGUSTA 1961. KNJIGE DOBITE in VEČNOST IN ČAS — £ 1-0-0. Izbrani spisi umrlega dr. Odarja. Poučni razmišljajoči članki. Zelo priporočljivo. LJUBLJANSKI TRIPTIH — £ 1-0-0. To izredno povest imamo spet v zalogi. Priporočamo. SOCIOLOGIJA. — 3 zvezki po £ 1-0-0. Odlično delo dr. Ahčina, že večkrat priporočeno. IZPODKOPANA CESTA, gorenjska povest Janeza Jalna iz časov, ko je železnica zapela pogrebno pesem “parizarjem” na cestah med Trstom in Dunajem. — 10 šil. SLOVEN IZ PETOVIJE, zgodovinska povest Stanka Cajnkarja iz časov sv. Metoda. — 10 šil. SOCIALNA EKONOMIJA, zadnje sijajno de- lo umrlega dr. Ahčina. Dobili smo novo zalogo in knjigo najtopleje priporočamo. £ 1-10 0. ČLOVEK NA OBEH STRANEH STENE. Moderen roman, spisal Zorko šimčič, izdala Kulturna akcija. — £ 1-0-0. PRI 'MISLIH'' IZBRANI SPISI pisatelja Finžgarja II. zvezek. man “Iz modernega sveta” in več drugih vel — £ 1-0-0. IZBRANI SPISI pisatelja Finžgarja I. zve^j), Dekla Ančka, Divji lovec itd. Vezana £ * NA BOŽJI DLANI — £ 1-0-0. Kociprov roman Slovenskih Goric iz nemškega navala. Velezanimivo! DNEVI SMRTNIKOV. — Izbrane novele, Sl. Kult. Akcija v Argentini £ 1-0-0 RARAGO NA OLTAR! — £ 0-10-0. ^ Ves pomen Baragov in vse delo za oltarno čast je popisano v tej knjigi. PO SVKTLI POTI. Poučna knjiga dr. Franca klica. £ 1-0-0. ZBRANI SPISI pisatelja Ksaverja Meška. Naj*1 vejše izdanje. PET zvezkov po £ 1-0-0. Jr DANTE: PEKEL. Izdala Slov. Kulturna cija v prevodu dr. Tineta Debeljaka. A*-£ 1-0-0' iBTp X. JULIJ, 1961 ŠTEV. 7 mmmmammmm NOVA MASKA TITOVSKIH AGENTOV Misli niso in ne mislijo postati politična “karija. Imeti odprte oči, izpaziti komunistično ^ sko ter nanjo opozoriti, to še davno ni politika. ^0ttiunizem je politična reč šele prav nazadnje, 'jih mora'na *n verska zadeva. Na vseh po- človeške kulture in dejavnosti hoče ustvariti Lucijo. w*vo sredstvo komunizma za prodiranje med je 1 je ■— lepa maska. To ni nič manj res, kadar ko^°V°r 0 litovskem komunizmu, kot je res gleda ffla Un*zma sploh. Vemo sicer, da sc pojavljajo i 80vi, ki trdijo, da je titovstvo res nekoč bilo fcla Un'zeni> z<^aj Pa že nekaj časa ni več. Takim ^vorn se prvi v pest smeje — Tito sam! j)o^^>0r°čajo, da se je končno titovstvo zavedelo l^jg.etla protikomunistične emigracije in to v novi gMj' ,^'^ar je več odbijati — pridobiti si jo! Ne je t^. ’> lizati se ji! Taka navodila so baje dobili g0sj konzulati v deželah, kjer je emigracija iz Julije močna. Bližajte se ji z lepo besedo: Sj Niste več ideološka emigracija, v teku let ste b0,. ar>ovili lepo in udobno življenje v tujini. Tu e ostali — bodimo prijatelji!” Migrant odgovarja: v°jti naj Pozabimo reči, ki ste jih počeli med 0 In po vojni in jih še vedno počenjate, če-ne tako javno?” ^aJ na primer?” Zverinsko pobijanje svojih nasprotnikov...” h°jet^ožasi> počasi! že vem, kaj mislite. Toda kaj ialj ’ bila je pač bratomorna zadevščina, pobi-stl»o se med seboj, niso pobijali samo partiza- ni. Veliko dobrih je padlo tudi na partizanski strani.” “Da, toda kdo je ta bratomorni boj sprožil in s kakšno krinko na obrazu? Končno: Ko je bila vojna končana, ko ste zmagali in zavladali nad domovino, zakaj ste vprizarjali strahotne pokolje in pobili deset tisoče nasprotnikov, ki se niso mogli nič več upirati? To ni bil več bratomorni boj, to je bilo mesarsko klanje onemoglih bratov.” “O, to smo morali napraviti, tako povelje smo dobili iz Moskve^’ “A, tako! Iz Moskve. To naj bo izgovor! Pro-sluli Eichman se v Jeruzalemu zagovarja s tem, da je pač na Hitlerjevo povelje spravil s sveta milijone Judov in drugih. Je pač moral ubogati. Očitamo mu tudi pogin nekaj deset tisočev ljudi iz Jugoslavije. če njegov izgovor ne velja, kako naj velja vaš?” “So bile pač take razmere. Dobro pa veste, da smo pozneje obrnili Moskvi hrbet in hodimo svoja pota. In prav tu nam naša emigracija lahko veliko pomaga, če nam stisne prijateljsko roko. Vsi skupaj bomo zmogli, da držimo Moskvo proč od Jugoslavije. Seveda s pomočjo zahodnega sveta in tu pride v poštev vaša važna vloga. Pozabite, kar je bilo, pred širokim svetom se izkazujte za naše prijatelje in poskrbite, da bo današnja Jugoslavija povsod dobro zapisana, pa bo mogla ostati neodvisna od Hruščeva. Pomislite, kaj bi bilo, če bi našo domovino zasedla Sovjetija...” * * * Konec str. 212 POSTELJA ŠTEVILKA SEST Amerikanska zgodba BILO JE NEKI PONEDELJEK, KO SEM TELEFONIRAL v bolnišnico, če sem res sprejet in lahko pridem, kot mi je moj zdravnik napovedal. Kar dobro se mi je zdelo, da mi beseda ni zastala, zakaj iz same strahopetnosti sem bil operacijo odlagal dve leti in delj. Zdaj sem bil končno trdno odločen, da se ji podvrženi. “Vse je urejeno za vaš prihod”, mi je odgovoril krepak ženski glas z onega konca. “Edino to je nerodno, da vam ne moremo dati privatne sobe. Boste pač morali biti skupaj v veliki sobi s šestimi posteljami”. Šest postelj! Pretreslo me je, ko sem pomislil, da bo pet tujcev opazovalo, kako se bom držal v špitalu, ko bodo zdravniki in strežnice uganjale z menoj tiste čudne reči. Skoraj bi bil spet odložil. Vendar — to bi bilo še slabše. Nisem preklical odločbe, že naslednje jutro sem se javil v bolnici. Bolniška strežnica me je odvedla po dolgem hodniku v sobo 72, ki naj bo za nekaj časa moj dom. Ko sem vstopil, je petim možem zastala beseda in pet parov oči se je uprlo vame. Možje so bili tu doma, jaz tujec — tako so mi govorili njihovi pogledi. Nič dobro mi ni bilo pri srcu. Kmalu sem sedel na robu šeste postelje v pižami in nočni halji. Naenkrat se je zastali pogovor med možmi spet sprožil. Ne da bi se zmenil zanj, sem odprl knjigo, pa zbranosti ni bilo v meni. Možje so se menili o neki nerodnosti zdravnikov in strežnikov. Baje so zamešali operacijsko orodje in nekega bolnika usmrtili namesto ozdravili. Ugibali so, koliko bo še takih primerov v naslednjih 24 urah... Kako naj zbrano berem knjigo ob takih pogovorih! Pogledal sem- po možeh in tudi sam začel ugibati. Toda kmalu sem ugotovil, da so me samo dražali in mi nagajali. So pač menda slutili, kako strahopetno se pripravljam na svojo pot pod nož. Moral sem se smejati in sem jim dejal: “Le nagajajte mi, falotje! Nič hujšega si ne morete izmisliti, kot sem si jaz sam predstavljal, kaj mi bo operacija prinesla. No, bomo videli.” Naenkrat so možje spremenili svoje vedenje. Drug za drugim so mi začeli dopovedovati, da je operacija prav za prav nekaj čisto lahkega. Vsak mi mi je povedal o svoji, kako je bilo, in izkazalo se je, da bo moja proti njihovim prava igrača. Zmerom manj sem se bal. Ko so drugo jutro prišli pome z vozičkom, sem 194 bil že popolnoma miren in vdan. Možje so mi dali s zadnje nasvete in tisti, ki so mogli hoditi, so spremljali po vsem dolgem hodniku. Voščili s0 srečo in mi klicali na svidenje v nekaj urah. 0 je že prav po domače. - Ko sem se spet prebudil, se je vseh pet o1® sklanjalo nad mojo posteljo. Hoteli so ujeti n1 prve poglede, ko spet odprem oči. Nič me ni * ralo, nič več si nisem želel samote. Začutil s ostre bolečine v rani in bilo mi je vseeno, če s vame pet parov oči ali pa 50 parov. v ^ Injekcija in čas sta storila svoje. Proti vec . so bolečine ponehale in postal sem eden od tov štva v sobi. Prvo, kar sem se naučil, je bil°i bolniki drug drugemu strežejo. Naj je bil kdo še tako siromašen, vsak je iskal in našel P11 nost, da je tovarišu napravil kakšno uslugo. 'st11' Posteljo meni nasproti je imel 351eten tek9 . ni delavec. Levo roko mu je bil strl tovarniški 9 ^ Toda z desno je krepko privijal vijak za dvig® in spuščanje postelje bolnikov, odnašal nočno V sodo ali popravljal odejo. Poleg njega je ležal * kie, jahalec, ki je padel s konja in si hudo P® se doval nogo. če ni ležal, je sedel na vozičku vozil okoli postelj ter postregel, komur je le gel. Dobil si je pravico, da je smel v jedilno s" ^ bo, kadar je hotel, pa nam je vsako jutro n® zgodaj postregel s svežo vodo in lončkom ^ kave. .jj~ Tretjo posteljo je imel v lasti Jaka, ki stavec. V hudi zimi je v globokem snegu onen>zati in dobil take zmrzline, da so mu morali odr« ^ prste na rokah. Ker ni mogel drugače pom8#1 je nadzoroval Rajmundovo dieto. Rajmund je bil knjigovez, 40 let star, Pre j^el. Vrgli smo skupaj nekaj drobiža in mu kupi-sPanske časopise. Poplačani smo bili s tem, da s«io bil-: i'al opazovali Carlosa, kako je vsako številko pre- Po večkrat od prve do zadnje strani. V ■ Moj čas je hitro potekal, zdravje se je vračalo. 1 tovariši so imeli še ostati, žal mi je bilo zanje, ^ega sebe sem pa seveda blagroval. Kdo bo za en°j ležal na postelji številka šest? želel sem mu l)a ^°^ro’ ^tovo bodo tovariši tudi njemu tako Uslugo, kot so bili meni. . Nenadoma mi je prišlo na misel, da bi morda , z sam našel naslednika. Izbral bi enega od bolnikov i .............................. ... ... KOV lil v drugih sobah, ki sem se bil z njimi sezna-Je V Sp^a^u- Misel je obtičala na možu, ki mu ^ ime Manny. Bil je potepuh in vse polno lu-od krogel je bilo v njegovem telesu. Ležal je i s°bi z dvema posteljema na drugem koncu hodni-So ^0gost° so ga obiskovali — detektivi. Srečaval m ga bil na hodniku, ko se je s težavo vlačil ob in skušal znova rabiti pohabljene noge. Zde-je ?6 Je> da vsak dan slabše hodi in vsak dan d^ttiel več bledice v licih. To je prihajalo od tod, n°beno noč ni mogel kaj prida spati. Njegov tovariš v sobi je imel 70 let in bil ve-■ner v deliriju. Strah ga je bilo v samoti in je enehoma klical sorodnike in znance, prišel pa ni nihče od nikoder. Kričal je tako glasno, da je odmevalo navzdol po vsem hodniku. Manny se mi je smilil, le kako je mogel vzdržati v tisti sobi? Če bi se preselil na mojo posteljo, bi lahko dosti več spal in moji tovariši bi mu s svojo ljubeznivostjo lajšali življenje. Tisto jutro, ko sem imel okoli poldneva oditi domov, sem ga ustavil in mu rekel: “Manny, vsak dan se mi zdite bolj zdelan. Ne morete več obstati zraven onega, vem. Bom uredil, da vas preselijo na mojo posteljo, ki je več ne potrebujem.” Manny se je zamislil, čez čas je dejal: “Ne bo nič iz tega. Ne morem proč.” “Pač, pač!1 Se boste vsaj enkrat spet naspali. In krasni so tisti fantje v sobi 72.” Odkimal je, odločno odkimal. In je rekel: “Poglejte, takole je. Ona starina v moji sobi se zjutraj zbudi in prvo, kar napravi, je to, da rse obrne k meni in vpraša: Ali se še tu, Manny? Odgovorim mu: še sem tu, še! Takoj mu je lažje. Pomislite, kako bi mu bilo pri srcu jutri zjutraj, ko bi ne bilo z moje postelje nobenega odgovora! Ne, res ne morem kar tako proč od njega.” Tako sem zvedel, da Manny ni potreboval postelje številka šest. ZA KULISAMI I. Burnik Drugega nič ne pogrešam, razen tebe, DOMOVINA! Kakor dva svetova mešam za kulisami spomina skozi breme doživetij v čas, ki ga nikjer več ni Mnogokrat zažubori bledo v dremavo nekdanjost, bolne vstanejo pred mano sence. Plitvo komaj diham in tožarim neprestano v čas, ki ga nikjer več ni . DOMOV! I. Burnik Domov, domov pod blagi rodni krov >ne južni veter tene . Domov, v domačo vas po blagoslov, tolažbe druge srcu ni nobene! July, 1961 SREČNO POT! Na obisk k staršem v domačo vas Devin pri Trstu je odšel naš pesnik I. Burnik. Kaj ga je gnalo tja in kako se je počutil pred odhodom, povesta pričujoči pesmici. Razumemo njegova tako globoka čustva. Našemu Ivanu želimo veselo svidenje z njegovimi dragimi, prijeten oddih in dobrodošel povratek med nas! Pa da bi držal obljubo in tudi od tam pošiljal MISLIM svoje mehke verze! Na veselo svidenje, Ivan! 195 TELEVIZIJA dobra ali slaba? Tudi med Slovenci v Avstraliji je zmerom več televizijskih aparatov. Ob vsaki novosti nastane vprašanje: ali je dobra ali slaba? Tako tudi ob televiziji. Tržaška MLADIKA je v aprilski številki prinesla odlično razmišljanje o televiziji izpod peresa Jožeta Juraka. Naj pride članek (nekoliko skrajšan) pred oči ljubiteljev MISLI, da zvedo, kaj po svetu mislijo in rečejo o televiziji. — Ur. PO ZADNJIH STATISTIKAH JE NA SVETU okoli 90 milijonov televizijskih aparatov. Prednjači seveda Sev. Amerika s svojimi 60 milijoni. V Avstraliji in Oceaniji jih bo pa tudi že blizu enega milijona. Televizija je danes dejstvo, s katerim se morajo radi ali neradi baviti starši, vzgojitelji in tudi Cerkev. Ne smejo zatisniti oči pred iznajdbo, ki je tako globoko posegla v življenje družin in ki zlasti v otrocih pusti močne psihološke sledove. Dejstvo je, da televizija vedno bolj osvaja ljudi. Nekoč si moral v kino, če si hotel videti film. Moral si imeti čas, se primerno obleči in oditi z doma. Zdaj vsega tega ni treba. Zavrtiš gumb, sedeš pred skrinjico in že si v začaranem svetu. Nastane vprašanje, ki je zlasti moralnega izvora: Ali je televizija nekaj priporočljivega in naj bi jo imela vsaka hiša, ali je pa treba precej pomisliti, preden si jo nabaviš. Beligijski škofje, so izdali o televiziji pastirski list. Med drugim pravijo: Bojimo se trditi, da je televizija brez pridržka priporočljiva. Preveč plehkosti je v programih, da bi se moglo reči: ti programi podpirajo kulturni razvoj našega ljudstva, zlasti naše mladine. Starši se premalo zavedajo, da jim ta iznajdba nalaga nove, nekoč neznane dolžnosti. Čeprav so televizijski prenosi moralno neoporečni, še vedno ostane mnogo težav, ki so zvezane s televizijo. Otroci zgubijo čut za dobro knjigo, voljo do učenja in postanejo raztreseni, nezmožni za resen študij. Zato je treba otroke vzgajati in jim razlagati, kateri program je zanje in zakaj nekaterih stvari ne »mejo videti.” Dobre in slabe strani Iz besed škofov je razvidno, da ni lahko pra- vo zadeti. Gotovo težav ne bomo odpravili s tem, da bi otrokom gladko prepovedali sedeti pred aparatom. Pač pa jim je treba s pripombami o najboljših prenosih vcepiti čut, kaj je vredno gledati in kaj ne. 196 Trije angleški zdravniki so štiri leta študira j’ kakšne učinke ima televizija na otroke. Žaklju® so: ne napravi jih slabših, pa jih tudi razumsko obogati. Bolj ko je otrok srečen v družini, naj bo ‘Je lavska ali meščanska, manj mu je potrebna vizija. Otrok, ki je dovolj zaposlen, ne vidi v te ^ .bav* itra&t viziji edine zabave. Veliko raje se igra in za na svežem zraku. Pač pa postane televizija si za otroke, ki nimajo nobenega pravega dela. otrok že ni zmožen nobene samostojnosti. Nat'e' si je lažnjivo sliko o svetu, ki mu bo nekoč v liko razočaranje, ko bo spoznal, da je življenje ,, drugačno, kot se mu je predstavljalo na telev>z^ ski plošči. iKj ■ai»' Tak :dil ve- vse Tri četrtine otrok, ki so jih omenjeni zdrav*1' izpraševali, so se izjavile, da so jim všeč progr . za odrasle: drame, napete pustolovščine in P° . je ske zgodbe. Lutke in prizori iz narave imajo ra<^, najmlajši. Mladina med 11. in 14. letom se naV šuje za prizore, kjer je veliko groze, zlasti c® zgodba vzeta iz domišljije. Ker programi nava poveličujejo komodno življenje meščanskega ®‘® ka, malo pa razkazujejo težave in dolžnosti ®e skega in obrtniškega stanu, se tudi v otrocih vz ^ želja po lagodnosti. Deklice poleg tega začutij® sebi hrepenenje, da bi bile čimprej velike 'J1 ^ ročene. Nastopi igralk vzbudijo v njih me ob občutku, da njim morda ne bo nikoli dano vati tako življenje, kot ga imajo osebe v apa lanh®W° , o**' ,ratu' Družina in televizija Jlfl- Ali televizija druži ali razdvaja družinKe ne? V družinah, kjer je televizija postala vse"1 ^ čen gospod, ni več prisrčne družinske skuPn.® , kajti ni več časa za razgovore, za skupinske »^ za prisrčno zabavo. Vse bulji v aparat. Vsakd® gledalcev si želi miru, zato je nejevoljen, ®e kdo moti z vprašanji in pripombami. Otroci, namesto da bi šli ob času spat, ug® ,v»f' jajo staršem, ko jih pošiljajo k počitku, pride do dveh škodljivih posledic: starši iz£ui na svoji avtoriteti, ker navadno otrokom jo; otroci pa so drugi dan zaspani v šoli M hom odsotni. Že več kot ena učiteljica je P0*"0 ,0- n" “Drugi dan, ko pride televizija v družino, se otroku že opazi. Prej pozoren in marlijiv, PoS,efli, raztresen in brez volje do učenja. Povejte »tar* naj zaradi otrok nikar ne kupujejo aParat°Vgti"0' pa se že odločijo za televizijo, naj bedijo nad ^ ki in jim točno določijo in omejijo čas z® £ nje " Misli, July> 1961 ENAJST STO LET TISOČ IN STO LET JE MINILO letos 30. ja- odkar sta prišla v Rim k papežu slovanska *po«tola sveta Ciril in Metod. k Potovala sta iz Moravske skozi naše slovenske •k u*tavila sta se pri knezu Koclju ob Blaten-^ezeru v Panoniji, nato nadaljevala pot skozi ''•J* Celje, Ljubljano in Cerknico na Oglej. k seboj sta nesla ostanke sv. Klemena, enega Papežev, ki je umrl v pregnanstvu na polo-u Krimu v Črnem morju. Naša sveta brata sta JP**ej tam misijonarila in našla grob sv. Klemena. ^ 2 velikimi slovesnostmi ju je Rim sprejel, pa- ^ j® ves zadovoljen pohvalil njuno delo in jima ^ *kofovsko posvečenje. Na žalost je Ciril kmalu lil V ^*mu umrl> Metod se j? pa vrnil na Morav-ln *i uredil misijonsko središče na Velehradu. »o *a,T1 8am *n P° *v°j>^ sodelavcih širil Kristu- si* nau*c na vse štiri vetrove in prodrl s svojim v°m med vse slovanske narode. ^ pravici ga vsi Slovani častimo kot svojega ^°*tola, Slovenci smo mu pa bili poleg Morava-^ ^ajbližji — takrat še ni bilo Madžarov, ki so ^alu pozneje zabili klin med južne in severne JJj0Vene — zato je bilo njegovo apostolsko delova-nas še prav posebej pomembno, t - ^ei*kveni praznik svetih bratov obhajamo ka-7 * * Slovani na dan 5. julija, drugod po svetu pa Ijji Tako je odredil papež Leon XIII., ki je Velik častilec naših apostolov. ^aša hvaležnost do svetih bratov in molitev za ° priPro*ni° v nebesih v blagor Cerkvi in na-11 *e ne sme omejevati le na en dan v letu... SVETA CIRIL IN METOD V BRISBANU dt« f^kREčILO SE' JE našemu dr. Mikuli, da je ju .. besedo ter nas spet obiskal zadnjo nedeljo Pot^3’ s^uPn' božji službi smo nekoliko naprej 8lu>iH praznik naših slovanskih apostolov in pota,. pridigo o njima. Govornik nam je najprej °b u c*a *mamo ^eP° cerkveno bandero s sliko n6]j .svetih bratov, kar je za Slovence v Brisbanu d0v.aj Posebnega. Potem nas je v zgoščenem zgo-Ve- pregledu popeljal v davno preteklost pred Šltof let' k škofu Virgiliju v Solnograd, k u sv. Modestu pri Gospe Sveti na Koroškem, od *%i r , “* July, 1961 tam pa v Panonijo h knezu Koclju, kjer smo našli naša dva slovanska apostola. Jasno nam je predstavil vse njuno delovanje in zapreke. V duhu smo ju spremljali v Rim in potem Metoda nazaj na Moravsko. Slikal nam je tudi slovstveno delovanje obeh bratov ter pomen tega dela za vero in narodnost vseh Slovanov. Končno smo bili opozorjeni na to, da so domnevno pred kratkim odkrili grob sv. Metoda v bližini Bratislave na Slovaškem. Upajmo, da se bo to odkritje dokončno dognalo in potrdilo kor nesporno resnično! — Janez Primožič 197 ★ ZOPET JE BIL MED NAMI p. Bernard. Pa spet nas je potegnil s svojim sporočilom, da “pride za dva tedna”. Malo pred tretjo nedeljo v juniju je prišel, v ponedeljek se je pa odpeljal — pa sta dva tedna minila... Prišel je pogledat, “če je res vse tako lepo in dobro, kot se sliši in bere o melbournskih Slovencih”. Kakšni so bili njegovi vtisi, bi najlepše sam povedal. Vsekakor smo bili njegovega obiska veseli, on se je pa tudi med nami kar dobro počutil. V dneh njegovega obiska je v Padua Hallu med vsemi igrami šah dobil prvo mesto... * 1 Q Ivan Kampuš in Olga Uršič. Rojstni kraj ženina Čača vas pri Kostrivnici, nevestin pa Štorje, nija Povir pri Sežani. — Dne 8. julija je bila P® roka v St. Albansu, kjer je bil ženin Jožef minko (doma iz Gomilice, župnija Turnišče), _ vesta pa Katarina Seitz (iz Neu-Slankamen, vonija). Isti dan sta si pri sv. Moniki v Mo° Pondsu obljubila zakonsko zvestobo Jožef in Ivanka Žele. Ženin je seveda iz Knežaka, vesta pa iz Radohove vasi in krščena pri sv. * na Krasu — Vsem naj Bog blagoslavlja življenj pot! ★ Kot sem zadnjikrat naznanil, sem na praznik sv. Antona Padovanskega, ki je patron našega hos-tela, blagoslovil sliko Marije Pomagaj v naši kapeli. Ne vštevši otrok se je zbralo v kapelici nad sedemdeset rojakov. Lahko mi verjamete, da so bili trenutki tega večera pred našo Marijo Pomagaj najlepši od vseh, kar sem jih preživel v Avstraliji. Prepričan sem, da bo naša Kraljica z avstralskih Brezij sipala svoj blagoslov nad vse avstralske Slovence, ki tako zelo potrebujejo metevinskega vodstva. Kakor je ustanovitev Ameriških Brezij prinesla Slovencem širom Združenih držav duhovni preporod, tako naj naš skromni začetek tukajšnjo narodo družino zdrami iz duhovnega spanja. Prepričan sem, da bo Marija Pomagaj našla pot do slovenskih src. Ta večer so prvič iz naše kapelice zadonele pete litanije Matere božje. Bog daj, da bi še mnogokrat! In v teh dneh po ustoličenju so že tudi prišli nekateri rojaki ter vprašali, “če smejo v kapelico”. Seveda, zakaj pa ne! čim več obiskovalcev bo Marija Pomagaj imela, bolj bo vesela. Kapelica je odprta od jutra do poznega večera. Sveta maša se vrši v njej vsak dan ob sedmih (razen če moram imeti kje drugje poročno ali pogrebno mašo ali sem od doma). Ob nedeljah je maša ob osmih, a samo prvo in tretjo nedeljo v mesecu, ker me drugi dve nedelji ni v Melbournu. ★ Poroke morem omeniti samo tri: Dne 10. junija sta se pri sv. Jožefu v Springvale poročila 198 * Krščevali smo v družini Zdravka Andi'enS in Cecilije r. Krajnc v Geelongu: njunega pry°. f jenca Viljema je dne 11. junija pri Sv. DrUŽ'n’ Bell Parku oblila krstna voda. —- Dne 17. junV*^sIi bil krst v Havvthornu: iz South Yarre so Prin f Sandro, hčerko Alojza Janžekoviča in Elizabet Pernek. — V družini Siegfrieda Frei in SlaV ^ Jelenič pa so dobili Edvarda Gregorija, ki 81,10 j^j krstili dne 2. julija v North Richmondu. 1— ^ dan je bila v Hawthornu krščena Marija, ^ Marija Saksida in Franke r. Nuncia iz Westg8r^ — V Gipplandu pa ima novega člana družina ^ gena Benca in Magde r. Malečkar: lvanček J® krščen dne 18. junija v Traralgonu. V St. A* su pa so pretekli mesec krščevali v družini na Baligača in Angele r. Baligač: dobili so hc Štefico. gt#Žv To bo menda vse iz mojih zapiskov. Vsem čem in malčkom: Bog daj srečo! * bi * Pravijo, da bi bil ves svet v ognju, voščljivost in hudobija goreli. Bo menda kar ^ lo. V teh petih letih v Avstraliji sem videl do _ kaj so zlobni jeziki. Brez vsake misli na to, ko se škoduje na dobrem imenu, se govori to in 8e, .fl vori ono, raznašajo te in one vesti, jih povecUJ ^ in nategujejo, pa še dojajajo vse mogoče, san'® je več videti in se zgražati. Koliko prijatelja*® j celo ljubezni med sorodniki je bilo uničenih Ofil Misli, July> 1 nami zaradi zlobnih jezikov! Nekaterim pa še to ni dovolj. Tu se morda spričkajo, ali pa so svoje-bližnjemu nevoščljivi. Potem pa na delo: v pis-sorodnikom domov napišejo kot novico o tem tem laž, da se starši ali sorodniki doma zaskrbe svojcu tukaj. Nedavno mi je fant, ki ga poznam ot Poštenega, ne kadi in ne pije in ne zapravlja, ^kazal pismo domačih. Pišejo mu, kako jih je razmestila vest o njem, da se je v Avstraliji popol-•Ma izgubil, da je v slabi družbi in vse sproti za-^aVi. Kdo je to laž zatrosil v domačo vas? Pošten °Vek gotovo ne. Slovenska gospa pa mi je prav anes potožila, da ji je pisal od doma brat in jo je, kaj je na stvari: po domačem kraju se ^ Vori, da se je tukaj ločila od moža. Spet grda laž, 81 jo more izmisliti najbolj hudoben jezik. Božji mlini meljejo počasi, pa gotovo. Star govor, ki sem ga že prej enkrat zapisal in ga '•Krat ponavljam v tolažbo oklevetanim. l>re, g * Prijetno je gledati otroke SLOVENSKE , ko se zberejo okrog svoje učiteljice Anice pisčeta okrog koklje. Samo prvikrat pridejo s h h°m k pouku. Drugič pa se že prismejejo in vj^ice nam vedo povedati, da otroci vedno spra-^jo, kdaj bo spet nedelja. Mesarjeva Magda je ftio celo prosila, “da bi hodila samo v Slovensko — Iz te moke pa ne bo kruha, Magdiča!' Le-P® je, da imaš našo šolo tako rada. je vsako prvo nedeljo v mesecu po maši v tt*Tiley, na tretjo nedeljo pa ob dveh popoldne v a privošči si dobre čase, uživa, zapravlja, ig1'8’ seljači. “Vrag vzemi Berlin in Hruščeva, naj se/,. litikarji pomenijo z njim!” In je nekdo zap1 Če bo hotel Kennedy ostati trden do zadnjeg8^ tudi pred morebitno vojno ne stisniti repa med n ge, bo imel opraviti s težjim vprašanjem, kot ’ kako zmagati nad Nikito. Pred njim bo stalo VP , šanje: Kako premagati brezbrižnost Amerikan® Take reči bere tudi Hruščev in — si dela koraj*0' SEVEDA PA TUDI HRUŠČEVU ne gre ^ gladko in se mora zavedati, da njegove krepke sede še niso bombe. Res je, da sovjetski ljudje P skajo na vse borbene besede svojega neizvolje11^ poglavarja, res je, da ne kažejo take brezbrizn ■ kot mnogi na Zahodu. Toda kaj morejo drug Ukaz od zgoraj — tega so vajeni kot berač ^ smo včasih rekli. Kaj pa v srcih mislijo, Hrus • ne more vedeti. Kaj bodo na primer vzhodni N napravili, če bodo začutili, da stoje pred kon odločitvijo o dveh Nemčijah — to se bo šele V1 ^ y Kdo bi verjel, da se je tak nacionalističen nai' , nekaj letih zares premesil in vse simpatije Pren v Moskvo? Tja, kamor je pred zadnjo vojno šiljal vse prej kot simpatije... ODNOSI MED MOSKVO IN PEKINGOM ^ rožnati, to prihaja vedno bolj na dan, in H*-11 bo moral precej premisliti, preden bo izzval 0 žen spopad med Vzhodom in Zahodom. Pole8 je dovolj znano, da rdeči Kitajski tudi ^onl*rja' gre vse dobro od rok. Nekateri opazovalci v . mejo celo, da se bo kitajski komunizem v ^,,3 nem času zrušil. Naj bo že eno ali drugo, če m rdeča Kitajska ne bi dala vsaj krepke moralne ,e Hruščevu za oborožen spopad z Zahodom, bi bila 01 benost vseka ko preveč riskirana. Isto velja za jjjimer, da bi Kitajska notranje oslabela. Tako vi-,ta Vzhod in Zahod drug v drugem poleg' vojaške ‘ * tudi občutne slabosti in je prav možno, da bo . a* to pot ostalo pri pogajanjih in kompromisih mrzli vojni”. Upajmo! čas in božja Previdnost pokažeta boljši izhod iz težav, kot bi bil pre- a8ljen krvav obračun. . KUVVAIT — tako majhna deželica na zemlje-au> da bi jo s klobukom pokril. Leži v vzhodni jna. ’ tik ob vrhu Perzijskega zaliva. Je državica ^,ni državica, nekaj samostojnega pa je. šejkov- > a' Kakor nam je bil Kuwait malo znan, tako p ^anj njegov poglavar — “šejk” Abdulla Mulla. mož ni “mula”, zna živeti in se veseliti življe-a kot malo kdo. Svojo deželico, ki so mu jo Ang- leži prepustili za vladanje, ima v žepu prav tako kot svoje težke milijone. Z obojim gospodari brez najmanjše odgovornosti pred komerkoli. Njega in njegove ljudi redi olje, ki ga ima Kuwait v izobilju. Anglež ga kupuje na debelo. Ta neznatni Kli-wait je pred dnevi vzbudil toliko pozornosti v svetu, da je za nekaj časa potisnil Berlin v senco. Sosednji lraq si želi podvreči deželico, češ da bi znal njegov vladar general Kassem bolje izrabiti dobiček od olja v javni blagor kot ga zna Mulia. Toda završalo je in Angleži so se postavili na zadnje noge. Tudi drugim ni bilo prav (razen menda Hru-ščevu...), da bi kar tako nekdo grabil zase, kar po prepričanju drugih ni njegovo. Ko to tipkamo, še ni jasno, če pride do oboroženega spopada ali se bodo poravnali. Saj “pravici” bo lahko zadostiti, malo si pomežiknejo, pa je sporazum dosežen. Težja reč je — olje... MARKO BAJUK UMRL Mendoze v Argentini prihaja žalno poročilo, Je ondi dne 20. junija umrl ravnatelj Marko Ba- Julc ^ieh, Precej nenadne smrti. Bil je sicer že delj časa en, že sama visoka starost 80 let je zahtevala °Je. Vendar se je upiral raznim slabostim in hw. v do zadnjega opravljal svoje posle. stoji zapisano: ravnatelj Marko Bajuk, je s jj.j *6 zelo malo povedano o rajnem. Pripisati bi 0 treba: odličen vzgojitelj, pisatelj učnih knjig, skladatelj, pevovodja, organizator... pa še dodati: in tako dalje... Rodil se je v Drašičih pri Metliki, šolal se v Novem mestu, Ljubljani in na Dunaju. Služboval je skoraj samo v Ljubljani in od tam je njegovo ime kmalu zaslovelo po vsej domovini. V begunstvu si je nabral še prej ohodom v Argentino neprecenljivih zaslug z organiziranjem šolstva za begunsko mladino v Tirolah in na Koroškem. Prav tako je bil v Argentini delaven kot mravlja. Na vseh poljih slovenskega udejstvovanja v tujini je nastala z njegovo smrtjo odprtina, ki je ne bo lahko zakrpati. Bog mu bodi plačnik za grmado dobrih del! IZPOVED I. Burnik ^e vprašaj, ne ugibaj! Tipam v temo. Plivka sem kot ti: Bolest v zadolju... Obračam se nazaj in v svetobolju P°*lušam južno melodijo nemo. Smo tu na polovici: Kam naj gremo? Nikogar od domačih ni v okolju, le cvetje velo je na našem polju, kaj v naših srcih je — naj ne povemo? Mi vsi lončarji radi bi postali, želeli polniti posode z vinom: točiti njim, ki so do zdaj molčali. Govori, brat, povej, kaj je narobe, vse izpovej pred milostjo Podobe — govori sam — govori z božjim Sinom! “O NASE GORJE” Slika iz Slovenskih goric (Odlomek) Ksaver Meško CESTA SE VIJE TAM DOLI V VAS. A do vasi je še daleč, toča se siplje kakor zrnje skozi redko rešeto, če ga strese močna roka. Sobota je bila, ko je prišla nesreča nad deželo. Vse golo! Vse ranjeno, vse uničeno! Mnogo src se prereka in pravda z Bogom ta večer: “Kako si nam mogel storiti to? In če ti že za nas odrasle grešnike ni, če smo te mi žalili in nismo vredni tvoje milosti, pa nisi videl otrok, nedolžnih in čistih? Nisi videl njih solz ne slišal njih molitev in prošenj? S čim naj jih zdaj hranimo, s čim jih oblačimo?” Drugo jutro je stopil župnik na prižnico, kakor bi nosil v srcu in na ramah gorje vse fare, Vseh oči — natlačeno polna je bila cerkev — so se uprle vanj. In vseh srca so pričakovala v nemiru, kaj jim bo povedal. Kakor drhti izžgana zemlja po blagodejni rosi, tako so drhtela srca po besedi prijazne tolažbe in ust moža, ki po svoji službi stoji nad vsemi, ki je po svojih letih večini že nekako oče. Starček je pričel s tresočim se glasom, s toplo, božajočo besedo. Spomnil jih je, da živi med njimi že nad trideset let. Težka in bridka so bila mnoga med njimi. A vse je šlo mimo: preživeli so vesela leta, pretrpeli bridka in huda. Pa bodo še to. Z božjo pomočjo, z medsebojno pomočjo, v bratski ljubezni, ki bo pomagala, kjer bo le mogla, ki bo delala čudeže. Zakaj kaj je na svetu nemogoče ljubezni? Da nam le ljubezni ni pobila toča, da le ta še živi v srcih... Po cerkvi se je oglašal jok. Na ženski strani najprej. Stare ženice so si prve obrisale oči, za njimi mlajše, gospodinje in matere. A čim dalje je govoril stari župnik s svojo počasno, tehtno, a toplo besedo, tem nemirneje je postajalo tudi na moški strani. Ta si je pogladil z roko žez čelo in si v naglici obrisal solzo; oni se je sključil, kakor bi mu ležala na ramah vsa teža, vse gorje prejšnjega dne in bi ga tiščalo navzdol; nagnil se je globoko h klopi, da nihče ne bi videl, kako vlažne so mu oči. Ta se je počasi, poltiho useknil, pa si pri tem naglo potegnil še čez oči, otrnii si solzo; oni si je grizel ustnice, da bi zatajil bolečino, ki mu je •/. vročo silo kipela iz srca in se hotela zliti v solze. In vendar — blagoslov so bile vsem bes« pridigarjeve, blagoslov solze. Bilo je, kakor da P vajo po cerkvi prijazni angelčki in nosijo v rozfla tih rokah zlate kanglice. Plavijo od vernika do nika, od žalostnega do žalostnega, od jokaJ0^.^ jokajoče. Eni polnijo kanglice s solzami jokajo1- • obenem pa jim drugi vlivajo v srce hladni1 6 balzama, sladkega upanja, oživljajočega pogum®' . v • ■ vid^ Ko so se ulile množice iz hiše božje, je kaplan, kako je zavila cela truma iz cerkve na ^ nost v gostilno pod cerkvijo. Drugi so postajah cesti, razmišljali, se razgovarjali. Videlo se na gibih, na pogledih, ki so se venomer proti gostilni kakor sončnica proti soncu: naV,:. jih mika. Znamenje nad vrati tako zapeljivo v ^ kliče in miče jih glasno govorjenje, glaseče se zi odprta okna na cesto; sili jih žeja, resnična F tem, ki je prišel dolgo pot v cerkev, pri drUg namišljena. Vse jim kliče: Pridite, pridite!' A 1 c jo pomisleke. Vendar, glej, le malo vseh, ki s0 ustavili na cesti, je naposled tako močnih, d® odtrgajo s silo vsemu vabljenju in miku in oC1 jo proti domu. Večina jih utone v gostilno. ^ Mladi duhovnik žalosten odvrne pogled oC^v-. na, od prizorov na cesti, ki jih je opazoval zet, s pekočo bolečino v srcu, dasi jih ni vide vič. Zakrije si lice z rokami in se nasloni na 1,1 ki je ležalo na nji odprto sv. pismo. v “Niti danes se je ne morejo ogniti, niti «8 O naše gorje, o naše gorje!” . Tudi kaplan je stopil na prižnico, kakor k' sil na duši in na ramah trpljenje vse fare. Počasj, kakor bi iskal šele pravih besed z® četek govora, se je razgledal po cerkvi z ^ je preudarjajočim pogledom. Skoraj samo mladin° ^ videl pred seboj v klopeh, skoraj sama mladi*1® stala na širokem prostoru med klopmi. Kesn jj0li se mu zdeli ti mladi obrazi danes kot kadai do sedaj v tem kratkem letu, kar pastiruje 1 In jasne, žive oči, ki so se upirale gcr vanj v^g, dovednem tihem pričakovanju, so bile danes j, nejše kakor kadar koli prejšnje nedelje in Pr8 ke. 11* “Kako jih je vse udarila roka Gospodova- .j Že je hotel spregovoriti mehko besedo, PoS .je doli čakajočim srcem božajočo tolažbo, kar za,gVa-gor iz krčme neubrana, hreščeča pesem, raZ° joča z vsakim glasom pijanost. .jvaf' Mnogi, ki so napeto zrli v lice in oči P1'1 v $ jeve, so jasno opazili, kako se je mladi moZ ^ teh glasovih zdrznil. Videli so, kako mu Je bledo lice rdečica... “Nesreča je v deželi. Roka božja je spet riala z vso močjo. A kaj se kujamo, kaj žaluj Le recimo odkrito, le ponižno priznajmo: krivda, o Gospod! Zaslužili smo. Ti si nam blago-vinograde, dajal nam sonca in dežja in trta Je rodila sad, res v obilnosti blagoslovljen, da ’a''. vesel j uje srca žalostnih, da krepi utrujeno telo, a celo bolezni ozdravlja. A mi? Zaničevali smo °J dar, o Gospod, mi nehvaležneži. Zavrgli smo agoslov tvoje dobrotne roke in smo si hodili v 'fiesto po kugo. Ti si nam dajal nebeški dar, a mi *m° si nosili iz Ptuja bolezen, pogubo in smrt. Kje, 0sPod, si še našel tako zaslepljenost, kje, o Dobrni, si še okusil tako nehvaležnost? Dolgo si 8 edal, kako se norčujemo iz tvojega daru, kako ®a Uničujemo, kako ga mečemo v stran, jemljemo ^a dar satanov. Zdaj je bila mera tvoje potrpežljivosti polna, zdaj si udaril: če jim je ljubši dar sa-v n°v> pa jim vzamem jaz svojega... Ah ne, ne toča, žganje je naga najvegja nesreča, najhujše, najža-Jostnei ne Go sje naše gorje! Ne nesreča včerajšnjega dne, žganje nas bo uničilo! Blagoslovljen bodi ' spod zaradi včerajšnje nesreče, ker nam je po jsj govoril v dušo, nas opomnil z mogočno besedo. žganje — žganje bodi prekleto!'” Nepričakovano, preden je mogel pričeti pridi- ^ai’ n°v stavek, je padla vmes odločna, srdita beseda- “Prekleto bodi, nikoli več se ga ne dotaknem! ’ Vseh oči so se zavzete obrnile na velikega fan-’ ki je bil kakor v hudih sanjah planil v klopi °nci in vrgel glasno besedo po hiši božji. . Veldinov Janez!” so šepetali poltihi vznemir- il glasovi. i “Pijan je,” so mrmrali možje okoli njega, ka- K°r K; _ ___ ______________________ ______ ^ bi hoteli s sem opravičiti njegovo nezaslišano ^®Janje. Sosed ob njegovi levici in sosed v klopi v nJim sta vstala, ga prijela za rame in ga sku-a Potisniti nazaj na sedež. ^ A preglasni spokornik je stal trdno in močno, k glavo je povesil, kakor bi se šele zdaj zavedel, je storil, in ga je bilo sram pred vso faro. Od Janeza so se vsi pogledi obrnili na prižni-v ' ^0 cerkvi tišina kakor v mrtvašnici. Le misli so se zbegano vpraševale: “Kaj pa zdaj?” j Kaplan je stal na prižnici miren. Le lice mu . Sardelo še za spoznanje bolj. Iz velikih oči mu SeVal čuden, topel ogenj... ^ Ko bi bila ta beseda obljuba in prisega vseh, t v cerkvi! In ko bi obljubo in prisego res vsi Vev! *zPolnjevali! Tedaj nam ni Bog poslal nikdar ko Je. sre^e> nikdar še bolj čudodelnega blagoslova v ^čeraj. Zahvaljen naj bo, ki izpreminja gorje *agor. Amen.” Kmalu po blagoslovu se je napotil tudi kaplan illSli> July, 1901 v kaplanski vinograd, da si ogleda tamkajšnje razdejanje. Župnik pa je vzel brevir in sedel na klop pod lipo. Med molitvijo je videl, kako sta se na drugi strani cerkvenega trga gugala mimo dva žganjarja. Za nekaj trenutkov je slišal tudi njuno govorjenje, glasno in hripavo. V dveh, treh stavkih je slišal dvoje “pri moji duši” in troje “hudičev”. Roka z brevirjem se mu je povesila, kakor da je udarila po nji nevidna moč. Udarila pa ga je le žalost in srčna bolečina. Često se je jezil in žalostil sam pri sebi, tožil tudi drugim: “Ko bi šli ti Žgajnarji domov vendar po kaki drugi poti, da bi jih ne videl...” To nedeljo je samo mislil: “Celo danes! O naši ljudje!” V tistem trenutku sta prihitela izza cerkve cerkovnik in mlada deklica. “Gospod, na spovedi1 Poslednje olje!” je klical cerkovnik in krilil z rokami po zraku, kakor da se potaplja. “Kam?” “V Cvetkovce. So spet enega zabodli. V krčmi.” Nekaj minut pozneje je zazvonilo. — Kaplan se je vrnil v mraku. Vrnil se je žalosten, še bolj se je razžalostil, ko je zvedel, da je šel župnik sprevidovat in kaj se je zgodilo v Cvetkovcih. Tudi njemu je kljuvalo v srcu: “Celo danes! Celo danes!” Na dvorišču je zaropotal voz. Kapian je hitel iz sobe. Našel je župnika v veži. “Koga so, gospod župnik?” “Majcenovega Petra.” “Kdo?” “Veldinov Janez. V pijanosti.” “Ta? Pa je celo v cerkvi prisegel: Nikoli več se ne dotaknem žganja!” “Mislil je najbrž resno. A budala so se norčevali iz njega zaradi obljube v cerkvi. To ga je razjezilo in se je spet napil. Kar pride v krčmo Peter. Pa se koj loti Janeza in ga zbada, da bo zdaj pridigal pač on. Janez, napit in srdit, navali nanj z nožem in ga zabode.” “Nevarno?” Kaplan je nasršil obrvi. “In Janez?” “Izginil je. Ubežal jim ne bo.” Kaplan je povesil glavo. “O naše gorje, naše gorje!” Potrt se je obrnil. Ne da bi rekel lahko noč, je odhajal v nadstropje, sklonjen kakor starec. 203 ESTERINA KNJIGA v sv. pismu starega zakona (Konec) Ukaz, naj se Judje rešijo ESTERA JE ZOPET GOVORILA PRED KRALJEM; padla mu je pred noge in ga s solzami zaprosila, da bi razveljavil zlobni naklep A gage j ca Amana, ki ga je zasnoval zoper Jude. Kralj je stegnil proti Esteri svoje zlato žezlo; Estera je vstala, stopila pred kralja in rekla: “Ako je kralju všeč, ako sem našla milost pred njim, ako se kralju to zdi primerno in sem mu po volji, naj se izda pismen ukaz, da se prekličejo pisma z naklepom Amadatijevega sina Amana iz Agaga, ki je dal napisati, da bi uničil Jude po vseh kraljevih pokrajinah. Kajti kako bi mogla gledati nesrečo, ki naj zadene moje ljudstvo? Kako bi mogla gledati uničenje svojega rodu?” Kralj Asuer je odgovoril kraljici Esteri in Judu Mardohej u: “Glejtu, podaril sem Esteri Amanovo hišo in njega so obesili na vislice, ker je stegnil svojo roko zoper Jude. Izdajta torej pismen ukaz Judom v korist, kakor se vama prav zdi, v kraljevem imenu in ga zapečatita s kraljevim prstanom. Zakaj pisanje, ki je bilo izdano v kraljevem imenu in zapečateno s kraljevim prstanom, se ne more več poklicati.” Takrat, na triindvajseti dan v tretjem mesecu, ki je mesec šivan, so bili poklicani kraljevi pisarji in napisali so pismo povsem, kakor je Mar-dphej ukazal, Judom, kraljevim namestnikom, okrajnim načelnikom in knezom sto sedemindvajsetih pokrajin od Indije do Etiopije, za vsako pokrajino v njeni pisavi in za vsako ljudstvo v njegovem jeziku, tudi Judom v njih pisavi in v njih jeziku. Pisati je dal v imenu kralja Asuerja in zapečatil s kraljevim prstanom; potem je razposlal po hitrih slih, ki so jezdili na dirkalnih konjih, zrejenih v žrebčarnah, pisma, po katerih je kralj dovolil Judom po vseh mestih, da se zberejo in branijo svoje življenje ter vsako oboroženo krdelo ljudstva ali pokrajine, ki bi jih napadlo, z otročiči in ženami vred pokončajo, pomore in uničijo ter oplenijo njih imetje v enem dnevu po vseh pokrajinah kralja Asuerja. Vsebina pisma naj bi se izdala kot zakon v vsaki posamezni pokrajini in objavila vsem ljud- 204 stvom, da bi bili Judje pripravljeni za ta dan 111 sc maščevali nad svojimi sovražniki. Hitri 8“ s po kraljevem povelju urno in naglo odjezdili ‘ dirkalnih konjih, ko je bil ukaizdan v prestoln>fl Suzi. belei” n* Mardohej je šel od kralja v modrem in kraljevskem oblačilu, z velikim zlatim vencem glavi in s plaščem iz tenčice in škrlata; mesto SU'_ se je radovalo in veselilo. Jude je zdaj dolet* sreča, veselje, radost in čast. V vsaki pokrajin*^ v vsakem mestu, kamorkoli je dospela kraljeva seda in njegov ukaz, je bilo pri Judih veselje radost, gostija in praznik. In mnogi izmed U . stev dežele so postali Judje, ker jih je navdal s pred Judi. ;trah Mardohejevo dostojanstvo Kralj Asuer je naložil davek deželi in skim otokom. Vsa njegova silna in mogočna a ter natančno poročilo o dostojanstvu, h katere je kralj povzdignil Mardoheja, to je zapisan® knjigi letopisov medijskih in perzijskih kra*J Zakaj Jud Mardohej je bil prvi za kraljem ■^sUljrj jem. Pomemben je bil za Jude in priljubljen svojih številnih bratih, ker je skrbel za blagor jega ljudstva in si prizadeval za srečo vsega jega zaroda. SV0- NAŠ ČAS JE VELIK (Iz “Oznanila”, poslal Fr. Vrtbec) NEBO S PEKLOM BORI SE ZATE, ZAME — " ZA VSAK TRENUTEK NAŠEGA ŽIVLJENJA SE SILNA BORBA SPET ZAČENJA. ^ KDO NAJ TRDNJAVE NAŠIH DUŠ ZAVZA*1 RESNIČNO: VELIK, VELIK JE NAŠ ČAS! VELIKI ČAS — VELIKIH DEL ZAHTEVA! ZAHTEVA VERO, KI PRESTAVLJA GORE-ZAUPANJE V BOGA, KI VSE PREMORE — LJUBEZEN, KI V DEJANJU IZGOREVA, DA PRENOVILA ZEMLJE BO OBRAZ! MI SMO IGRALCI V TEJ RESNIČNI DRAM1’^. KI OD ČLOVEŠTVA TERJA ŽRTEV MNOG0 LE BOGU PREPUSTIMO GLAVNO VLOGO- , GOSPOD ŽIVLJENJA, BODI VEDNO Z NA ČE TI Sl Z NAMr — KDO JE ZOPER NAS? Misli, July» 1963 ČLOVEK — BANKA V tedniku THE CATHOLIC WEEKLY je ^gr. John Leonard objavil kratko razmišljanje ** cas, ko imamo med seboj število nezaposle-n|H. Kar velja za tiste, ki berejo angleški tednik, velja tudi za nas, ki beremo slovenski me-»ečnik. — Ur. Kaj je banka? ljudje odgovarjajo: . . v ^ Ka je ustanova, ki ti posodi denar, če lahko do- ***> da denarja prav za prav ne potrebuješ. Ta ljudski dovtip hoče reči: Ako imaš toliko ®Hoženja, da lahko nekaj “zastaviš” in banki za-ij, Povračilo, dobiš posojilo, če si zares siromak je denar potreben za nabavo vsakdanjega kru- i L>,ne sPrašuJ P° posojilu. Moraš biti pač “vel- > brez tega ne dobiš ničesar. pa to ne drži samo glede bank. Po večini je j * človek taka “banka”. Da je to res, uči vsak- ttja izkušnja tiste, ki so ostali brez zaposlitve "> br nost, ižra; *». 'ez zaslužka. In ta okoliščina nam daje prilož-da nekoliko razmislimo, kaj pomenijo za nas 'ZI: krščanska socialnost in ljubezen do bližnje- Poh VeČina me(* nam’> ^u<'' najbolj verni in celo °2ni, kaj malo mislijo na brezposelne in tudi nimajo zanje. Najbolj navaden izgovor je: Pob <,Vla(la naj gleda, vlada naj poskrbi zanje, saj jj. ere dovolj davkov od nas in nam prazni žepe!’ Cer je pa vlada nalašč povzročila brezposelnost”. Drugi pravijo: s. ‘Brezposelni, ki trenutno nimajo kaj jesti, so ^ ^mi krivi. Ko so dobro služili, so brez potrebe j.^tavali denar in zapravljali čas. Ni se jim Sel ° potrebno, da bi se naučili angleščino, kaj ®* da bi se izučili v kakšnem poklicu. Nič niso *'* naprej, zdaj pa imajo...” jj S takimi in podobnimi izgovori se otresemo sit-^ 1 2 nezaposlenimi, pa sedamo k polni mizi, gre-jjj ^a počitnice in si kupujemo stvari, ki se tistim, p /»so tako srečni, zdijo čisto nepotreben luksus. 1 8^bi pravimo: bo bolnik ostal zaprt brez konca in kraja dri uSe pomoči zanj ni. Ljudem tam zunaj velja n°ri8nica” približno toliko kot ječa, zato tudi lju- 2d] e v norišnici ne uživajo ugleda in časti. Izvržki! ''ost ravstvena oskrba se malo meni zanje, širša jav- nič, celo bližnji sorodniki komaj kaj. Da so le h to je glavno. In kje naj bi bili bolj “s 0 * kot pod ključem? v Zdaj so zdravniki začeli uvidevati, da za du- v,le bolezni ni edino sredstvo — norišnica. Že 0 ne, ker duševna bolezen ne pride čez noč, am-^ se razvija počasi, kot pač večina drugih bolez-navaden prehlad pravočasno ozdraviš, se bos 8nil pljučnici in te ne bodo odpeljali v bolniš-j.c°' Isto velja za duševno bolezen ali “norost”. Se pojavijo prve motnje v človekovi duševnosti, ^ Pride v zdravniško oskrbo. Nikar čakati, da se p dokončno “zmeša”. Veliko laže je zmešanje £.ePrečiti, kot odpraviti ga, ko je že nekje na vi-‘ postopek naj bi postal pravilo, izjavljajo lašnje zdravstvene oblasti. Ni dvoma, da bo to Ha Vnanje prodrlo tudi med ljudi sploh, treba Jaj0 'trie H so bili (in še bodo) zaprti pod ključi nastavljenih paznikov. Zdaj obetajo, da bomo kmaiu tudi z zvezi z duševnimi bolniki — “zmešanimi” — lahko pomislili na še bolj znana imena: Misericordia Hospi-tal, St. Vincent Hospital, Lewisham Hospital itd. Take bolnišnice se namreč pripravljajo na to, da bodo imele posebne oddelke za bolnike, ki se jim pričenja “blesti”, pa še nikakor niso zreli za norišnico... Zdravili jih bodo pod enakimi pogoji kot druge bolnike in po najboljših močeh skušali ustaviti nadaljni razvoj bolezni. Nekateri bodo samo prihajali na zdravljenje kot “out patients”, drugi bodo morda za nekaj dni ali tednov dobili svojo posteljo v špitalu in oskrbo bolniških sester kot drugi bolniki. Vrhu vsega celo napovedujejo, da se bodo razni “Callan Parki” in razne “Parramatte” spremenili in spremenile iz “norišnic” bolj in bolj v --bolnišnice. Z drugo besedo: Oskrba v teh “zavodih” bo polagoma opustila svojo dosedanjo vero, da je za duševno bolne najboljša in najbolj varna medicina — paznikov ključ! Ne bodo čakali, da jim policija dovaža “zmešance”, ti bodo sami lahko prihajali tja, sorodniki in prijatelji jih bodo lahko privedli. In to ne pod ključ, ko je že najbrž prepozno, ampak na zdravljenje, ko je še čas in dovolj upanja na resnično zboljšanje in celo popolno ozdravljenje. To so gotovo dragocena odkritja in veselo poročilo za mnoge med nami, če ne — za vse... Dnevno časopisje se te dni precej bavi s temi zadevami in je priporočati, da bi tudi naši ljudje rajši brali o teh rečeh, kot kupovali in prelistavali dnevno časo-psje zgolj zavoljo pametnih in neumnih “novic”... je in S,eveda krepkega poudarka in pouka z govorjeno iskano besedo. ^ smislu doslej omenjenaga spoznanja poudar- " 'J0 oblasti, da (nam v Sydneyu) v zvezi z dušev-j 1 boleznimi ne smejo več hoditi na misel zgolj •• POZOR! POTUJETE v RIM — ITALIJO? - " * i - Prenočišče, hrana, ogled Kima itd, vse te skrbi «► 4 ► .. bodo odveč, če se boste obrnili na: HOTEL — PENZION BLED ■" Via Statilia, 19 — Telefon 777-192 - Koma •• " " 1 ► " Se priporoča in pozdravlja, Vaš rojak ” Callan Park, Parramatta in (iladesville — zares po večini ta imena poznamo in tudi dobil). Ve*'10’ zakaj. V vseh teh krajih (drugod pa v vemo za rojake in rojakinje, ki so ali VINKO A. LEVSTIK Izrežite in shranite! Pišite nain za cene in prospekte! €€ MIR LJUDEM NA ZEMLJI >> SOCIALNI NAUK PAPEŽA PIJ A XI. V MAJSKI ŠTEVILKI MISLI smo nekoliko povedali, kaj je stalo v okrožnici RERUM NOVA-RUM, ki jo je objavil 1. 1891 papež Leon XIII. Tisti okrožnici je dodal nekaj novih misli in Leonova izvajanja postavil v novo luč 40 let pozneje (1. 1931) drug papež — Pij XI. Naslov svoji okrožnici je dal “QUADRAGESIMO ANNO” — to se pravi: štirideset let pozneje. Danes si nekoliko oglejmo vsebino te okrožnice, da še bolj od blizu spoznamo socialne nauke, ki jih uče papeži. To poznanje nam to tudi dalo krepko podlago za hitrejše razumevanje nove okrožnice, ki jo je obljubil za letos sedanji papež Janez XXIII. Bogastvo »veta ni prav razdeljeno. Pij XI. je med drugim zapisal: Neizmerna množica “proletarcev” na eni strani, ria drugi pa neizmerno bogastvo maloštevilnih velefoogatašcv — to je očiten dokaz, na nekaj na svetu ni prav. Živimo v času “industrializacije,” ki nekaterim kopiči bogastvo, drugim ga krati. Zato se je treba prizadevati, da se bo vsaj v bodoče dohodek od industrijskih podjetij bolj pravično delil med podjetnike in delavce. S tem ni rečeno, da naj delavci manj pridno delajo, saj je človek rojen za delo kot ptič za letanje, le možnost jim je treba dati, da si bodo mogli s primerno štedljivostjo nekaj prihranili in si omisliti imovino, ki naj olajša njihova bremena pri vzdrževanju družine. Pravico, da si ustanovi družino, ima vsak človek pred Bogom, naj jo ima tudi pred ljudmi. Človekova lastnina ni izključno njegova Pij XI. nadalje poudarja, da ima vsak človek pravico do privatne lastnine. Zavrača nauk tistih, ki trdijo, da naj nihče ne ima nič svojega, ampak naj bo vse skupna last vseh. To je takozvani “kolektivizem”, ki ga pridiga komunizem, seveda z besedami, dejanja pa vemo, kakšna so. Vendar pa zasebna ali privatna imovina ne sme biti izključna last posameznika, da bi ne bil za njeno uporabo niko- V JfUDECEM KLJUNU ZELENI MU OLJ KOVA MLADIKA... V POROŠTVO SPRAVE/N MIRU. S. G rt. gorč/c. mur drugemu odgovoren, razen samemu sebi. ^s8( lastnina mora služiti, tudi skupnosti, družbi- ' dividualni IN socialni značaj privatne lastnine!)^ Država ima vso pravico, da določa dolzn® ki jih ima posestnik do družbe ali skupnosti, veI\ . pa država svoje pravice ne sme zlorabljati v ® do poedincev in skupnosti. Nekatere države h°'t vse “socializirati” in tako izriniti iz gospodar8^ privatno podjetnost. Socializacija je dostikrat ^ koristna javni blaginji, ne pa v vseh zadevah kar na splošno. Potrebna pa postane, če si P° ^ s pomočjo svojega bogastva lastijo tako M°č’ skušajo vse obvladati in jim ni prav nič mar za i ni blagor. Čigavi so pridelki in izdelki? . - ge Kapitalizem je izjavljal: Vse je moje, Ka ^ pridela in izdela, z vsem lahko razpolagam, hočem. Marks je učil: Vse pripada delavcem. pitalizem naj drži roke proč! Papež izjavlja-^, eno ne drugo, oboje je napačno. Izdelki *n<*U*vjpi so skupni plod kapitala in dela, obema gre Pr® delež pri lastnini in dobičku. Prav v tem vprašanju je pokazal komuni®^ vso svojo lažnjivost in demagogijo. Delavcem ga sveta je trdil in še trdi, da so vsi dohodki^ ključno plodovi dela, zato last delavcev in n gar drugega, če je tako, zakaj pa tam za žel*e zaveso ne dajo vseh dohodkov od dela —• ®kov cem? Zakaj jemlje ogromno večino vseh dobo država, ki ni nič drugega kot ogromen skupek pitalistov in izkorišča delavce po mili volji? Pravična plača Delavec ima pravico dobivati zadostno plačo za Sv°je delo. Zadostna plača mora biti tako velika, delavec lahko vzdržuje ne le sebe, ampak tudi Sv°jo družino. Še več! Mora imeti tudi možnost, sebi in družini zbere tudi primerno imovino. ^krajno nepravično je, če mora na delo v tovarno ^udi žena-mati ali pa celo nedorasli otroci. Pri določitvi plače je torej prvo vprašanje: Ko-potrebuje ta delavec zase in za svojo družino? *'ugo vprašanje je: Koliko zmore podjetje, kjer je delavec zaposlen? Tretje: Kako urediti, da ne bo ^orda prizadeta javna blaginja? Socialna pogodba med delom in kapitalom Ni nujno, da je delodajalec, čeprav utegne biti °gataš, do svojih najetih delavcev krivičen. Mor-a jim daje lepo plačo za dobro delo, ne meni se 2a delavca kot človeka. Zato svetuje papež, naj golo mezdno razmerje med delavcem in delodajalcem zamenja s socialno pogodbo med njima, se to pravi? Delavec in delodajalec naj se zbližata, naj sodelujeta, naj soodločata in skupaj proizvajata. Naj °sta tudi oba sodeležna na dobičku, oba naj soupravljata podjetje in naj bosta odgovorna za Uspehe, To je bilo takrat še precej tuja misel, danda- nes ni več tako. Marsikje v zahodnih deželah so delavci solastniki, delničarji podjetja, člani upravnih odborov in udeleženi na dobičku. Pod komunizmom je lastnik država, sodelovanje delavcev pri upravi je zgolj navidezno. Zastopstvo delavskih interesov je v rokah kom. stranke, ki ščiti interese države. Dobiček se ne deli med delavce, ampak gre v oboroževanje. Obnova socialnega reda. Srčika okrožnice QUADRAGESIMO ANNO je v papeževih navodilih, kako naj se obnovi sploh ves socialni (družbeni) red. Duh individualizma in kapitalizma je razkrojil družbo, porušil družabni red in ustvaril prepad med razredi ljudi. Vsak sam zase, drugi me ne brigajo... Ta propad med bogataši in nemaniči naj premosti nov družabni red, ki naj sloni na socialni pravičnosti, medsebojni ljubezni in sploh socialnem čustvovanju. Načelo naj bo: Vsi za enega, eden za vse! Po tem načelu naj se uravnajo vse ustanove javnega življenja. Da bo to mogoče izvesti, je pa treba ljudi, poedince in skupnost, na novo prepojiti z duhom krščanstva, pravi papež. Nenaravni in demagoški recepti, ki jih predpisuje komunizem, ne prinašajo nobene rešitve. No samo to, celo poslabšali so ves položaj. Zato je edina rešitev: Nazaj h Kristusu, nazaj k Njegov: Cerkvi in njenim socialnim naukom!1 PISMO NEROJENEGA OTROKA OČETU iz knjige: Na ženi dom stoji. ^°j oče: — veš, kako je z menoj in Tvojo ženo. Pod eboj sva oba; rad naju imej in dober bodi z na-Veliko miru in počitka si oba želiva. Upam, da moja mati ne bo nervozna in raz-. ^žljiva. Vem, jaz sem njena velika težava, zato razumi, presliši in pomiri, če bi bil kdaj kak vzdih preglasen. Ne preobkladaj jo s težkim delom, poskrbi ji **>>»ierno hrano in počitek. v , Bodi dosti pri njej, govori ji o meni in ne puš-je same z menoj. Boli jo, če pogosto odhajaš ^°nia in se vračaš pozno ponoči domov. , >v Kajne, oče, da ne boš nikoli nad mojo mamo J** >n jo celo preklinjal? Prestrašilo in užalosti- 0 jo in z njo bi bil prestrašen in žalosten jaz. Tega, kar mislim zdajle povedati, najmanj ne ^sli, '“tti, da bi bilo kdaj res Misli, July, 1961 namreč — da bi Ti, moj oče, mojo mamo udaril, sunil in tepel. Strašno bi bilo zanjo in jokala bi. Jaz bi jokal z njo in prekmalu bi moral vedeti — še preden bi bil rojen, da grem na tak svet, kjer ni lepo, na svet, kjer se oče in mati sovražita, si nista zvesta, drug drugemu grdo govorita se na sodišču ločujeta, hodita vsak za svojim veseljem, za nas otroke pa ie malo ali nič ne poskrbita. O, tak svet bi ne bil nič lep zame, ki še nisem rojen. Srečen sem, ker Ti, moj oče, ne popivaš. Nikoli Te ne bom videl pijanega. Nikoli se ne boš proti mami spozabil tako, kakor da ne veš, kaj delaš. Nikoli ne boš zapravljal svojega imetja in denarja, ki ga bo mati potrebovala za kruh. In nam vsem bo nebeško lepo. O, kako si tega želi, ko Te lepo pozdravlja Tvoj še ne rojeni Otrok. TONČEK IZ POTOKA Povest Spisal p. Bazilij, ilustriral Fr. Gorše Žal se je za radovednega Tončka tudi v Ljubljani začela — šola. Ah, šola! Saj je zaradi nje prav za prav prišel v mesto. “Da bi se kaj naučil,” so rekli mati. Tetin mož, ki je bil pisar na ljubljanski davkariji, je peljal dečka vpisat v šolo na Graben. “Zdaj boš moral začeti z nemščino,” mu je povedal med potjo. Z nemščino? ... še to!1 Dovolj mu je, da sliši od otrok ljubljanske jare gospode spačeno — na pol slovensko, na pol nemško — govorico in so oe paglavci že nekajkrati norčevali iz njega, da govori “bindiš”. Pokazal jim je s pestmi, kako težka je slovenska roka, kislicam mestnim. Vili Schkerjanez iz Florijanske ulice, ki mu je delal dolgo časa največ preglavic, je postal pred njim kaj ponižen. Boš kašo pihal z Dolenjcem! In zdaj se bo moral sam učiti v tujem jeziku... Gotovo bi se “stiski svobodnjak” uprl ter krat- komalo pobegnil domov. Toda stričeva roka ga je krepko držala. Kajti mož je uganil fantove misli ter njegov uporni pogled potolažil z modrimi besedami: “Nič ne de, Tonček! Samo da ostaneš zaveden Slovenec. ‘Kolikor jezikov znaš, toliko mož veljaš!” pravi slovenski pregovor. V življenju ti bo prav hodilo in pri vojakih boš hitro dobil zvezdo pod brado...” Udaril je na pravo struno. E, tete France mož je poznal svojega varovanca! Tako je sedel potoški Tonček zopet v šolsko klop. Kljub temu, da je v Stični prebil dolga štiri leta v strogi vzgoji učitelja Kovača, od katerega je prinesel tudi črno na belem o svojem znanju in pridnosti, so mu vendar šteli v Ljubljani dve leti za eno. Saj ni znal nemško. Vpisali so ga v razred Franceta Bahovca, šolnik je bil strah in trepet učilne na Grabnu. Ta mu je nategoval ušesa, da so kar nakvišku štrlela, kakor je Tončku mnogokrat nagajala teta in večkrat tudi uganila. Da, da, fant se je dostikrat spominjal stiškega učitelja Kovača. Ko bi prišel še enkrat v njegovo očetovsko roko, bi mu nič več ne nagajal... Sošolci pa taki! Sami najhujši, ki so jih zaupa- li le strogemu Bahovcu, sicer bi podrli šolo. TaW iz trnovskega konca, s Prul in iz šentjakobskega predmestja je bilo največ cvetov, navitih kot kozj1 rog. In med te je prišel ihtavi Dolenjec, ki ni hotel ostati nikoli dolžan. Bil je najmanjši — šele proti koncu četrtega razreda jih je pustil nekaj za sabo — poleg tega se je šele od besede do besed* lovil v nemškem jeziku. Nič čudnega, da je v 18* redu hitro dvignil krohot in so sprva kazali za nji*11 s prstom. A kmalu si je s pestjo priboril priznanj-in se pri izvenšolskih povzpel do naj višjih vrhov* postal je celo poglavar paglavcev izpod Gradu. Bitke za življenje in smrt so bile na dnevnem redu. Da je marsikdaj komu v resnici tekla kri vsaj iz nosu — in je včasih pomotoma kdo mm10 idočih občutil kamen, otročadi ni bilo mar. Celo kako okno je zažvenketalo po tleh. Sam katelie Gnezda, ki je neko popoldne zašel tam nekje Prulah med dva sovražna ognja, jim ni mogel izb1 ti vročekrvnosti iz glave. In Tenček je bil pog'd. var! Saj je njegovo vest, ki je tistikrat po nenadn1 smrti sošolca Lojzka tako oživela, že na debe prekril ljubljanski prah... No, branil je slovensk0 besedo, branil dolenjsko čast in svoje osebne P18 vice. To je pa tudi nekaj. Vendar je ostal dobrega srca in kadar je pred šentflorijansko cerkvijo roval beraču svojo malico, je zadostil za kopico sv° jih “zločinov”. Tonček je v Ljubljani popolnoma predrug8^ mnenje o tetah. Gregoričeva teta se s skopo bjanovo Mico pač ni mogla primerjati. Bila Je njim dobra kot s svojim sinom, ki je kaplanoV8‘ nekje na Gorenjskem in je prišel domov pogled-le od časa do časa. Tudi kaznovala je včasih, kad«1 je bilo treba. O, pa pošteno! Le prehitro s0 ^ ganile Tončkove debele solze, ki so bile tolik0*1 ponarejene... Vsekakor se je trudila, da bi . Tončku šola prva na vrsti. Bila je — več ali nl®^e —, a da je Tonček včasih svojo dobro tetko prelisičil, ni treba poudarjati. Tudi o njeg°v bojnih podvigih po grajskem hribu ali krakovske111 predmestju se ji ni niti sanjalo. Le kadar je Pr šel domov s strganimi hlačami, mu je izpi'asa vest, a je navadno zvedela same nedolžne... “Kaj naj storim s fantom?” je nekoč odgovora sitni sosedi, ki je tožila, da Tonček prepad leze cez njeno ograjo. “Naj ga priklenem? Samo enkrat setn ga hotela za kazen zapreti v klet, pa je bil PreJ zunaj kot jaz... — Naš Tonček je živ kot °8enj, a ima dobro srce.” Prav tetina ljubezen je Tončku pomagala, da vsaj dve leti vztrajal med ljubljanskimi hišami, katerih se je kaj kmalu naveličal. In ko bi še druščine ne imel z vsemi pestrimi domislicami mestnih Paglavcev, potem si ga Bog vedi, ako bi je lepega dn ie na svojo pest ne popihal proti Stični... Izmed vseh spominov na Ljubljano je Tončku °stal najbolj živ oni, ko se je tetini kozi Meki za-**°telo tujega zelja. To pa je bilo takole: Teta Franca je redila kozo, da je imela vsaj toleko pri hiši. Dosti dela ni imela z njo: mož ji je Pa vrtu zbil lesenjačo, zelenja pa je bilo tudi povsod dovolj. Saj koza ni izbirčna žival. Tonček jo je tad dražil in ob pogledu nanjo obujal spomine na d°mači pašnik ter svojo čredo. Tudi se je rad po-Pudil teti, da pelje njeno “živino” past. Nikoli ni 'ittel z njo sitnosti, a zdoma je le prišel z vso upra-v'ženostjo in celo s pohvalo, da je priden ter po-strežljiv. Fant je držal za vrv le toliko časa, da so Prišli v hrib njegovi prijatelji. Potem je kozo pridal k drevesu, ji voščil dober tek ter odhitel s Paglavci na veselo gozdno igro. Le od časa do časa Prišel pogledat, kako se žival pase, če seveda P' Pozabil. Res jo je vselej dobil, ko je lepo pridana pridno mulila travo ali smukala grmičje. Tudi ono popoldne je gnal kozo s tetinega vrta. a komaj je prišel na Mačjo stezo, že ga je dohite-a kopica sošolcev. “Kaj neki bi se šli danes?” je vprašal eden U|Ped njih. “Roparje in orožnike se za nas najbolj spodobi!” “V redu!” se je glasil zaključek. In že so se Razporejali v dve skupini. Tonček ni imel niti to->ko časa, da bi peljal kozo više v reber. Kar k P'veniu drevesu ob poti jo je privezal. “Saj daleč se menda ne bomo izgubili. Za pot ®>nov bo pa tu kar pripravno,” si je mislil ter £®nem kričal paglavcem: “Jaz sem seveda ropar! r'tnojkokoš, da me danes živ krst ne dobi!” Ni minilo pet minut in dečki so se razkropili vsem grajskem hribu. Koza je nekaj časa žalo-. P° meketala in gledala za njimi. Si je pač zaže-la vesele družbe, katere navadno ni bila deležna. °nčno se je — kakor vedno — vdala v svojo sa-“tarsko usodo ter začela muliti travo. O, kako Cna je bila tod na parobku! Ni storil napak Ton- ček, da jo je danes privezal za spremembo ob poti! Nato se je žival spravila na robide ter se od zadovoljstva sladko oblizovala. Toliko jih je bilo, tudi na drugi strani poti, kjer se je dvigala s tal zidana ograja, ki je segala odraslemu človeku nekako do pasu. Da, ravno ob zidu so bile najboljše in te so zvabile kozo s parobka na Mačjo stezo, kakor se je imenovala in se menda še danes imenuje ona pot na Grad. “Meeeeče!...” je zameketala žival, ko je osmukala robide in najbrž od samega dolgega časa začela tuhtati, kaj neki je za zidom. “Ko bi bila kozel, ne bi bila tako radovedna”, se je pozneje prepričeval Tonček. A dejstvo je, da se je Tončkove tete koza Meka dvignila na zadnje noge, se s prednjimi uprla na zid ter stegnila vrat. Kaj je videlo njeno, v čednosti, ki se ji pravi zmernost, bolj malo vzgojeno oko? — Vrt, lep vrtiček ene izmed hišic, kakor je bila tetina, ki so se vrstile ob poti na Grad prav od Florijanske cerkve Zid je bil namreč vrtna meja, kajti tik pod seboj je koza Meka zagledala gredice. Žal so bile mnogo niže kot pot, na kateri je stala. Na gredicah pa----------- Zeljnate glave, ohrovat, sladke kolerabe... Ah! Same dobrote, ki rastejo sicer tudi na tetinem vrtu, toda gorje ako bi se jih le dotaknila!1 A tu je na tujem in v bližini ni nikogar... Meka v svojih kozjih možganih ni prišla do drugega zaključka kot do tega, da je zelje dobro, ohrovt boljši in kolerabe prava slaščica. Torej bo mogla celo izbirati, da le pride na vrt. Da je njena vrv prekratka, močna in obenem trdno privezana na drevo ob Mačji stezi, vse to je požrešnost požrešna prezrla. Niti trenutek je ni več vzdržalo. Samo še radostni “Meeeeee!...” in že se je pognala preko zidu. Skočila je v globino, a preden je prišla do obljubljene, pojedine, ji je vrv neusmiljeno zadrgnila vrat... Uboga Meka tete France je žalostno končala pol metra nad slastnimi kolerabami, po katerih je še v poslednjih trenutkih zavijala oči------------- Ko so razbojnika Tončka čez kako uro le srečno ujeli orožniki, je prišel gledat, kako se pase varovanka. Dečko je onemel od začudenja: koze nikjer, vrv pa napeta čez Mačjo stezo kot struna... Takoj je bil na zidu, kjer ga je pogled na nesrečno Meko tako prevzel, da je na ves glas zajokal. Pa naj še kdo reče, da nima ljubljanski grajski razbojnik mehkega srca!... za grunt, in mu je branila. A kaj so pomagale pr08" nje, ko je Janez trma!1 Le mladi je vselej popustil naj je rekla kar koli. Tonček je zvedel o bratovi poroki. Mati je P1" sala teti Francki. Tudi o tem je dobil pošto, da je v Potoku po dolgih letih zopet zapela zibka. Sic®» ne ona široka, ki je zibala njega in Nežiko, pa S8J to ni važno. Zibka poje in on je postal stric. Re® že četrič, toda zdaj se je tega prvič znvedel v vsej stričevski resnosti. Takoj se je pobahal pred sošoj" ci, izmed katerih še nobeden ni bil deležen te časti- Da, kadar bo šel domov, bo kupil štiri medene kolače: za Francina dva, Lojzko in Mihca, za Ane-kinega Lojzka in Janezovega Janeza. Moral se bo vendar izkazati, sicer ni nič boljši kot skopa tet® Mica iz Gorenje vasi, ki je v času njegovega lju^” ljanskega šolanja zatisnila trudne oči. Pa ni n*® s seboj nesla, prav nič, dasi je stiskala sleheO11 krajcar. O, stari pipec Tončku še ni izginil iz SP° Tončka do pozne noči ni bilo domov. Teta je kozi že zdavnaj nastlala hlevček in bi jo rada po molzla. “Le čaka naj Tonček! Danes jih bo dobil,” je prepričevala samo sebe. Ko pa je končno prišel zgrevani grešnik sam domov in je takoj na pragu izdavil med ihtavim jokom: “Koza... koza Meka... se je — obeeesilaaa!...” je teta Franca od presenečenja pozabila na svoj trdni sklep... . ^ gn(/Q MASKA (s str. 193.) VČASIH JE LUŠTNO B’LO, ZDAJ PA NI VEČ TAKO... V dveh letih, kar je bil Tonček v Ljubljani, se je na Pintarčkovi domačiji v Potoku marsikaj spremenilo. Mati je prepisala posestvo na Janeza, ki se je še isti mesec oženil, V hišo je pripeljal Blis-kovo Micko iz Stične. Služila je za kuharico na Opčinah na Krasu pri stricu župniku. Ljudje so govorili, da jo je nagnal, dočim je ona trdila, da se je sama naveličala gosposke družbe. Toda vaščanke ji niso verjele, kajti prinesla je domov vse polno gosposkih in polgosposkih navad, ki niso bile nika-ko spričevalo za njeno “naveličanost”. Rute ni dala nikoli več na glavo in pri delu si je nerada umazala roke. Marijana je slišala prvi teden po sinovi poroki, ko so se stiške ženske pogovarjale iz cerkve gredoč: “Slep je bil Pintarčkov Janez, slep!...” Materi je bilo hudo. Saj je videla, da Bliskova ni Priznajmo, da je ta NOVA MASKA dobro mišljena in kaj zapeljiva. Zato je tudi nevarn8 Ljudje, ki nimajo navade, da si natikajo masko, di na obličjih drugih maske ne spoznajo lahko. munizem je žal še vedno premalo znana rec. Lah ist koveren svet še vedno ne verjame, da komun* ^ NIKOLI ne odpre ust, če si ni poprej nadel m&8^" “Razmere” so bile take, da so titovci spreJ6 mali povelja iz Moskve. “Razmere” so bile take, da je Tito obrnil M°s kvi hrbet... “Razmere” bodo prinesle, če pojde komunist01^ setev v cvetje, da si bosta Moskva in Belgrad Sp®' stisnila prijateljski roki. Glave titovcev so tren*1^ no v “neodvisni” Jugoslaviji, njihova srca s0 Moskvi in bodo ob drugačnih “razmerah” tudi g‘a za seboj potegnila. Ne dajmo se vleči za nos komunističnim nias^ kam, pa naj še tako lepo “bratsko” podobo nosi)0. IZ MATIČNIH KNJIG N.S.W. Krsti V Cabramatti je krstna voda dne 11. junija °blila Sonjo Hrvatin, drugorojenko Etoila in Do-re r. Kalčič. Botrovala sta Jože in Marija Dekleva. V Leichhardtu, cerkev sv. Columbe, je dne 18. Janija prejela sv. krst Ana Jožica Nemanič, drugo-r°Jenka Jožeta in Marije r. Berne. Botrovala Rudolf in Marija Mavrič. V Paddington so dne 25. junija prinesli h krstu 12 Redferna Francko Zore, prvorojenko Otona in Štefke r. Samsa. Botrovala Janez in Angela Jamšek. V Q!acktownu sta dne 2. julija postala kristja-118 dva novorojenčka: Peter Ciril Židan se je pridružil bratcu Tončku in sestrici Marlenci v družini Antoni in Angele r. Nahtigal, ki žive v Doonsidu. Botrovala Lojze in Zofija Bolte. Tomaž Leo Kovačič, drugorojenec družine Jožefa in Marije r. štemberger, žive v Scho-fieldsu. Botrovala Rudolf in Marija Ceglar Srečnim staršem in nadnaravno prerojenim malčkom iskrene čestitke! Poroke V l*addington sta si prišla obljubiti večno zakonsko zvestobo dne 1. julija Staniilav Kolar, doma iz Beltincev, in Marija Zver iz Odrancev. Obe župniji sta v Prekmurju. Nevesta je le malo dni poprej prifrčala k svojemu ženinu iz Avstrije. Wentworthville je videl slovensko poroko v ondotni cerkvi prav tako 1. julija. Zakrament sv. zakona sta si dala Danilo Šajn, doma iz Ilirske Bistrice, in Zofija Smerdel iz Podgraj. Tudi ta nevesta je na ženinov “poklic” malo prej dospela pre ko morja. Obema paroma vse DOBRO na skupno življenjsko pot!' Tudi imrt je žela Dobro pripravljen za odhod v \ečnost je pc težki operaciji dne 19. junija v bolnici izdihnil svojo dušo Henrik Pantner St., iz kraja Toongabbie blizu Blacktowna. Dočakal je 65 let. Pogreb je bil 22. junija po sv. maši v Blacktownu na pokopališče Riverstone. Za rajnim žaluje vdova s sinoma Emilom in Henryjem, ki sta oba porečena. Naj blagemu možu, ki smo ga dolga leta redno videli pri slovenski službi božji v Blackto\vnu, pogosto tudi na naših romanjih, sveti večna luč! “Plavaj, plavaj, barčica!” (Fantje in dekleta se igrajo v hostelu p. Bazilija v Melbournu) Ewald Kampuš: NI JE POTI NAZAJ... Povest davne Avstralije Tistim, ki želite brati o preteklosti Avstralije, bo s to Kampušovo povestjo močno ustreženo, \apol zgodovina, napol pisateljeva domišljija, pa v skladu z zgodovino. Izhajala bo v vseh ostalih letošnjih številkah. Njen naslov bi lahko tudi bil: Srečanje dveh dob (kamene in moderne). — Ur. T. BENNILONG JE BILO IME MLADEMU MOŽU, črnemu avstralskemu domačinu, živel je enako življenje kot ves njegov rod. Le to ga je ločilo od drugih mož in fantov, da je mnogo razmišljal o pesmi čarovnika Kuuronga, prireditelja ceremonij in slavnega pevca črnega rodu. Ko se je ljudstvo zbiralo ob večerih na bojni ples — corroboree — je Kuurong pel poleg zelo starih pesmi eno novejšo — o tajinstveni ladji s peruti in čudnih dvo-nožcih, oblečenih od nog do glave. Kakih osemnajst-let bo od tega, ko so se nenadoma pojavili ob obali, pa kmalu spet odšli. Avstralci so zastonj ugibali, kakšna bitja so bila. Morda možaki bojevniki, morda ženske potepenke. Precej razburjenja je bilo takrat med Avstralci, pa ko so leta minevala >n ni bilo nadaljnjih obiskov, je kmalu steklo življenje po starem. Bennilong se je motno spominjal, da je videl z lastnimi očmi bele peruti na morju, drugega nič. Čarovnikova pesem je vedela več. Kadar jo je Bennilong slišal, si je rekel na tihem: “Vrnejo se! Ko so enkrat zavohali našo zemljo, naj so prišli od koderkoli — vrnejo se!” Medtem je rod živel po svoje, prirejal “cor-roborees”, nastavljal divjačini zanke, lovil ribe it. učil mladino brati sledove. Letine so bile dobre in ljudstvo se je množilo. Poedinci so odmirali, nekaj od starosti, nekaj od bolezni, neredki zavoljo pogleda na “pointing bone”. Umrl je tudi Kuurong in z njim je umrla pesem o perutasti ladji. Mladi Bennilong pa ni pozabil na ladjo. Saj se mora vrniti! Ni minil dan, da bi ne šel skrivaj na oba °i sedel na visoko skalo in oprezoval. Prišel bo daj1' ko se bodo bele peruti spet prikazale na sinjem 0 zorju nepreglednega morja. i r. Tudi v daljni Angliji, o kateri se Bennilong še sanjalo ni, so v času med 1770 in 1787 s^°/,jj pozabili, da je njihov rojak, kapitan Cook, 0 novo zemljo daleč doli na jugu in ji dal ime. Holland. Imenovali so jo tudi Terra Australis ^ cognita — neznana dežela na jugu. Res, 1!ez”ana’ strahotno oddaljena, kdo bi se hotel zanimati z njo? Pa je nekoč pred vlado v Londonu padlo vp šanje: Kam s kaznjenci, ko so ječe zanje PoS premajhne? Tedaj so se spomnili Avstralij? vprašanje je bilo rešeno! Prikimala je vlada, P11, mal je kralj George III. V Avstraliji ne bo *1®a_ graditi ječ, mogočni evkalipti bodo dali streho znjencem in služili namesto obzidja. Res, tudi nasprotni glasovi so planili na Kaj? Z zločinci in kaznjenci hoče britanski imP^ začeti novo kolonijo? Nikakor, to ne sme biti? b kapitan Arthur Phillip, ki ga je vlada imenovala ^ prvega svojega poverjenika v Avstraliji, je SP močno dvomil nad politično modrostjo vlade, goma se je vdal. Zagledal se je v bodočnost v gačni luči. Po prestani kazni bodo ljudje spet s bodni, ostali bodo v Avstraliji, si izbrali vsak 9 košček ondotne zemlje in jo mirno obdelovali- " in za svobodne sinove in hčere. Začeli so pripravljati prvo odpravo kaznJ cev. Pristanišče je oživelo, več mesecev so ,j. priprave. Prišel je dan, ko je imela prva ladja o ti na morje. Množica ljudi se je zbrala na 0 Veliko je bilo radovednežev, veliko takih, ki s0 mali od svojcev solzno slovo, od obsojencev inv mrščakov, ki so jih imeli odpeljati. Žalostne ^ ske so posedale po zabojih in molile k Bogu srečno pot in še bolj srečno zopetno svidenje. Dolge kolone kaznjevcev so se krajšale, ^ ladje požirale vstopajoče. Tu pa tam je glasno ^ stokal kaznjenec, ko so se mu okovi zarezali P*' globoko v mišičevje. Končno je prispel zdravnik White z lekarniško torbo v roki in do -zadnJ segal v roke prijateljem in znancem. Tudi an-' kanski pastor Rev. Richard Johnson s sop>°£0 bil pripravljen na odhod. Ladje so druga za drugo dvigale sidra in | ščale stranska jadra. Veter se ja počasi nabn'8^ jadra in težke ladje so komaj vidno drsele na prto morje. Hreščeča množica na obali se je raz .iala- . .jftj Kapitan Arthur Phillip je zapustil povelji'19 stolp in odšel v svojo kabino. I IT. Bennilong se je vračal z lova. Težak lcenguruj >ttu je visel čez pleča, v desnici je držal kopje. Ni 81 niogel kaj, čeprav tako otovorjen, si je počasi otiral pot do svoje razgledne skale. Ves začuden J® napel oko, ko je up;ledal na razigranem morju daleč pred seboj nekaj novega. Svetlikalo se je in °cividno prihajalo bliže in bliže, čez čas si je rekel: “Bele peruti! Tiste iz čarovnikove pesmi! Vr- so se, vrnili! Vedel sem, da se bodo!” Pograbil je lovsko kopje, si natovoril kenguruja in se kmalu ves upehan ustavil v naselju, kjer stala tudi njegova mia-mia, preprosta koliba. “Vrnili so se, skrivnostni tujci se bližajo obali!” Vse pleme je prisluhnilo, si ponavljalo besede, Nastalo je splošno razburjenje. Moški so segli po °r°žju in drveli za Bennilongom, ki je nehote po-stal njih vodja. V nekaj hipih so stali ob morju. Črni Avstralec oborožen s sulicami, u»ierangom in ščitom. Oblečen v posumovo kožo. (Slika iz Vrhovčeve knjige: Avstralija in nje otoki) Morska pošast je bila zdaj že prav blizu. Mrša- Vl Benilongovi bojevniki so si nameščali vitka ko-*>Ja z dolgo nazobčano palico, na tleh pred vsakim sta ležala dva bumeranga, po ena smrtna palica in °sebni obrambni ščit. Vse je bilo pripravljeno za spopad. Perutaste c*Je so že spuščale v morje čolne, vse drugačne so jih poznali Avstralci. Niso bili iz lubja. Na njih so se začele prepel j a vati z ladje na obaio množice čudnih dvonožcev v rdečih suknjah. Boječe so se ogledovali po okolici, če morda ne preti odkod nevarnost. Ali so slutili, da preži nanje Ben-nilongova zaseda in se bo vsak hip usula nanje toča smrtonosnih kopij in bumerangov...? Toda črni bojevniki so imeli preveč neznane prizore pred sabo, niso se mogli odločiti za nagel sunkovit napad. Eden od njih je slučajno dvignil pogled preko ladje na odprto morje in preplašen vzkliknil. Cela truma nadaljnjih beloperutastih pošasti se je pomikala bliže. Koliko? Vseh deset prstov na rokah in še enega na nogi je bilo treba pokazati, da si vedel število. Kaj bi premogla Bennilongova četica proti takemu številu tujih vsiljivcev? Sicer pa — saj ni podoba, da bi bili tujci bojevniki, niti ne ropai’ji deklet in žen. Niso oboroženi s kopjem in tudi s kamenitimi sekirami ne. Nekakšne svetlikajoče se palice nosijo čez ramena. Le čemu jim služijo? Počakajmo nekoliko! Ko bo luna razsvetlila njihova mlečna obličja, si jih pobliže ogledamo. S to mislijo je Bennilong čakal in z njim njegova bojevniška četa. Noč je legla na zemljo, rumene iučke na ladji so druga za drugo ugašale. Kričeča pesem avstralske srake (magpie) je utihnila. Izza oblakov je priplavala polna luna in obsijala s svojo medlo svetlobo palubo, kjer sta sedela kapetan Phillip in njegov prijatelj Collins v pogovoru v pozno noč. Končno sta si želela ugoden počitek in se razšla. Phillip je vrgel še zadnji pogled na svoj dnevnik, pridejal nekaj vrstic in podčrtal datum: 19th of January 1788. (Dalje.) Brisbane. — V nekaj zadnjih številk MISLI omenjate knjigo prof. Vrhovca “Avstralija in nje otoki.” Vprašali ste, da-li ima kdo med nami to knjigo. S ponosom lahko povem, da mi je poleg mnogih drugih poslala tudi to knjigo moja rajna mama. Je res vredna čitanja, čeravno je več kot pol stoletja stara. Ob njej se neposredno spominjam mame, ki mi je nekoč pisala, da vedno znova jemlje v roke to knjigo in ob njej misli name. Živo se je zanimala za Avstralijo in posebej za državo Queensland. Opazila je, da smo 1.1959 obhajali stoletnico, odkar se je CJueensland ločil od N.S.W. in postal samostojen. In takrat mi je mama poslala čestitke ter želela Queenslandu vsestranski lep razvoj za bodočnost. — Janez Primožič. ri Uv- KOTIČEK NAŠIH MALIH drugemu ne izgubimo, ko je Avstralija tako velik8. Torej na svidenje, otroci! Drugič Vani sporočit*1’ kdo mi bo prvi pisal. Joj, skoraj bi Vam pozabila povedati, kdo sem-Sem šolar, prav tako kot Vi, malo večji, seveda, Pa vendar šolar. Pa recimo rajši: šolarka. Zato se bo mo dobro razumeli, kajne? Samo vsako prvo 10 tretjo nedeljo v mesecu sem pa učiteljica v sloven ski šoli v Melbournu. Otroke imam zelo rada. M&13 Uršičeva Cvetka me med poukom kar poklicej “Anica, boš mi napisala!” Vi jo pa posnemaj^; Kajne, da ste vsi tako korajžni kot Cvetka, in 1,11 boste pridno pisali? Anica bo pa Vam. Ker še ne vem Vaših imen, Vas za sedaj kar vse skupaj PoZ' dravljam. Moj naslov je: Miss Anica Srnec 110 Napier St., Fitzroy, VIC. Zdaj pa berite, kako je ena mojih učenk nap1 sala zgodbico, ki jo je slišala v naši šoli! Odkar je odšla gdična Neva in »ta potem kmalu obnemogla znana nam Slavka in Slavko, je “kotiček” — zaspal... Če je bilo mnogim ali samo nekaterim žal, tega no vem. Meni je bilo. Odkar so pa v Melbournu začeli s “slovensko šolo”, je prišlo novo upanje za Kotiček. Zdaj se je ponudila gdična Anica — toda sami či-tajte njeno pismo. Jaz moram le še to povedati, da je prostor za Kotiček v MISLIH odstopil — g. Vampec! Naročil je, naj objavim v tej številki njegovo slovo in se zahvalim “za trud, ki ste ga imeli z branjem njegovih prispevkov”. Anici in g. Vampcu — najlepša hvala! ITr. Ljubi moji otroci: — Vem, da Vam bo okoli ustnic zakrožil ponosen smehljaj, ko boste v MISLIH zopet zagledali svoj Kotiček. Kajne, da ga boste pridno brali in seveda tudi vanj pisali? Pišite, kar hočete. Pisemca pošiljajte meni (ali pa patru uredniku.) Veste, jaz sem zelo vesela, kadar se poštar oglasi pri nas. Ta mesec ga boni še z večjo nestrpnostjo pričakovala, kajti pri naš) 1 mi bo pisma mojih prijateljčkov iz različnih krajev Avstralije. Včasih bom tudi jaz napisala kako po-vestico, toda poglavitna bodo zmerom pisemca, ki jih pričakujem od Vas. Zvedeli boste tudi kaj o naši slovenski šoli v Melbournu. Vsak mesec bo objavljen najboljši spis naših šolarjev. To se bodo kosali, kdo bo prvi! Tudi moji šolarji bodo z veseljem prebirali Vaša pisma. Tako nas bo Kotiček povezaval, da se drug Drvar in povodni mož NEKEGA DNE JE DRVAR sekal drva blizu odo- k»l< vode. Kar naenkrat mu je padla sekira v v< Ubogi drvar se je vsedel na travo in žalostno joK“ ker je izgubil sekiro. Povodni mož ga je slišal in j® prišel iz vode z zlato sekiro in ga je vprašal: to tvoja sekira?” Drvar je odkimal in rekel: “Ne, to ni moja se- kira.” Povodni mož se je vrnil v vodo in prišel na**J s srebrno sekiro in je vprašal: “Kaj je to tvoj sekira?” Drvar je odkimal in rekel: “Ne, to ni moja sekira.” Povodni mož se je vrnil v vodo in prinesel Pl£1 vo sekiro in je vprašal: “Kaj je to tvoja sekira?” ,In drvar je rekel: “Ja, tista pa je moja sekira.” In zato, ker ni lagal, povodni mož je dal 0 varju vse tri sekire. Drvar je bil tako vesel, da Je šel domov in povedal vsem svojim sosedom, kaj mu je dogodilo. . ^ Neki drugi drvar se je smislil (domislil), . tudi on poskusil. Kadar je prišel tja, je vrgel se ro v vodo in se je vsedel na travo in je začnil čel) jokati. Povodni mož ga je slišal in je priše' 1 vode z zlato sekiro in ga vprašal: “Kaj je to tvoja sekira?” In drvar je rekel: “Ja, to je moja sekira.’ Povodni mož je bil tako jezen, da mu 'ii dal 11 zlato ne srebrno in ne njegovo sekiro, zato keI lagal. — Anica Brne oCii govorite človenčko ? (Iz ameriškega časopisa.) THE WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION CLUB, of which Dr. C.P. Ivancie (Ivančič) is pre-sident, sponsors a weekly class in the Slovenian language, conducted by the Rev. Leopold Mihelich, assistant pastor of Holy Rosary Chureh in Denver, Kolorado. The classes are held every Monday evening at *:30 p.m. in the newly remodeled meeting rooni at rear of Holy Rosary Chureh, 47th and Pearl St. Anyone interested in the Slavic languages and his-tory is weleome to attend. There is no tuition chav-8e- Ali the classes are extremely interesting. From 20 to 30 students are in attendance every week. Last month one of the sessions \vas attenaed by 3 reporter for the Rocky Mountain News. After a half hour drill in common everyday expressions, “Lahko noč” (good night), “Dobro spite (sleep vvell), “Ali govorite slovensko??’’ (do you speak Slovenian?), “Malo” (a little), “Kakšen dečko” (what a guy) — Father showed us some beautiful colored slide pictures of his n a t i v e “Zelena štajerska” (Green Styria) in Slovenia to the ac-companiment of soft Slovenian folk mušic on his tape recorder. The pictures emphasized the green-ness, beauty, and fertility of the valleys and mount-ainsides of Slovenia, as well as some of the mo-dern buildings and bx-idges constructed after World War II, contrasted with the ancient castles and fortresses of medieval times. KAKŠEN DEČKO! Father Leopold Mihelich, the instruetor of tha Slovenian classes, also teaches French in the Holy Rosary grade school, in Denver, Colorado. He is a displaced person from Yugoslavia, and had some harrowing, hair-raising experiences during the war years. He narrowly escaped death on several dif-ferent occasions. Finally, in 1946 after the Com-munists had taken over the government, Father Mihelich was forced to flee his beloved homeland. o • > c (A 0) N > ’<5 - P ‘o. .M 2 ^ M rt u C a o o •- X- J •o i s g g j *- Ji g ► £ M ** > 72 >M a g : N C C <0 o u £ S ,M e fl w := g O >u > u « S X c o O n U JA IA 0 a « • m N M >M •-» ta 1 c tl 4) ,M M 5 .§ o •? « « .5 E a s « Jt '-1 U " -g '5 ■S I ° a h 2 % a S -2 1 B rt (0 E "O 7* ^ i o. 4) -r o rt +* Iz Slovenske vy Duhovniške Pisarne n.s.w. Službe božje Nedelja 16. julija (tretja v mesecu): Leich-hardt, sv. Jožef ob 10:30. Nedelja 23. julija (četrta v mesecu): St. Patrick, Sydney ob 10:30. Nedelja 30. julija (peta v mesecu): \VOLLON-GONG, katedrala ob 5. popoldne. Vse drugo kakor po navadi. Nedelja 6. avgusta (prva v mesecu) : Blacktown ob 11. Popoldne romarska pobožnost v Marayongu nedaleč od Blackto\vna. ROMANJE V MARAYOBiŽ V nedeljo 6. avgusta pop. Za letošnje romanje v avgustu, v čast Mart)1 Vnebovzeti, smo izbrali nekoliko bolj oddalj^ kraj. Vemo pa, da mnogim ne bo “oddaljen”, s8^ dosti naših ljudi živi v Blackto\vnu in naprej S°r do St. Mary’s in čez. Marayong je prva postaja onkraj BlacktoW»* na progi Blacktown — Riverstone — itd. Takoj pri postaji je cerkev, podružnica black' to\vnske župnije, dovolj velika, da nas sprej®j Poleg nje dvorana, kjer se bomo zbrali po pob°z' nosti v cerkvi. Spored: 1:30 zbiranje udeležencev za procesijo; Nedelja 13. avgusta (druga v mesecu): St. Patrick, Sydney ob 10:30. NE POZABITI! Vnebovzetje Marijino pride letos na torek 15. avgusta. To je eden redkih zapovedanih praznikov v Avstraliji. Naj se vsak potrudi k sv. maši ta dan, dolžnost veže kakor za nedelje, ako je le mogoče. Povsod bodo tudi večerne službe božje. 2:00 procesija z molitvijo rožnega venca; 2:30 pridiga, nato pete litanije MB in blagot0'' Oddaljeni lahko združite romanje s sv. H*** v Blacktovvnu ob 11. uri. Cerkev je tudi v Bl*c^ townu le nekaj minut od postaje na St. Patrick u ci. (Okrepčila si prinesite s seboj.) Za družabni sestanek v dvorani po poboŽI>Os^ v cerkvi bodo poskrbeli Slovenci v bližini s8®' Igrala se bo tombola, da ne bo nikomur dolg^8'’ Vsi prijazno vabljcn* * To skupino romarjev je ujela kamera Stanka Šušteršiča na majskem romanju v MarrickviHe* NA PISMO IZ RICHMONDA, F/C. (Glej št. 6, stran 187) 1. Treba je vedeti, da tu v Avstraliji vse ^državanje verskih zadev — župnij, cerkva, šol, °ran, duhovnikov, šolskih bratov, nun itd — sloni Sai»6 in izključno na prispevkih vernikov. Država *}e Prispeva ničesar v denarju, pač pa daje nekaj rugega, kar je vredno več ko denar — popolno !vobodo vere in njenega udejstvovanja. 2. V Avstraliji je po državni ustavi uzakonjena °citev države in Cerkve (in to velja tudi za neka- Uska verstva), ni pa ločitve od vere v Boga. Urad-na Avstralija priznava Boga in je vesela, če ga Poznavajo tudi njeni državljani in svojo vero vanj udi v dejanju kažejo. Le en dokaz: Del vsote. 1 Jo daš v podporo verskih zadev, lahko odbiješ vsote, ki jo moraš navesti, kadar plačuješ drža- Vl davek od svojih dohodkov (income tax). Z dru-besedo: Avstralija naravnost pričakuje od svojih ^ebivalcev, da od svojih dohodkov dajo vsako leto 01lko in toliko v podporo verskih zadev, naj že bodo atoliške ali drugačne. Cerkve so tudi oproščene 2e tol j iškega davka. 3. Kar država pričakuje, to naša Cerkev svojini Vernikom zapoveduje. Poleg znanih pet cerkvenih **poVedi je tu še šesta (enako v Ameriki, Kanadi in ® kje); Podpiraj Cerkev in duhovnike! V danih , oliščinah Je ta zapoved zelo razumjiva. če ho- 3° verniki imeti svoje cerkve, duhovnike, sv. ma-zakramente..., pač morajo vse to vzdrževati. 0 Pa tudi vemo, da cerkvene zapovedi ne vežejo ^8eh enako, v težkih okoliščinah pa sploh nehajo ®Zati. Vzemimo za primer postno zapoved, če ni-predpisanih let, če nisi zdrav, če ne moreš izbirati jedi itd, te postna zapoved ne veže. °dobno tudi glede šeste. Bogataša močno veže, manj premožnega ne toliko, siromaka sploh ne. Za-j Se ta zapoved navadno glasi: Podpiraj Cerkev duhovnike po svojih močeh in in zmožnostih. 4. Kako v praksi izvesti zapovedano podpira-. Je> splošna zapoved prepušča škofom, škofje pa . Sosto krajevnim župnikom. Marsikje je tako ure-^>n°’ 'maj° verniki za vsako nedeljo kuverte '_°be jih ob novem letu), vanje položijo svoj Ispevek in ga oddajo v “peharček”, ko možje po- V I L L A W O O D v Od avgusta dalje je vaša služba božja preneha od prve nedelje v mesecu na četrto. Tako bo s*eJ vsak mesec. 2 Naslednja služba božja bo torej šele v nedelja avgusta ob navadni uri (ob 10.) birajo po cerkvi. Drugod pa vržejo kar brez kuverte, kar se jim zdi prav. In navadno pobirajo po dvakrat: Prva zbirka je za vzdrževanje duhovnikov, druga za potrebe župnije in njenih poslopij. 5. Koliko je treba dati? Po večini je prepuščeno vsakemu verniku, da odloči, koliko “po svojih zmožnostih” lahko da. Včasih pa nastanejo v župniji posebne potrebe (nova cerkev, šola, dvorana... mora priti), ki bodo zahtevale izredne vsote. V takem primeru se župnik sporazume s škofom in svojimi verniki, kako se bo potrebna vsota zbrala. Včasih si napravijo zelo podx-oben načrt in skušajo vsakega farana nagovoriti, da se obveže (morda kar s podpisom) za gotovo vsoto, ki jo bo izplačal v teku dogovorjenega časa. V takih primerih ni prav nič čudnega, če slišite župnika na prižnici o tem govoriti in opominjati farane, naj ne pozabijo na dano obljubo... 6. Zdaj pridemo do “Christmas & Easter Offer-ings”... Ker je izmenjavanje darov ob teh praznikih (zlasti božičnih) nekaj splošnega, ni čudno, če je prišlo v navado, da se verniki ob teh časih tudi svoje cerkve posebej spomnijo. Ena navada uvede drugo — uvedle so se posebne “božične in velikonočne” kuverte. Ni pa na njih zapisano, koliko moraš dati. Tudi tu velja “po svojih zmožnostih”. Je pa gotovo najbolj preprost način “darovanja” ali “ofra”, da že doma deneš nekaj v kuverto in jo v cerkvi z eno samo kratko gesto oddaš, ne da bi motil sebe in druge. 7. Zapisal sem že, da ni nič čudnega, če slišimo duhovnika s prižnice govoriti o podpiranju cerkve. Morda je tak opomin prav posebej na mestu pred božičem in veliko nočjo — zakaj pa ne? Tedne in tedne poprej ljudje kupujejo “presente” zase in za druge, na cerkev pa tako lahko pozabijo. Seveda pa ni na mestu, če duhovnik “zmerja”, namesto da bi le bolj ali manj krepko “opomnil”, če je tisti duhovnik, ki g. Stanko o njem piše, tako govoril, ga ne mislim prav nič izgovarjati. Le to bi rekel: Tudi duhovnik je človek — človeki pa imamo zelo različne značaje: mehke in trde, prijetne in neprijetne, nekateri naravnost odurne. Vsak se izraža v skladu s svojim značajem. Ne verjamem pa, da bi bilo med avstralskimi duhovniki mnogo takih, kot tisti v Richmondu (če je g. Stanko tisto tam slišal). Kakšno skušnjo imate drugi drugod? Končno pa še en pomislek: Naš dopisnik sam priznava, da vsega ni razumel. Kaj pa, če tudi tega ni dobro razumel, kar je mislil, da razume? (Dalje str. 221) “VERIG A” ~ W fk č-'DRUŠTVO SYDNEY VESTI SLOVENSKEGA DRUŠTVA SYDNEY Z nastopom zimskih dni je naše društveno življenje ponovno oživelo. Ne sicer tako, kot bi želeli, a napredek je le. Društvo je imelo pretekli mesec svoj družabni večer v Maccabean Hall-u (Darlinghurst), na katerem so se zbrali znanci in prijatelji. Kar lepo število nas je bilo. Seveda bi nas lahko bilo še veo, če ne bi bilo toliko izgovorov in razlogov za izostanek. Vkljub slabemu vremenu je večer dobro uspel in zadovoljil navzoče. Članstvo Odkar je treba plačati letno članarino, je število finančnih članov bolj majhno. Ljudje pač mislijo, da je škoda dajati denar, če od tega ni koristi. Seveda se moramo z njimi v tem strinjati, a istočasno povedati, da plačilo društvene članarine ni stran vržen denar. Če pogledamo zadevo s popolnoma materialne strani, vidimo, da si ljudje s pla-čanjem letne članarine denar celo prihranijo. Vsak finančni član ima namreč prost vstop na vse društvene prireditve, ki jih je na leto od 6 do 12. Poprečna vstopnina na društvenih zabavah je 10/-za moške in 5/- za ženske. Zdaj pa računajte! Razen tega ne bo Slovenec, ki je narodno zaveden in želi vsaj malo pomagati slovenski organizaciji, pričakoval od vplačane članarine 100% obresti. Odbor Društveni odbor ima svoje redne mesečne sej«, katerih se odborniki redno udeležujejo. Razveseljivo dejstvo je, da je gdč. Vodopivčeva ponovno prevzela dolžnosti kulturnega referenta, ki jih je že v preteklih letih tako nesebično izvrševala. Za blagajno pa skrbi g. Mile Klemenčič J.P., ki je prevzel mesto društvenega blagajnika. je večini znana Finžgarjeva ljudska igra, ki J° n meravamo postaviti na oder 5. avgusta 1961 m cer v Maccabean Hall-u, kjer smo imeli našo dnjo zabavo. Snov igre je zajeta iz domačega kega življenja. Predstavlja resnično zgodbo, k*' ^ dan za dnem ponavlja tam, kjer eni “obračajo sede”, a drugi podpihujejo. Igralci se za svoj ^ stop resno pripravljajo. Kakšen bo uspeh, boste deli sami. Prireditev 5. avgusta ne bo večer s P som — bo slovenski kulturni večer. Seveda se ste lahko po igri tudi zavrteli in sicer ob ^om®C (| melodijah, da bo bolj prijetno. Pridite točno. igro bodo namreč vrata v dvorano zaprta, ‘la več miru. Sicer pa ni treba kulturnim slovenc6b|l posebej poudariti, da igra ni ples, zato je tre priti točno ob napovedani uri. Brezposelnost dela- Veliko število rojakov je trenutno brez Nekateri so zaradi tega v velikih težavah in s^r Žal jim nihče ne more pomagati. V takih časih s vidimo, koliko lažje bi bilo, če bi imeli močno * tvo, ki bi razen plesov in iger nudilo tudi finan pomoč. Lahko bi ga imeli. Ali veste, zakaj mamo? Pridite gledat igro, “VERIGA” vam bo a odgovor! Naslov društva. Če želite pristopiti v društveno članstvo ali te kakršno koli težavo, v kateri mislite, vanlgj0* moglo društvo pomagati, pišite na: Tajništvo ^ venskega društva — Sydney, 86 Enmore Rd«» more, NSW. ♦; >; >: >; >: ♦ >: v C SLOVENSKO DRUŠTVO SYDNEY vabi na igro v treh dejanjih: VERIGA Spisal Franc Salezij Finžgar V soboto 5. avgusta ob 7. zvečer Maccabean Hall, Darlinghurst Po igri domača zabava Vstopnina: za moške 1*' N.B. zaradi visokih za ženske V stroškov v zvezi z igro smo člani ProS morali za to prireditev vstopnino zvišati. r «» $ $ '4. $ $ % % % % $ 'ji, $ i $ $ I JUNIJSKA KRIŽANKA REŠENA NOVE UGANKE (Poslala Albina Konrad) Vodoravno: 2 Planica, 8 pila, 10 Emil, 12, ope-^a> 13 truma, 14 rano, 16 Kras 17 torte, 20 malar, 22, avtor, 25 air, 26 Metlika, 29 ubogi, 31 močan, lane, 34 Sava, 35 astre, 36 Banat; Navpično: 1 spor, 2 plen, 3 stradež, 4 ni, 5 cer-ev> 6 Amur, 7 klas, 9 Ipana, 11 imamo, 15 ar, IS orati, 19 Tarim, 20 Mikula, 21 Lemont, 23 tlačan, 24 rudnat, 27 Eger, 28 kosa, 30 bas, 32 Ava. Rešitev poslali: Alojz Meglič, Karla Twrdy, Al-'na Konrad. Nesrečni škrat je spet malo ponagajal. Vendar j® bilo lahko opaziti, da je pri “Navpičnem” tre-“a brati: 10, 12, 13, 14, to je med 8 in 16. Za današnjo številko pa ni nihče nič poslal. Pa ^ ne zato, da bi imel nekaj oddiha — škrat??? Pri ^rižankah se res počuti mrha nemarna kakor dolila.,. 1. Glavno mesto Da je ČEŠKOSLOVAŠKA slovanska država v Evropi, seveda vemo. Vemo tudi, da je njeno glavno mesto zlata Praga. Ali pa tudi vemo, da se v imenu te države skriva ime glavnega mesta neke druge evropske države? Katere? 2. Matematika. Takole stoje številke: 12 3 4 5 6 7 8 9 Richmond (s str. 219) 8. Prav gotovo je res. da imajo nekatere av-^alske župnije visok odstotek novih priseljencev, 1 so že kar dobro situirani in se v gmotnih zade-yah že odlično spoznajo (niti sedanja “depresija” ni kaj prida prizadela), šeste cerkvene zapove-’ s* pa še niso vbili ne v glavo ne v srce... Vse-ako zaslužijo primeren opomin. Kaj naravno je, a duhovniku taka počasnost udari na živce. Zapisal “primeren” opomin, če se pa duhovnik, ki Cuti, da je opomin potreben, ne zna “masati”, pač 0n sam zasluži “primeren” opomin... Seveda te yrstice ne bodo prišle pred oči onega, ki mu prekujemo srce in obisti in — jezik. Ampak če je *ekel, da ima dolžnost dati svoj “Christmas & Eas-r dues” tudi tisti vernik, ki je šele dva meseca v Vstraliji (razen če je prinesel stotake s seboj...) ,1 bil na mestu o njem “primeren” dopis v melbournskem škofijskem tedniku THE ADVOCATE, a*n bi verjetno bral. Toliko za to pot. Drugič pa — nadaljevanje fač. — Urednik. PRIPIS: Kdor je to prebral, naj gotovo pre-e|‘e tudi (v pričujoči številki) dopis iz Penritha Križem. Ondotni župnik je pa pod kritiko od av nasprotne strani. Bomo tudi o njem in nje- Ur. 1 V kil V >JV1 UU1, A. / V/lll V UUUi V A I 8°vih “Jugoslovanih” še kakšno rekli. Če seštevaš navzgor, poprek, poševno, dobiš zmerom drugačno vsoto. Zdaj prestavi številke tako, da dobiš pri seštevanju vsoto 15 iz vsakih treh števil navzdol, poprek in v diagonali. 3. Moder mož Kaj ima moder mož vedno pred očmi? NADALJNJI DAROVI ZA SKLAD £ 4.0.0: Jože Zorman; £ 3.0.0: Darko Kralj; £ 1.0.0: Prane Bresnik, Alojz Čebokli, Ludvik Martin, Ivan Kovačič, Vera Kovačič, Neimenovana, Jožef Skubin, Franc Nusdorfer, Jože Kapušin, Anica Srnec, Ivan Kavčič, Edvard Žvab, Rudolf Uljan, Karla Twrdy, Petrina Pavlič, Andrej Grlj; £ 0.10.0: Slavko Jaklič, John Porok, Jožica Grošelj, Franc Mirnik, Ivan Žele, Marjan Hrib, Janez Ivec. Prisrnča hvala tem in nadaljnjim! Če bo tudi V drugi polovici leta tak “pritisk”, bomo z januai’jem lahko list še povečali!' Na korajžo! Na drugi strani pa: Na mnoge še čakamo, da se oglase z naročnino, če že ne tudi z darom. Polovica leta je za nami — NE POZABITE! NEW SOUTH WALES Riverstone: — Pošiljamo Vam novi naslov in se obenem prav prisrčno zahvalimo za redno pošiljanje MISLI. Zelo z veseljem jih čitamo, ker najdemo v njih veliko poučnega, lepega in zanimivega. Želimo dobivati list še nadalje. S .-poštova-njem — družina H. Hafner. Stanmore: — Pošiljam zaostalo naročnino in za naprej se odpovem MISLIM, ker mi ne prinesejo dovolj novic. — Matilda Ilešič. Sydney: — članek v junijskih MISLIH pod naslovom: Slava najboljšim sinovom Slovenije me je pretresel. Moj nepozabljeni preblagi sin Marijan med njimi!!?? Kdo ve? — žalostna mati A.F. Penrith: — Napisati želim nekaj v spomin na na mojo rojstno faro. Tu v Penrithu se mi zdi cerkev precej dolgočasna. Sv. maše so brez petja, oltarji bolj slabo okrašeni. Tudi otrok je malo pri mašah. Okolica je zelo bogata. Lepo bi bilo, da bi cerkev povzdignili, vsak bi šel vanjo z bolj veselim srcem. V Penrithu živi več Jugoslovanov in vsi bi radi nekaj prispevali, da bi se cerkev obnovila. Vsako nedeljo se spomnim na našo farno cerkev sv. Jakoba ob Savi. Njen god je 25. julija. Za župnika je že tri leta g. dr. Ambrožič. Je srčno dober gospod in jako gospodarski. Vsa fara ga zelo spoštuje. Zelo se je zavzel za popravilo cerkve, ki je bilo jako potrebno. Fara je rada pomagali z denarjem in prostovoljnim delom. Najprej so z velikimi stroški cerkev prekrili, potem jo začeii znotraj prenavljati. Razširili so vhodna vrata, da se ljudje manj drenjajo, zato je več miru v cerkvi. Postavili so tudi nov oltar, posvečen Brezmadežni. Je prekrasen. Blagoslovili so ga škof Anton Vovk. Sprejem nadpastirja je bil zelo slovesen, velika množica se je zbrala. Med sv. opravilom je bila cerkev natlačena kot škatlica za vžigalice, zunaj je pa ostalo ljudi še za eno cerkev. Spomin na cerkev, kjer sem bila krščena in birmana, mi bo ostal v srcu do konca dni. Zdaj sem še nova y Avstraliji, poročila sem se pa že tukaj in sicer v Paddingto-nu. Vsem Slovencem prav lep pozdrav! — Francka Dejalt. Burwood: — Naprošamo Vas, da objavite v prihodnji številki naše sporočilo v zvezi z romanj«0’ v Marrayong prvo nedeljo v avgustu. Smo nam*®* organizirali za družabni sestanek v dvorani P° r° manju nekaj drugačnega kot je bilo doslej. Upa111®’ da bo vsem udeležencev ustreženo, ker bomo im®1 pravo TOMBOLO. Vsi vemo, kaj je tombola in k* ko se igra. Seveda ne bo brez dobitkov. Zato tu zaradi tombole vabimo na to romanje vse rojake in rojakinje od blizu in daleč. Upamo, da se bomo dvorani prav lepo imeli. Tombolo bosta imela skrbi Drago Ilijaš in Favsta Kariž. Na svidenje ir‘ dobro srečo vsem! — Družini Kariž in Nagode- Fairfield. — Kadar čitam MISLI, se mi zdi lep domač pogovor, zato komaj čakam vsak nies®c' da dobim košček te domačnosti v roke. Saj bo 12 let, odkar sem v Avstraliji, pa se le ne nioJeI1 n8 1(0 ošt' prav privaditi. Ne na zimo o sv. Jakobu in ne nekatere navade. Posebno smešno se mi zdi se ljudje pozdravljajo s “halow”. Kako lepo sp1 ljivo smo pozdravljali doma: Dobro jutro, doo dan, pa: z Bogom. Otroci smo vedno pozdravu duhovnike s Hvaljen Jezus, isto je bilo v šoli- ^ pozdrav je bil najlepši zgled mladini, da je W> . več spoštovanja do odraslih. Naj še opomnim, , v mojem zadnjem dopisu o sedmorčkih lahko Prl3 še ta stavek iz one revije: Leto 1931,19. marca> J bilo usodno za mater, ki je morala dati življen^ za sedmorčke... Prilagam rešitev križanke in P° zdravljam. — Karla Twrdy. . J Pripis ur.: Ko sem kot bogoslovec bil na P0^1..: Ljubljane na Dobrovo, sem srečal otroke, ki so 3 iz šole. Pozdravljali so me: Hvaljen Jezus, lepa za poDUK! Ugibal sem, kakšen “poDUK” se jim dal, da je vreden posebne zahvale. P« zvedel, da s temi besedami jemljo slovo od učiteJ po zadnji uri. Navada je železna srajca, tudi me niso znali pozdraviti samo s Hvaljen Jezus, _ je priti zraven še — poDUK. Avstralec bi se za vil, preden bi izrekel tako dolg pozdrav. Nje£ jezik ima najrajši dvozložne, še rajši pa enozloz’ besede. “Halo\v” za pozdrav mu je kar dovolj«, P* še tega rad spremeni v “Hlo”. Tako ravna tudi * imeni. Naš Paddington mu je odločno Pre' skrajšal ga je v “Paddo”. In še polno takega-Karla se bo vsemu temu in takemu privadila naslednjih 12 letih... dolg’ Ga- j^CTORiA Toorak: — V Avstralijo sem prispela 11. maja ’1- Na ladjo v Melbournu nas je prišel pozdraviti ^ Bazilij. Dal mi je eno številko MISLI. Komaj jo malo pregledala, sem sklenila, da se naro-'Mtn- želim imeti vse tiste prejšnje številke, v ka-erih je v nadaljevanjih “Esterina knjiga”. Narodi« tudi Dantejev “PEKEL” (žal nam je pošel, la, a*no na novo pošiljko — ur.) Rada bi tudi vede-Ce lahko sama kaj napišem za MISLI. (Zelo u°t>rodošla ponudba — ur.). Sklenila sem, da boin Avstraliji vedno sodelovala s slovenskimi skupi-da naš rod tukaj ne zamre. Tako lepo je ei-^ knjige in liste, ki so napisani z lepo domačo esedo. šele zdaj v Avstraliji prav vidim, kaj pocenita besedi Slovenija in slovenski jezik. S spoš-°Vanjem ostajam — Jožefa Grošelj. Il'itzroy: — Prijateljstvo me priganja, da na-?'šem novico za rojake in rojakinje, eni od nas pa ’skrene čestitke. Nisem samo njena prijateljica, ponosna sem nanjo. V mislih imam tukajšnjo ^riteljico slovenske nedeljske šole, gdično Anico ‘ l‘n®čevo. Ne bom pisala o njenih uspehih med ^adino, to se je že drugače razvedelo in se bo še. Bog da. Ni pa znano javnosti, da je Anica od-cria dijakinja na tukajšnjih višjih šolah. Že pred n°v>m letom je naredila maturo na kolegiju in sicer dvema “second class honours”. Menda bi se to t6kl° z dvema odlikama. Ta krasni uspeh ji je pri-esel državno štipendijo (Commonwealth scholar-,*P) za vstop na univerzo. Poleg- tega so ji priso-v 11 se “living allowance”, to je prispevek za vzdr-*®vanje, ki jo je oprostil gmotnih skvbi. Zdaj štu-ra na univerzi umetnostne predmete — “Arts '°Urse”. Anica pravi: univerza ni šala, z dobro ‘J° se pa že rine naprej. Tako sem živo pi-e-cana, da nam bo Srnečeva Anica nekoč še v Pii Vse e Večji ponos kot nam je že danes. Zaključujem 0 kratko poročilo s ponovnimi iskrenimi čestitkami ®ši dobri Anici! — Prijateljica. Shepparton. — Pošiljam Vam spet naročnino a list KATOLIŠKI MISIJONI in prosim, da pojete v Argentino. Naročila sem se na list že v ^Stu pa tudi po prihodu v Avstralijo sem si ;*a r*ala. List mi je zelo priljubljen, je res zelo 'ttMv, posebno ko opisuje življenje in delo na- obd *ani ših . .. Misijonarjev po daljnih deželah — življenje no žrtev. Imam vse letnike shranjene. Ne ra-g ^ein, kako da ni več ljudi med nami, ki bi imeli *Sel za tako zanimivo in poučno branje. Pa ko ^ 8 tako bogato vsebino stane samo en funt v na- ettl denarju! Naj bi ga vendar vsaj še nekateri 0eili. Zdaj pa še naročam knjige pri Vas, kakor napisano., vsega skupaj za 7 funtov. — Marija Martin. Toorak. — Ko sem kot nova naročnica pregledala letošnje zvezke sem videla, da imam v Avstraliji someščanko iz Idrije. Nemalo me je presenetilo, ko sem našla v listu tudi sliko Idrije. Lepo pozdravljam preko MISLI rojakinjo go. Bernes. Tako po domače piše za “idrski kutu”. Tudi jaz se ga rada spominjam, saj sem v njem živela 20 let, vse do prihoda v Avstralijo. Tudi ne bom pozabila “idrskih žlikrofov in prate”. Sedeli smo pod domačo lipo in kleklali, saj so idrijske čipke znane daleč po svetu. Pozdrav vsem rojakom, posebno Idrijčanom, če je še kje kdo. — Jožica Grošelj. Newport. — I am just \vriting to ask if you would transfer my late husband’s subscription to MISLI over to his brother John. Being Australian, I cannot read your paper myself. My husband Denis Ibič died of T.B. Meningitis on 2nd May. Sineerely — Ella Ibič. SOUTH AUSTRALI A Adelaide: — Tudi jaz se kot naročnik MISLI prvič oglašam. Z veseljem rešujem tudi uganke. Ne delajo mi velikih težav. Po prihodu v Avstralijo sem postal kmalu naročnik. Želel bi zvedeti, kako je umrl rojak FRANC KOSEDNAR v Wollongongu. če kdo ve, naj bo tako dober, da mi sporoči na naslov. Mnogo lepih pozdravov vsem bralcem MISLI, posebno pa znancem, ki so prispeli v Avstralijo v januarju 1959 z ladjo Queen Frederica. — Alojzij Meglič, 34 Gibson St., Bowden, S.A. Mile End. — Bo že domala tri leta, odkar sem opozoril, da v MISLIH zelo manjka gospodarskih člankov, to je takih, ki bi priseljence, neizkušene v učinkovitem vrtnartsvu, trtogojstvu in sadjarstvu, kar moč dobro poučevali v teh strokah. Odziva pa še ni. članki naj bi bili ever.tuenlo podkrepljeni s skicami. Je še vedno polovico zime in vsa pomlad pred nami letos, članki bi bili torej takoj na mestu, da bi se marsikateri bralec MISLI že letos ali vsaj drugo leto po njih ravnal. — Miro Novak. s) S :: :: :: ROMANJE V MARAY0NG ! § § 1 l ’• ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦* ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦♦* ♦♦ *♦ ♦ ♦ ♦♦ ♦♦ ♦ ♦ *• ♦♦ ♦♦ ♦♦ *♦ ♦ • ♦♦ ♦♦ »V, 223 Stran 218 NAS SOSED MARS 1*. B. A. ČE JE SOSED, mora biti tudi vaščan. Seveda je, če pomislimo, da je med milijardami zvezd, ki so sonca v nadsvetnem prostorju, “naš” sončni sistem komaj majhna vasica. Naša zemlja in njen soplanet Mars sta si v resnici bližnja soseda in sovaščana. Vendar smo dozdaj kukali v hišo tega soseda samo z ogromnimi daljnogledi. Na pet do njega se še nismo nikoli odpravljali. Zdaj se pripravljajo ruski kozmonavti in ameriški astronavti, da se res odpravijo na to sitno pot. Iz mnogih razlogov je pot zares sitna. Kljub temu pravijo, da v nekaj letih zakoračimo tja. Bomo videli, kaj bomo zagledali tam brez daljnogledov. Kaj pa že zdaj vemo o neznanem in vendar znanem sosedu Marsu? Od sonca je oddaljen 142 milijonov milj, do-čim smo “mi” samo 93 milijonov. Pri svojem plesu okoli sonca se Mars in Zemlja včasih drug drugemu približata na 35 milijonov milj. Zato smo si ga večkrat že precej dobro ogledali in preračunali njegove skrivnosti. Vemo, da je njegov dan le za pol ure daljši kot naš, njegovo leto pa šteje G87 dni. Mars je za polovico manjši od Zemlje, njegova masa ni tako gosta kot naša, le kakih 70% znaša. Zato tudi njegova privlačnost naše ne doseže. Če bi kdo zviška telebnil na Mars, bi se trikrat manj polomil kot na našem planetu. To okoliščino je treba zapisati sosedu Marsu v priznanje. Kako je pa z njegovim ozračjem, ki je v učenem jeziku atmosfera? Sosed Mars ni brez zraka. Kako bi pa nas eden v njem dihal, je drugo vprašanje. Redek je ta zrak, dassi seže 125 milj na vse strani od soseda. Ker je redek, je njegov pritisk navzdol manjši, komaj dvanajsti del zračnega pritiska na Zemlji. In še ta nevarnost je, da se bo Marsova atmosfera “razkadila” v vesoljni brezzračni prostor. Ker je pač privlačnost našega soseda precej pičla, težko drži muhasto atmosfero v svoji oblasti. Že na Marsovih tleh je tako redka, kot naša 10 milj od tal. Z dihanjem pljuč, kot so naša, bi bila čudna težava! Ima pa v sebi Marsova atmosfera kisik in vodo. To bi že bilo, so pa še druge sestavine v njej, ki niso vabljive za naša pljuča. Kakšna je neki sosedova klima? Nič ne zasluži pohvale. Razlika v klimi med Zemljo in Marsom je vse večja kot med Sydneyem in Melbournom. Pravijo, da termometer (če ga le imajo) podnevi zleze na 10 plusa po Celziju, ponoči pa na 50 minusa. To velja za poprečnost. Na- ša Zemlja je toliko boljša, da se giblje njena te"1 peratura med plus 15 in minus 30 po istem Celziju in poprečno. Na Marsu je v najboljšem primelJ vse precej po sibirsko; Oba pola sta zabita z večni'" ledom, morja in jezer nikjer. Končno: Ali je kaj življenja na Marsu? M01'(*a nekaj mahu in lišajev, namreč v našem smislu. c' je kaj višjega — rastline, živali, ljudje — mora ti drugače ustvarjeno kot pri nas. Vsaj za zdaJ-Pravijo, da dandanes ni podobno, da bi se ljudle z zemlje, kakoršni pač smo, mogli seliti na MarS' Lahko se pa v teku milijonov (!) let razmere ^.a Marsu toliko spremene, da bo selitev priporo®*''1 va. No, pa počakajmo. Nekaj je pa vendar še treba povedati o naše® sosedu Marsu. Ima dve luni, ki je pa za vsako b°‘ primerno ime — mesec. Sta namreč obe moškef,1* spola, tako se da sklepati iz imen. Eni je ime P&0' bos, drugi Deimos. Sta menda Grka, kali? Maj*1118’ Komaj 10 milj v premeru. Brez zraka, kako P®' Phobos zapleše okoli Marsa v 7 urah in pol. SuC se torej več ko trikrat hitreje kot Mars sam. Zat« ot- vzhaja OD ZAHODA in pet ur in pol pozneje za.) na VZHODU! Takšno čudo! Pa ;ie more biti dru£® če, ker pleše hitreje kot Mars. „ Deimos je še nakaj manjši od Phobosa, zasU,a se pa okoli Marsa v 23 urah. Od vzhoda do zah° potrebuje 66 ur. Pa ne more drugače, računi J®u tako kažejo. Teče pač preveč vzporedno z Ma1,80111 samim. Končno — zdaj pa res končno! Phobos je blizu Marsa, da je, z njega gledan, 80 krat ve ■*! kot naša luna, gledana z zemlje! že samo zato privoščil človek kozmonavtom ali astronavtom! bi se jim posrečilo poleteti k našemu sosedu v V®S' Bi nam povedali, kakšna čudna marela je tisti bos, če ga kdo pogleda z Marsovih tal. “Mi druz^ si še nekaj milijonov let ne bomo upali na tako P' • * 3 ♦ ♦ |SLOVENSKI KROJAČ Izdelujem po vašem okusu- tj poročne obleke, vse vrste m°' ških oblek, ženskih kostim0*'' 8 plaščev, hlač i.t.d. 8 Blago uvoženo |i Iščem tudi krojaško pomočnic0- L Martin Janžekovič s 54 Australia St., | CAMPERDOWN, Sydney. GOTOVO VAM JE ZNANO, DA ROJAKI PO ŠIRNI AVSTRALIJI z na j več jim zaupanjem naročajo DARILNE POŠILJKE živil in tehničnih predmetov (bicikli, mo tocikli, scooterji, mopedi, radijski in televizijski aparati, fridžideri itd) ZA SVOJCE V DOMOVINI pri tvrdki STANISLAV FRANK CITRIS ACEKCT 68 ROSEWATER TERRACE O T T O W A Y, S. A. Telefon: 4 2777 Telefon: 4 2777 Ne glede na to, ali naročajo darilne pošiljke pri naši tvrdki, dajemo rojakom ZASTONJ navodila in nasvete v zadevah, ki spadajo v poslovanje naše ali sorodnih tvrdk. DARILNE POŠILJKE LAHKO NAROČATE TUDI V BODOČE PO VELJAVNIH CENIKIH KATEREKOLI TVRDKE Z DARILNIMI POŠILJKAMI. NA TA NAROČILA 5% POPUSTA. Poštne money ordiere na ime S. Frank, P.O. Adelaide, je poslati skupno z naročilom. V vseh potrebah se obračajte na tvrdko Vašega zaupanja: STANISLAV FRANK 68 ROSEWATER TERRACE, OTTOWAY, S.A. ki je vodilna agencija za darilne pošiljke v Avstraliji SOLIDNOST — POPOLNO JAMSTVO — BRZINA — so značilnosti našega poslovanja. VSEM SLOVENCEM ŠIROM AVSTRALIJE JE ZNANO DA JE NAJBOL JE NAROČATI DARILNE POŠILJKE PRI TVRDKI Dr. J. KOCE G.P.O., BOX 670 PERTH, W.A. KI JE NAJSTAREJŠA IN NAJVEČ JA SLOVENSKA TVRDKA: A.) ZA DARILNE POŠILJKE VSEH VRST (HRANE IN TEHNIČNIH PREDMETOV) B.) ZA VPOKLIC DEKLET (ZAROČENK). VSEM TISTIM KI NAROČAJO PAKETE PRI NAS, DAJEMO INFORMACIJE ZASTONJ. POVDARJAMO, DA JE DR. KOCE PO TUKAJŠNJIH VELJAVNIH ZAKONSKIH PREDPISIH UPRAVIČEN DAJATI INFORMACIJE O VPOKLICU OSEB V AVSTRALIJO. ČE NIMATE PRI ROKI NAŠEGA CENIKA, LAHKO NAROČITE DARILNO POŠILJKO PO CENIKU KATEREKOLI TVRDKE Z DARILNIMI POŠILJKAMI. V TAKEM SLUČAJU V AM PRIZNAVAMO 5%ni POPUST. OBRNITE SE NA NAS GLEDE PREVODOV VSEH DOKUMENTOV NA ANGLEŠKI JEZIK, GLEDE POTNIŠKIH KART ZA LADJE IN AVIONE, GLEDE SLOVARJEV, VADNIC ANGLEŠKEGA JEZIKA, SLOVENSKIH KNJIG ITD. NOVO! ODPRLI SMO POSEBEN ODDELEK ZA AVSTRALIJO (COUNTRY MAIL DEPT.), DA VAM OD TUKAJ LAHKO PO ŠLJEMO OBLEKE, BLAGO ZA OBLEKE, ČEVLJE, HIŠNE POTREBŠČINE, TEHNIČNE PREDMETE (RADIO APARATE ITD.) IN TO V NAJODDALJENEJŠE KRAJE AVSTRALIJE PO TAKO ZMERNIH CENAH, DA BOSTE ZADOVOLJNI. OBRNITE SE Z ZAUPANJEM NA NAS V VSAKI ZADEVI! DR. J. KOCE G.P.O. BOX 670, PERTH, W.A. Zastopnik za N.S.W. Mr. R. OLIP, 65 Moncur St., Woollahra, N.S.W. Tel. 32-4806 Zastopnik za Viktorijo. Mr. J. VAH, 2 Kodre Str., St. Albans, Vic. Tel. 65-9378