('R’NA LIR 30
PoStnlna plačana - Sped. abbon. post. - II. g*.
T
GOSPODARSTVO
R G O V I N A ♦ FINANCE
INDUSTRIJA ♦ O II R T ♦
'TTO XII ŠT. 288
NEDELJA, 14. SEPTEMBRA 1958
KMETIJSTVO TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933
Vsestranski napredek zagrebškega velesejma
Velesejem je odprl predsednik republike Tito - Na sejmišču so vstali novi paviljoni
(Od našega stalnega dopisnika)
Zagreb, 8. sept. 1958
Povečano število tujcev, ojačeni av-Clnobilski promet v mestu in kolone ovornikov, naloženih s stroji in sestav-"hi deli stojnic na dovoznih cestah,
'* * * * vesno urejene izložbe trgovin, plaka-
napisi in z zastavami okrašene uli-— vse to je napovedovalo, da se Zbližuje dan odprtja jesenskega med-^todnega zagrebškega velesejma. Ta ^arnenja se pojavljajo vsako leto, to-
da
sam velesejem, to je vendar nekaj
Clsto novega! Kdor ni nekaj let obisko-Zagreba in njegovega sejma, se ne 0 lahko orientiral. To ni več natrpa-
I,	0 skladišče raznih proizvodov, kakor
nam zdijo prireditve na starem selniškem prostoru; to niti ni več ono *Sejemsko mesto« ob južnem bregu rc-Save, kakor so imenovali velesejem pred letom dni. Danes se na tem me-"n savske ravnine razteza pravo se-tonsko velemesto, ki zavzema površino ™5.000 kv. metrov. Letošnja velesejem-ska prireditev je s svpjimi razstavami
J.	asedla 153.808 kv. metrov, in sicer 100 bsoč kv. metrov zaprtega razstavnega dfostora in 53.880 kv. metrov odprtega. loda niti 31 paviljonov, med katerimi tavzemata dva največja jugoslovanska paviljona po 12.000 kv. metrov, ne daje [1°volj prostora za vse razstavljalce, 'azstave in posebne sejemske priredit-Ve- Čeprav so za letošnjo jesensko pri-teditev zgradili okoli 10 novih paviljo-?'0v, so morali izkoristiti tudi zahodni aal starega sejmišča na Savski cesti.
ČEDALJE VEC TUJIH DRŽAV
Novi paviljoni, novi posamezni raz-stavljalci, nove države s kolektivno u-aeležbo in številni novi proizvodi — to s° značilnosti letošnjega zagrebškega ''alesejma. Poleg razstavljalcev iz Av-?lrije, češkoslovaške, Danske, Franci-le> Grčije, Indije, Islandije, Italije, Iz-tasla, Japonske, Madžarske, Nizozemce, Vzhodne in Zahodne Nemčije, Polj-Ce, Romunije, Združenih ameriških aržav, Sovjetske zveze, Švice in Velike “litanije so se zagrebški sejemski dru-dni zdaj pridružili novi razstavljale!
^ Brazilije, Kanade, Irske, Združene arabske republike in Španije, še več! Na »Razstavi mednarodne strokovne in tehnične knjige« sodelujejo še Argen-tetla, Avstralija, Belgija, Finska, Hava-ii. Filipini, Indonezija, Južna Afrika, W>a, Liechtenstein in Mehika (poleg razstavljalcev iz drugih 18 držav); raz-®tavljalci iz sedmih tujih držav sodelujejo na razstavi »Merilne in regulacijske tehnike«.
Novi paviljoni ob aleji nacija
Pogled na glavno prometno sejemsko žilo — »Alejo nacija« — je veličasten. Poleg že obstoječih državnih pa-jaljonov FLRJ in paviljonov Italije, Češkoslovaške, Romunije, Kitajske, Sovjetske zveze in Madžarske se dviga da-nes ob njenem koncu reprezentativen Paviljon Avstrije, ki s svojim visokim belim obeliskom iz jekla in betona u-stvarja značilno obeležje temu delu sej-tea. V sredini severnega dela »Aleje nacija« se je nastanila mednarodna razstava »Družina in gospodinjstvo 1958«,
....m...mil..	■
Maocetung -Reka - Trst
Daleč je od Pekinga do Reke in še 'telj do Trsta in vendar je, človeška Pamet s svojimi izumi in v tem primeru tudi s svojimi političnimi načrti tako skrčila zemeljske razdalje, da si da-Pas Tržačani obetajo nekaj dobička od Wao Ce Tungove politike nasproti Jugoslaviji.
Jugoslovanska obveščevalna agencija Poroča, da je Mao Ce Tung, vodja današnje Kitajske in kitajske komunistično stranke .odredil, naj se kitajski pro-Plet tako preusmeri, da ne pojde več Podonavske države (češkoslovaško in JJadžarsko) čez Reko, temveč čez Trst. Pristaniški delavci v kitajskih pristani-sbih so že pričeli z bojkotom jugoslo-vanskih ladij.
Jugoslovanski tisk protestira verjet-np ne toliko zaradi gospodarske škode, ki jo utegneta imeti jugoslovansko pomorstvo in Reka, kolikor proti metodam političnega boja. Podoben bojkot te Reka že pretrpela brez posebnih potresov, ko sta Češkoslovaška in Mad-'arslta po letu 1948 na ukaz kominfor-n*3 preusmerili promet z Reke na Trst. kuško pristanišče je v zadnjih letih ta-preobremenjeno, da ga niti sedanji kominformistični udarec ne. bo pre-lesel. Bolj kot gospodarska škoda pa '■'nevoljujejo današnjega človeka tak-metode političnega obračunavanja, Saj se gospodarski bojkoti navadno izdajajo med vojno. Državniki bi morali Vakrat premisliti, preden bi se odločili *'1 odpoved dogovorjene dobave 200.000 °n žita! Takšni ukrepi navadno zade-nejo predvsem malega človeka.
, Tržaško pristanišče je tako obsežno n sodobno urejeno, da bo z lahkoto ftevzelo morebitni višek prometa, ki bi te sicer razvijal čez Reko. Mnogo doteka si od tega Trst ne obeta. Večjega pomena bi bil za nas splošen spo-tezum med Trstom in Reko o delitvi 'jela.
za katero so zgradili nekoliko novih začasnih ali trajnih paviljonov. Prav tako je bil zaseden prostor okoli ameriškega paviljona. Na zahodu so zgradili nov paviljon jugoslovanskih obrtnikov, v katerem ob tej priložnosti razstavljajo tudi Grčija, Indija, Irak in Združena arabska republika ter kolektivni in posamezni razstavljale! iz nekaterih evropskih držav. Na jugu se razteza slikoviti paviljon največje jugoslovanske tovarne v elektrotehnični stroki »Rade končar«. Pozornost zbuja okrogli paviljon tvor.nice vagonov in mostov »Djuro Djakovič«, medtem ko so na severovzhodu paviljoni Ljudske republike Poljske, »Jugovinila« in znane tovarne »Iskra« iz Kranja.
TUJI PAVILJONI SO ŽE PRETESNI
Vse te nove stavbe, številne posebne prireditve, kakor ,n. pr. Mednarodni avtomobilski salon, Modna revija, Razstava sodobne jugoslovanske arhitekture, VIL sejem usnja in obuvala in Razstava kmetijskih strojev pa tudi raz-stavljalci iz novih držav — vse to dokazuje, da se zagrebški velesejem naglo razvija. Naj še dodamo, da so mnogi paviljoni tujih držav že pretesni, da bi lahko sprejeli vse prijavljene razstavljalce iz vseh držav.
PREDSEDNIK TITO DESET UR NA SEJMU
Kakšno važnost pripisujejo zagrebškemu velesejmu jugoslovanski voditelji dokazuje tudi okolnost, da si je pred' sednik republike Josip Broz Tito po odprtju velesejma ogledoval velesejem 10 ur in pol; ogledal si je vse paviljone ter se zanimal za številne podrobnosti. Na koncu se je pohvalno izrazil o organizaciji velesejma, kakor tudi o razporeditvi razstave »Družina in gospodinjstvo 1958«. Glede na veliko število domačih in tujih razstavljalcev si je velesejemska uprava prizadevala, da bi jugoslovanske razstavljalce razporedila po ožjih proizvodnih skupinah. Tako lahko interesenti takoj najdejo blago, zbrano na skupnem prostoru. Tudi stojnice so urejene po sodobnih načelih. Uprava je razstavi)aleem svetovala, naj ne uporabljajo več visokih predelnih sten med stojnico in stojnico, temveč naj svoj razstavni prostor okrasijo s cvetjem, stolpi, s tkaninami in podobnimi izdelki. S takšno ureditvijo je. bilo mogoče doseči veliko skladnost in preglednost dvoran. Da bi interesenti lahko prišli čimprej do iskanega razstavljalca, bo treba v bodoče odpreti nove vhode v paviljone, in sicer za vsako proizvodno skupino zase.
Pester izbor proizvodov
Na tem velikem mednarodnem trgu so razstavljene vse mogoče vrste proizvodov. V jugoslovanskem delu prevladuje kovinska industrija, ki je sama zavzela 48% razstavnega prostora. Za njo pride po velikosti in izbiri proizvodov kemična industrija, na tretjem mestu pa je tekstilna industrija; ta je pravzaprav na zagrebškem sejmu zbrala vsa podjetja, ki si hočejo na tem področju pridobiti trajen sloves. Dalje se vrstijo proizvodi elektroindustrije, prehranjevalne, lesne, gradbene in usnjarske industrije ter tovarne gumijastih izdelkov.
TUJI RAZSTAVUALCI V 12 PAVILJONIH
Tuji razstavljalci zavzemajo 12 paviljonov s 30.400 kv. metrov zaprtega in-
20.000	kv. metrov odprtega razstavnega prostora. Kolektivne razstave je priredilo 20 držav, to je pač dokaz, kakšen pomen pripisuje tujina zagrebškemu velesejmu. Izbira blaga je tudi na razstavah tujih razstavljalcev kaj pestra; od surovih prehranjevalnih proizvodov in proizvodov obrti in lahke industrije v deželah Bližnjega vzhoda in evropskega Juga do impozantnih izdelkov težke industrije na Vzhodu in Zahodu Evrope ter v Ameriki in na Japonskem. Obiskovalci si lahko ogledajo predmete široke potrošnje in najrazličnejše druge izdelke sodobne industrije pa tudi zanimivosti s področja avtomatizacije in končno tudi znamenite »sput-nike«.
Že prve dni je bil obisk izredno velik, prav tako je bilo sklepanje kupčij živahno. Letos je bil velesejemski prostor povečan za okoli 30 tisoč kv. metrov; zato je zanimanje, kakšen bo komercialni uspeh jesenske prireditve toliko večje.
SEJEM JE BIL SLOVESNO ODPRT
V vrsti predstavnikov najvišjih krajevnih in državnih oblastev, ki so sostvovali odprtju sejma v soboto, 6. septembra, so bili tudi predsednik Tito, podpredsednik Zveznega izvršnega sveta A. Rankovič in M. Todorovič, predsednik komiteja za zunanjo trgovino in član Zveznega izvršnega sveta Ljubo Babič, predsednik hrvatskega Sabora
dr. V. Bakarič. Med drugimi govorniki je Lj. Babič izpregovoril o pomenu zagrebškega velesejma in njegovi vlogi za splošni razvoj in krepitev gospodarskih zvez s tujino. Predsednica organizacijskega odbora razstave »Družina in gospodinjstvo 1958« Pepca Kardeljeva je razložila pomen te prireditve, nakar je predsednik Tito prerezal belo vrvico in s tem simbolično odprl sejem.
POHVALNA IZJAVA PREDS. TITA
Preden je predsednik Tito zapustil velesejem, je izjavil, da je letos napravil nanj globok vtis obseg sejma, število paviljonov in razstavljalcev pa tudi izbor in kakovost razstavljenega blaga. Vloga zagrebškega velesejma je zelo pomembna tudi v mednarodnem merilu. »Lahko rečem, da sem zadovoljen •— je nadaljeval predsednik Tito — da je naša država uspela v času, ko gradi svojo socialistično industrijo, doseči tako visoko raven, da lahko danes sode luje in celo tekmuje na gospodarskem področju z .nekaterimi zelo razvitimi zahodnimi državami«. Nato je predsednik pohvalil organizatorje sejma, ki so izpolnili obljubo, katero so mu dali lansko leto. Ko bo urejeno še vse, kar je v načrtu, bo zagrebški velesejem res imel velik mednarodni pomen. V razgovoru s časnikarji je še dodal, da je treba zgraditi še »Palačo narodov« ter urediti prostor velesejma in novi most, s katerim bodo po krajši poti povezali velesejem s središčem mesta.
Izredno zanimanje Italije
že lani smo omenili, da bo postal italijanski paviljon na velesejmu kljub svoji prostornosti malo pretesen. To se je zgodilo, že letos, tako veliko je število razstavljalcev iz Italije, ki je doseglo 90; poleg tega predstavljajo jugoslovanski zastopniki, ki razstavljajo po drugih paviljonih (st. 20 in 3(1), še okoli 100 italijanskih podjetij. Tudi letos razstavlja Italija bogat izbor najrazličnejših proizvodov od harmonik do težkih strojev. Obiskovalci bodo takoj opazili, da se je italijanska ude-
ležba močno povečala in da se je razstavljeno blago po svoji kakovosti približalo potrebam jugoslovanskega trga.
PODJETJA IZ OBMEJNIH KRAJEV
Poleg velikih italijanskih podjetij (FIAT, Ansaldo, S. Giorgio, GRDA, Vender, Sindel, Necchi, Borletti, itd.) razstavlja na velesejmu precej podjetij tudi iz obmejnega pasu, to je iz Trsta Gorice in Vidma. Tako is Trsta: »Te-chna« (razni tehnični artikli, stroji za obdelavo lesa), »Automotor« (nadomestni deli za avtomobile in motorna kolesa), ladjedelnice GRDA (dvigala, pontoni, železniški material, ladje), »Fert« (precizno orodje), Svab-Soave (sanitarni izdelki, električne kuhinjske priprave) in »Triestina« (gumbi, plinski ventili, radiatorji, potrebščine za kopanje, gumijaste igračke, nalivna peresa). /g Gorice: Jožef Kerševani (kolesa, motorna kolesa, šivalni stroji, stroji za pranje) in SIGA (predmeti iz polietila za gospodinjstvo, kopalnice, igračke itd.). Is Vidma: Berlasso (lesne stiskalnice), Missio (kmečke tehtnice), Astante Chiarii (hladilniki), To-nutti (traktorske potrebščine) in ing. Magmi (vodne črpalke, eksplozivni motorji).
PRIHOD MINISTRA COLOMBA
Prireditev ob priliki italijanskega dneva dne 12. septembra se je udeležil tudi italijanski minister za zunanjo trgovino Emil Colombo, ki je prispel v Zagreb v spremstvu glavnih direktorjev v ministrstvu Ferlescha in Di Palca. Na tiskovni konferenci je trgovinski svetnik pri italijanskem poslaništvu v Beogradu dr. M. Serafini poudaril, da se trgovina med Italijo in Jugoslavijo uspešno razvija. V italijanskem izvozu je Jugoslavija na sedmem mestu, saj je lani kupila v Italiji za 48 milijard 991 milijonov lir blaga, v prvih štirih mesecih 1958 pa za 13 milijard 324 milijonov lir. Izmenjava med obema državama se da še bolj razviti, toda Italija bi morala v ta namen več kupovati v Jugoslaviji, to je tudi nove jugoslovanske proizvode. Na konferenci so govorili tudi o možnostih sodelovanja z italijanskim Jugom. Dr. Santurro, ravnatelj italijanskega paviljona, je temu pripomnil, da je rešitev Lega vprašanja odvisna od razvoja prometnih zvez; ko bi se te zveze zboljšale, bi italijanski jug lahko prevzel velike količine jugoslovanskega izvoza. Govornik je dodal, da bi Jugoslavija morala več razstavljati na sejmih v Bariju in Palermu.
Sejem v Bariju
Dne 6. sept. je italijanski ministrski predsednik A. Fanfani slovesno odprl XXII. sejem v Bariju (Fiera del Le-vante). Na sejmu sodeluje 27 držav, opazovalci in tuji zasebniki pa predstavljajo še drugih 24 držav. Sejem pokriva 270.000 kv. m, od tega 55 tisoč pokritega razstavnega prostora in 28 tisoč odprtega. Organizirali so 14 posebnih razstav. Otvoritveni govor je imel predsednik sejma prof. Tridente. Med drugim je govornik poudaril, da se sejem v Bariju iz leta v leto bolj uveljavlja, kakor priča naraščajoče število tujih držav, ki sodelujejo na teh prireditvah. Naglasil je tudi ugodno zemljepisno lego sejma, ki je kakor nalašč postavljen na stični točki med narodi Evrope, Azije in Afrike. Prof. Tridente je omenil delovanje Blagajne za obnovo južnih krajev, ki skrbi za dvig življenjske ravni in za industrializacijo srednje a zlasti južne Italije.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Američani so realisti
f\
v1

DAG HAMMARSKJOELD
Na Daljnem vzhodu grmijo topovi. Kaže, da so oblaki njihovega dima vsaj trenutno zakrili spor med velikimi državami zaradi zapletljajev na Srednjem vzhodu. Glavni tajnik OZN Hammars-kjoeld se prizadeva, da bi izvršil nalog zadnje glavne skupščine OZN, s katerim se strinjajo tudi arabski narodi,
da bi .namreč dosegel spravo med sprtimi duhovi in s tem zagotovil neodvisnost Jordanije in Libanona pred pohlepom sosedov; ko bi se nadzorstvo Organizacije združenih narodov utrdilo, bi ameriške čete odšle iz Libanona, Angleške pa iz Jordanije.
Ameriški časopis »Life« (izg. lajf), ki podpipa Eise.nhowerjevo politiko, postavlja v zadnji številki načrt za trajno rešitev sporov okoli Izraela. Arabskim nacionalistom verjetno ni toliko do ohranitve miru kakor Američanom, pravi časopis, vendar pa bi se med A-rabci in Združenimi ameriškimi državami dal doseči sporazum glede neodvisnosti Srednjega vzhoda, njegove preobrazbe in gospodarskega napredka. To je bil tudi prvotni namen egiptovskega predsednika Naserja, toda pozneje je pričel govoriti bolj o tujem gospostvu, namesto da bi se bolj odločno lotil domačih gospodarskih vprašanj.
Na Srednjem vzhodu je treba rešili tri vprašanja: zagotoviti mir, naseliti palestinske begunce, zagotoviti nemoteno pretakanje petroleja ter rešiti vsa druga gospodarska vprašanja. Mir naj zagotovi posadka Združenih narodov, ki naj šteje vsaj 15.000 mož; od palestinskih beguncev (okoli 700.000) naj jih Izrael prevzame vsaj 100.000 in s to obvezo pokaže dobro voljo. Samo mir in sprava lahko zagotovita nenehen dotok petroleja s Srednjega vzhoda na Zahod. Toda z bajoneti ni mogoče graditi in za dolgo let zavarovati naftovode. Pri reševanju tega vprašanja je treba upoštevati vsearabsko gibanje in čustva Arabcev. Združene ameriške države so pripravljene posredovati pri pogajanjih.
Arabski narodi imajo svoja vprašanja. Potrebni so gospodarskega napredka in preporoda. Američani se morajo zavedati, da se s tem, da arabski šejki (poglavarji) kupujejo ameriške avtomobile tipa »Cadillac«, arabska gospodarska vprašanja še ne izčrpajo; saj ima arabsko ljudstvo še mnogo drugih bolj nujnih potreb.
Ustanovi .naj se Agencija za razvoj Srednjega vzhoda, ki naj vskladi delo za gospodarsko povzdigo arabskih narodov. Agencija bi se vzdrževala deloma z dobičkom od prodaje petroleja, deloma pa tudi s prispevki Amerike in Sovjetske zveze, ki bi vsaka prispevala po 150 milijonov dolarjev. S tem predlogom bi američani sicer priznali sovjetske koristi na Srednjem vzhodu. To je vsekakor boljše, kakor da bi Sovjetska zveza te svoje koristi hotela razodeti z letanjem »Migov« nad Kairom, s strojnicami v .Temenu ali s tanki v Siriji. Z izvedbo takšnega načrta bi Američani potrdili svojo obvezo, da se Arabcem prizna neodvisnost, dosegli bi tudi gospodarski napredek na Srednjem vzhodu, a hkrati bi se ustvarila podlaga za sporazum z vsearabskim gibanjem.
Razna mnenja o Avstriji
AVSTRIJA IMA MNOGO ZLATA
Avstrijska narodna banka je 'izdala poročilo, iz katerega je očitno, da so njene rezerve v zlatu in tujih devizah dosegle v juniju 15.529 milijonov šilingov, medtem ko je denarni obtok znašal 14.617 milijonov. To je prvič v Avstriji, da rezerve presegajo po vrednosti papirnati denar v obtoku. Za to se mora v prvi vrsti zahvaliti turizmu, in pa novi količini zlata (6.150 kg), ki ga je avstrijska narodna banka prejela v smislu bruseljskega sklepa. V Bruslju so namreč določili delež zlata, ki pripada Avstriji od skupne zlate za-
Vse kaže, da se je človeštvo v zadnjih mesecih vendar zavedlo, kakšno nevarnost predstavlja zanj radioaktivno izžarevanje, ki ga povzročajo razstrelitve atomskih in vodikovih bomb. To pričajo zaključki atomskih izvedencev na konferenci, ki je bila nedavno v Ženevi pod okriljem Organizacije združenih narodov. V zaključku poročila o nevarnostih radioaktivnega izžarevanja za človeško zdravje poudarjajo atomski strokovnjaki potrebo, da bi .se atomski poskusi čimprej prenehali. Končno so odgovorni državniki Združenih ameriških držav in Vel. Britanije izjavili, da so pripravljeni prenehati z atomskimi razstrelitvami, kakor je to že storila Sovjetska zveza.
ČLOVEŠTVO JE PODCENJEVALO NEVARNOSTI
Poročilo atomskih izvedencev Organizacije združenih narodov je izzvalo izredno pozornost po vsem svetu še posebno zaradi tega, ker so učenjaki, sicer v mili obliki, opozorili, da je človeštvo doslej podcenjevalo nevarnost radioaktivnega izžarevanja. Po objavi tega poročila so nekateri atomski izvedenci, tako n. pr. Anglež Ritchie Cal-der, naglasili, da je najbolj vznemirljiva okolnost, da ljudje ne poznajo tega vprašanja in da je samo neznanje krivo, ako si nekateri poročilo atomskih izvedencev razlagajo kot pomirljivo. še drugi izvedenec I. F. Stone v daljši razpravi svari pred zgrešenim razlaganjem poročila atomskih izvedencev in trdi, da je škoda, ki jo prizadeva radioaktivno izžarevanje človeškemu zdravju večja, kakor ljudje splošno domnevajo.
Poročilo atomskih izvedencev naglasa med drugim, da je povečini .nežna-
Radioaktivnih strupov je vedno več
Človeštvo se doslej ni dovolj zavedalo nevarnosti radioaktivnega izžarevanja
RADIOAKTIVNOST IN PREHRANA
Stone pravi, da so ugotovili, da učin-
radioaktivno izžarevanje današnjega človeka in bodoče rodove. Stone pripominja, da je človeštvo, odkar poznamo radioaktivne žarke, to je dobrih petdeset let nenehoma podcenjevalo njihovo nevarnost za človeško zdravje. Do leta 1922 je umrlo 100 radiologov kot žrtev izžarevanja. Mednarodna komisija, ki izraža svoje mnenje glede količine radioaktivnosti, ki jo prenese človek, je po letu 1928 postajala čedalje bolj pesimistična ter je to količino čedalje bolj zmanjševala; prvotno je bila mnenja, da človek lahko prenese 2500 enot, medtem ko je do danes to količino skrčila na 5 enot.
ČLOVEK JE BOU PODVRŽEN
NEVARNOSTIM KAKOR ŽIVAL
Stone opozarja, da je človeško telo bolj občutljivo za radioaktivno izžarevanje kakor živali (miši), na katerih so izvedenci delali poizkuse. Prav tako nihče določeno ne ve, kakšno škodo povzroča človeškemu organizmu dolgo izžarevanje, čeprav omejeno na manjše količine. Poročilo atomskih izvedencev pripominja, da so izvedenci splošno delali poskuse s kratkim in močnim obsevanjem, ne vedo pa kakšen učinek ima dolgotrajno izžarevanje. Nevarnost za človeka je toliko večja, ker je doba od njegovega spočetja do rojstva daljša, kakor pri živalih.
NEENAKOMERNA RAZDELITEV RADIOAKTIVNEGA PRAHU
Zdaj so končno ugotovili, da je bilo
no, kakšnim nevarnostim izpostavljazgrešeno domnevanje, da so radioaktiv-
ne snovi, ki se po izstrelitvi atomskih bomb dvignejo visoko v zrak ter se pozneje spuščajo na zemljo, enakomerno razdeljene okoli zemlje. Na tem domnevanju so doslej organizirali obrambo proti njim. Poročilo atomskih izvedencev dokazuje, da je bila propaganda nekaterih vlad v tem pogledu lažna in zmotna. Ce bi bile radioaktivne snovi enakomerno razdeljene, bi se človeštvo proti njihovemu izžarevanju lažje obranilo, resnica pa je nasprotna, se pravi, množina radioaktivne snovi se razlikuje od predela do predela zemlje. Spuščanje radioaktivnih snovi na nekem področju lahko prizadene ljudi v pasu tisočih kilometrov, od kraja, kjer so izvršili poskus. Radioaktivni strupi, ki se zbirajo visoko nad zemljo v stratosferi in delujejo dolgo, kakor, n. pr. stroncij 90 in cezij 137, se spuščajo na zemljo neenakomerno; največ se jih zbere v deželah v pasu med 30 in 50 stopinj severne in južne širine, medtem ko jih je najmanj ob ekvatorju. Tako so ugotovili, da se je nabralo v deželah severne poloble (na Japonskem, Vel. Britaniji in v ZDA) trikrat več radioaktivnih snovi kakor jih je povprečno po svetu.
Ugotovili so, da se vsako leto spusti na zemljo iz stratosfere okoli 12% radioaktivnih strupov. To spuščanje radioaktivnih snovi ni v skladu s splošnimi meteorološkimi (vremenskimi) razmerami. V tem pogledu niso mogli izvedenci dati podrobnejših pojasnil.
kujejo radioaktivne snovi različno na ljudi in da je njihov učinek odvisen od človeške prehrane. Kaže, da ljudje, ki črpajo kalcij pretežno iz riža, kakor n. pr. Japonci, vsrkajo okoli petkrat več stroncija kakor tisti, ki uživajo kalcij v mleku, kakor n. pr. Američani. Razliko povzročajo hrana, zemeljska tla in čas. Ameriški odbor za pametno politiko je kritiziral poročilo izvedencev OZN, češ da niso tej okol-nosti posvetili dovolj pozornosti.
RADIOAKTIVNIH STRUPOV JE VEDNO VEC
Podatki, ki jih zbirajo za izvedence po vsem svetu dokazujejo, da se v tleh, mleku in človeških kosteh nabira čedalje več radioaktivnih snovi. Zato meni Stone, da bi izvedenci OZN, ki so sestavili svoje poročilo na podlagi podatkov do lanskega leta, morali zbrati podatke o današnjem položaju. Za to je treba časa in denarja. V ta namen naj se ustanovi mednarodni odbor, ki naj bi pospeševal proučevanje bioloških, radioloških, fizikalnih in vremenskih razmer. Ta odbor bi moral zlasti proučiti, kako bi človeka zaščitili pred raznimi vrstami izžarevanja. Proučiti bi bilo tudi potrebno, v kakšnih količinah bi se spuščale radioaktivne snovi v posameznih krajih v primeru atomske vojne.
loge bivšega nemškega rajha, in sicer
50.000	kg. Od tega je doslej Avstrija prejela že 44.032 kg.
Avstrijska plačilna bilanca je bila ob koncu junija letos aktivna za 360 milijonov šilingov, njena trgovinska bilanca pa pasivna za 2,15 milijarde šil.
MNENJE LONDONSKEGA TIMESA
Dunajski dopisnik »Timesa« se splošno ugodno izraža o razvoju avstrijskega gospodarstva. Leta 1955 je Avstrija sprejela težke gospodarske obveze nasproti Sovjetski zvezi •— dobava 1 milijona surovega mineralnega olja na leto za dobo 10 let in dobava blaga za 150 milijonov dolarjev v šestih letih, kar je bilo vredno 15 milijonov 300 ti-toč funtov šterlingov. Kakor znano, ji je Sovjetska zveza letos zmanjšala to breme. Gospodarski zastoj v zahodnih državah ni imel hudih posledic za avstrijsko gospodarstvo. V prvem polletju je avstrijski izvoz sicer nazadoval, toda Avstrija je to zgubo nadomestila z dohodki iz turizma. Avstrijci živijo splošno bolje kakor kdaj prej. Avstrijski kmetje dobavljajo 85% vse hrane, ki jo potrebuje avstrijsko prebivalstvo; na drugi strani prinaša turizem toliko dohodkov, da Avstrija s temi lahko pokrije primanjkljaj trgovinske bilance. Življenjska raven Avstrijca je približno 8,5-krat višja kakor pred vojno. Ta uspeh je omogočilo sodelovanje med krščanskimi socialisti in socialisti, ki traja že od leta 1945. Od 165 poslancev
v parlamentu imajo prvi 82, drugi 74 svojih pristašev. Sicer ima to sodelovanje tudi negativne strani. Vse javne službe se delijo med pristaše omenjenih dveh strank, na drugi strani pa nastaja tudi v poslanski zbornici mrtvilo, ker poslanci navadno prikimajo predlogom, ki so bili že poprej sprejeti na sestankih predstavnikov obeh vodečih strank.
VEC NEZAPOSLENIH V AVSTRIJI.
Konec avgusta je bilo v Avstriji 701.260 ljudi brez dela, to je 15% več kakor lansko leto v tem času in 4% manj kakor julija letos. Pomanjkanje dela torej narašča, in sicer približno v istem razmerju v vseh zveznih deželah. S povečanjem investicij ni bilo mogoče preprečiti tega razvoja.
AVSTRIJA IN ČEŠKOSLOVAŠKA
nameravata skleniti redno trgovinsko pogodbo; od/leta 1954 je izmenjava na-rastla; za 250%.
Za napredek sovjetske kemične industrije
V zvezi s pismom, ki ga je Hruščev pred kratkim poslal Eisenhowerju, so sedaj znani nekateri ruski načrti. V pismu je Hruščev vabil Združene ameriške države, naj bi povečale svojo trgovinsko izmenjavo s Sovjetsko zvezo za več milijard dolarjev. Sovjetska zveza bi rada uvozila iz ZDA sodobne stroje in opreme za kemično industrijo, zlasti pa za tovarne umetnih tkanin in plastičnih izdelkov. V Sovjetski zvezi bodo v poslovnem letu 1958-59 povečali investicije za _kemično industrijo za 58% v primerjavi s prejšnjim letom. Do konca leta 1965 nameravajo zgraditi 120: novih in obnoviti 137 že zastarelih kemičnih tovarn. Če bi Združene ameriške države pristale na dobavo potrebne opreme, bi bila Sovjetska zveza pripravljena zaposliti v novih tovarnah nekaj ameriških strokovnjakov. Poleg tega je Hruščev predlagal, naj bi ZDA priznala Sovjetski zvezi dolgoročne kredite, s katerimi bi Rusi krili bilančno razliko, ki» bi nastala pri uvozu in izvozu; Hruščev meni, da bi v prvih letih uvoz industrijske opreme iz ZDA močno presegal ameriški uvoz iz Sovjetske zveze.
NAPREDEK INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE V ČRNI GORI
Po podatkih Zavoda za statistiko republike Črne Gore je industrijska proizvodnja v prvem polletju leta 1958 v primerjavi z istim razdobjem lanskega leta narastla za 140,5%. Indeks proizvodnje v primerjavi z lanskim letom (štev. 100), je bil za posamezne vrste naslednji: za električno energijo 133,2, proizvodnjo premoga 151,4, za proizvodnjo barvastih kovin 92,2, nekovine 103,9, kovinsko industrijo 211,6, ladjedelstvo 172,1, elektroindustrijo 216,8, kemično industrijo 123,4, industrijo gradbenega materiala 132,5, lesno industrijo 103, usnjarsko industrijo 112,3, prehranjevalno 135,8, grafično 241,8 in tobačno 86,5.
nn
nase
im

Tudi pokoj ob pravem času
Prav je, da gre človek v pokoj in prične prejemati pokojnino, ko mu opešajo moči. Pokojnino so vpeljali za to, da ne bi človek ostal na cesti lačen in nag, ko mu njegove moči odpovejo. V kakšni starosti se to zgodi? Danes velja skoraj povsod na svetu pravilo, da je treba delovnega človeka spraviti v pokoj okoli 65. leta.
Ali je to pravi čas? Človek živi dandanes povprečno mnogo delj kakor nekdaj. Pred sto leti je bila po mestih starost 65 let še redka, tik pred drugo svetovno vojno so ljudje še dosegli povprečno višjo starost. Danes, dočakajo povprečno do 70 let. To je znamenje, da se je zdravje današnjega človeka utrdilo in da človek ohrani delovno sposobnost delj časa. Zakaj bi torej ne delal v službi več let? Zakaj bi ga prezgodaj vrgli med staro železo, ko bi v resnici lahko še delal? Koliko je med upokojenci še svežih in delovnih ljudi, ki se čutijo zaradi upokojitve celo ponižane in pogosto zaradi tega občutka prično tudi zdravstveno hirati, ker jih ne drži več pokonci delo in določen življenjski smoter. Radi bi še delali in svojo izobrazbo in življenjske skušnje uporabili v korist skupnosti. Poglejte prezgodaj upokojenega, kako tava po mestnem parku kakor zgubljena duša od klopi do klopi. Pomislite, kako težko se človek sprijazni s culico, ki mu jo mlajši porinijo v roko, češ, pojdi na trg ali v trgovino po »špežo«!
Ta čustvena stran pravzaprav ne zanima posebno politikov, ki v zadnjem času razpravljajo o zadevi. Tudi hladni račun jih prepričuje, da bo treba čas upokojitve dvigniti navzgor. Izumi vseh vrst na najrazličnejših področjih so človeku prinesli napredek in mu olajšali telesno delo, toda hkrati so njegovo življenje kompliciran. Zahtevajo od človeka še več izobrazbe, zlasti strokovne. V sodobnih zapletenih zadevah človek mnogo teže pravilno odloča, poleg naravne modrosti in temeljite izobrazbe mu je potrebna življenjska izkušnja. Ustrezno izobrazbo in skušnjo si človek pridobiva le počasi, zato so potrebna leta. Zakaj bi starejšega človeka, ki si je nabral izobrazbo in življenjske skušnje s trdim delom in dolgim življenjem, prezgodaj vrgli med stqro šaro? Zakaj bi ga prezgodaj naprtili v breme državi? Mlajši rod se zaradi upadanja rojstev čedalje bolj redči in teže prenaša breme ki ga predstavljajo za državo pokojnine. Smrt in bolezni že poskrbita, da se v službah pravočasno izpraznijo mesta za mlajše...
V Nemčiji se zdaj bavijo z mislijo, da bi čas upokojitve dvignili od 65. na 70. leto. De Gaulle namerava v zunanjem ministrstvu storiti sicer nasprotno, to je skrajšati službeno dobo in preložiti čas upokojitve od. 65. na 57. leto, toda nasprotniki mu očitajo, da, hoče to storiti samo zato, da bi lahko v to ministrstvo vrinj.1 svoje pristaše.
že stari modrijani so rekli: Vsaka reč Ob pravem času. Vprašanje je le, kako naj človek zadene ta čas.
L. T.
bvoieHi [riilioflii v ali lllilitn o&i&cite ttn&e
MAGAZINE
Trst, Ul. S. Nicolo 22 = Telei. 31=138
ANGLEŠKEGA BLAGA IN KONFEKCIJE
Ijtufitlti la&frtu	angjle&hih in tlonitivlli tkanin
Milan, Piazza IV Novembre, 4 (Angolo via Sammartini = Stazione Centrale = Pri glavni železniški postaji v Milanu) = Tel. 680=682
USPEŠEN OBISK PREDSEDNIKA GRONCHIJA. Kakor smo že poročali, se je predsednik G. Gronchi odzval vabila predsednika Brazilije Juscelina Ku-bička ter se z letalom podal na dolgo pot v Brazilijo. Posvetovanja obeh državnikov so se zaključila z izjavo, podpisano v Sao Paulu. Državnika poudarjata, da se sedanja kriza v mednarodnih odnosih, ki ji vse človeštvo sledi z veliko napetostjo, da rešiti po mirni poti ; takšna mirna rešitev ustreza napredku civilizacije in sami vesti narodov po vsem svetu. Rešitev sedanjih mednarodnih vprašanj je treba iskati v duhu krščanskih načel ter priznali vsakemu narodu pravico do neodvisnosti. Bogastvo je treba pravično razdeliti ter dvigniti življenjsko raven ljudskih množic. V Braziliji so zlasti z navdušenjem sprejeli predsednika Gron-chija Italijani, ki so za Portugalci po številu drugi med evropskimi priseljenci. Portugalcev je 12,8 evropskih priseljencev, Italijanov pa 9%. Gronchijev obisk pada v čas, ko so Združene ameriške države začrtale širši obris svoje politike proti Južni Ameriki ter je Poster Dulles .pričel pripravljati sestanek državnikov vseh ameriških držav. Ku-biček pa je sprožil misel, da bi se vse republike Srednje in Južne Amerike tesneje povezale. V Italiji zopet pišejo o povezanosti latinskih sester.
FANFANI BO RES ODPOTOVAL V KAIRO. Iz Rima poročajo, da je ministrski svet v načelu za to, da Fanfani sprejme povabilo predsednika Združene arabske republike Naserja ter v primernem času odpotuje v Kairo. Vladni krogi so izjavili, da je potovanje predsednika republikanske stranke Pacciar-dija na Srednji vzhod informativne narave. Predsednik vlade Fanfani je pozval Pacciardija, naj se odpravi na pot tudi kot predsednik parlamentarnega odbora za obrambo.
DIPLOMATSKA POLEMIKA MED RIMOM IN MOSKVO. Moskva je 26. avgusta v odgovoru na italijansko noto zopet obtožila Italijo, da se je pridružila napadalnim namenom' Združenih ameriških držav na Srednjem vzhodu, ker je dovolila ameriškim in angleškim letalom, da uporabljajo italijanska letalska oporišča za svoje operacije na Srednjem vzhodu (v Libanonu in Jordaniji). Na prvo sovjetsko obtožbo je Italija odgovorila, da ni mogoče posredovanja angleških in ameriških čet na Srednjem vzhodu za napadalno.
DRŽAVOANSKA VOJNA NA DALJ NEM VZHODU. Topniški dvoboj med Kitajci na celini in Cang Kaj-Šekovimi četami na otokih pred kitajsko obalo pri Formozi se nadaljuje. Kaže, da A-meričani ne bodo brez posredovanja dopustili, da kitajske celinske čete zasedejo Kvemoj. Pripravljeni so na pogajanja. Verjetno bi Amerika pristala, da Mao Ce Tungove čete zasedejo manjše otoke in morda tudi Kvemoj,. ako bi se o tem mirno pogovorili ter bi Kitajci pustili v miru Cang Kaj-Šeka na Formozi. Eisenhower je po radiu izjavil, da bodo Američani pomagali pri obrambi Kvemoja; hkrati predlaga nevtralizacijo Kvemoja. Tudi angleški socialisti predlagajo nevtralizacijo.
VENECUELA SE ŠE NI POMIRILA.
Preteklo nedeljo so pristaši bivšega ve-necuelskega diktatorja generala Mar-kosa Ereza Jimeneza uprizorili vstajo proti sedanji vladi, ki jo vodi admiral Wolfgang Larrasabal in ki je vrgla diktatorja 23. julija. Vlada je zadušila u-por. Bilo je okoli 30 mrtvih in 400 ranjenih. Sindikati so napovedali splošno stavko v znak protesta, češ da je vlada proti pristašem bivšega diktatorja ravnala premilo in da trpi še med vojsko častnike, ki niso navdušeni za sedanjo demokratično vladavino.
LEVICA VODI OBČINSKO UPRAVO V BENETKAH. Občinsko upravo v Benetkah so sestavili socialni demokrati, ki so jih podprli komunisti in socialisti. Ti imajo skupno v občinskem' svetu 30 glasov, medtem ko šteje občinski svet 60 svetovalcev. Pri volitvah 25. maja so napredovali zlasti socialisti.
Ljubljana, septembra
Letošnja letina je bila dobra zlasti glede žitaric in obeta, se tudi dobra letina sadja posebno v Sloveniji. Sicer je treba ugotoviti, da so nekateri predeli v državi glede sadne letine odpovedali. Tako je recimo zelo slabo obrodila znana bosenska oziroma slavonska sliva, dočim je sliv obilno v Sloveniji. Tudi tobaka ni toliko kot lani, ko je bila izredno dobra letina, in je obrodil običajno. Poleg tega so na razpolago še znatne lanske zaloge te »dobrote« in je s tem zagotovljen tako domači kot tudi izvozni trg. V Sloveniji je dobro obrodil hmelj — zeleno zlato, čeprav ng tako kot lani, ker ga je letos prizadela nekoliko spomladanska suša. Kakovost savinjskega »gol-dinga« pa je v bistvu ostala kot vedno.
če potegnemo črto moramo ugotoviti, da smo in tudi bomo z letošnjo letino predvsem v Sloveniji lahko zadovoljni, saj je poleg vsega sadja, kot že dol^) ne pomnijo. Vendar pa se kljub vsemu pojavljajo vprašanja, ki na prvi pogled zameglijo navedene ugodne dosežke. Tako se je pokazalo, da je precej odpovedala odkupna mreža in da trg kljub dobri letini, ni dovolj založen s kakovostnim blagom po primernih cenah. Kot vemo, pri nas odkupujejo v glavnem kmetijske zadruge in le izjemoma pooblaščena podjetja, kot so n. pr. tista za predelavo sadja in zelenjave, konzervne tovarne in podobno. Te pa se niso pravočasno • pripravile na odkup in šele sedaj hite organizirati vse potrebno, da bi dohitele zamujeno.
Temeljno vprašanje se pojavlja že več let in bo še dalj časa pereče, je v zvezi z odkupi in ustvarjanjem zalog kmetijskih pridelkov, v pomanjkanju skladišč, hladilnic in sploh skladiščnih prostorov, čeprav hite zlasti mesta in industrijski kraji graditi skladišča in hladilnice, ni moči zadostiti vsem potrebam. Krediti so v ta namen stalno na razpolago, a dogaja se, da morajo odkupna podjetja često puščati odkupljeno blago pri pridelovalcih. Drugo vprašanje v zvezi s tem pa so tudi prevozi. Prevoznih sredstev često v glavni odkupni sezoni, zlasti za odkup sladkorne pese, zmanjka in se jih mora država celo sposojati od sosed-
25 let dunajskega velesejma
Pridobitve sodobne tehnike » Potreben bo še gospodinjski izpit!
Dne 7. septembra so na Dunaju odprli jesenski velesejem v znaku majhnega jubileja. To je namreč 25. povojni velesejem. Sejem se deli na dve razstavišči. V impozantni baročni stavbi na Ringu, kjer je bila nekdaj cesarska konjušnica, so razstavljeni galanterijski izdelki, modni izdelki, pletenine in tkanine. Na razstavišču v Fratru pa so razmeščeni predvsem izdelki s področja industrije in tehnike.
Letošnjega velesejma se udeležuje nad 3.000 avstrijskih podjetij, največ z Dunaja, 861 razstavljalcev pa zastopa Hi54 podjetij iz 19 držav. Letos sta poslali svoje izdelke na dunajski velesejem Libanon in San Salvador. Tri države, Velika Britanija, Združene Države in Sovjetska zveza, razstavljajo v lastnih paviljonih, v veliki »Palači narodov« pa prikazujejo svoje izdelke Jugoslavija, Zahodna in Vzhodna Nemčija, Kanada, Italija, Libanon, češkoslovaška, Madžarska, Poljska, Turčija, San Salvador in Pakistan, z razstavo svojih izdelkov na tem mednarodnem sejmu je državam dana možnost, da predstavijo svojo industrijo vsemu svetu, saj predstavlja dunajski sejem že vsa povojna leta, kljub vsem zavesam nekakšen most med Vzhodom in Zahodom.
GOSPODINJA MED SODOBNIMI GOSPODINJSKIMI STROJI
Če se samo za trenutek ustavimo pri nekaterih važnih področjih tehnike, tedaj nas gotovo prevzame posebna razstava pod geslom »60 let pisarniškega stroja«. Tu so v zaporedni vrsti razstavljeni stroji od prvih neokretnih izdelkov iz preteklega stoletja pa do modernega avtomatičnega stroja, ki opravi vse knjigovodstvo tudi največjih podjetij. Kot vedno je tudi letos posvečena velika pozornost industriji potresnega blaga. Sodobni pripomočki za gospodinjo imajo tu veliko besedo. Tu najdete med drugimi tudi poseben pralni stroj za »posebno žehto«. Pri teh raznih gospodinjskih strojih je glavni poudarek na prihranku električnega toka. Tudi šivalni stroj, ki lahkovbode šti-ritisoč krat na minuto, sodi med pridobitve današnje gospodinje!. Tu je še obilica drugih strojev na infrardeče in druge žarke. Kmalu bodo morale gospodinje opraviti poseben strokovni izpit, preden jih bodo lahko pustili v tako sodobno kuhinjo!
Avtomobiliste bo gotovo zanimala priprava, ki je samo en kilogram težka pa lahko z njo pri vsakem stikalu polnimo avtomobilsko baterijo; to je prenosljiv magnetofon s tranzistorji in na baterijski pogon, ki sodi med nove pridobitve elektronske tehnike. Razni avtomati, in to predvsem avtomati za reproduciranje glasbe, so zbrani na posebnem prostoru v zanimivo celoto.
VEDNO MANJ VOLNENIH IZDELKOV
Tudi tekstilni izdelki imajo na dunajskem velesejmu svoje mesto. Vse kaže, da bomo spričo vseh sodobnih kombinacij modernih tkiv in umetnih snovi, videli v izložbah vedno manj napisov »pristna volna«. Poleg najlona je sedaj tudi perlon prišel v splošno rabo in se danes po trpežnosti ne da prekositi od nobene druge .tkanine. Seveda niso pozabili niti na opremo stanovanj. Tu dobite lahko n. pr. najmodernejšo leseno in železno ali celo iz železne žice spleteno okrasno figuro, ki jo lahko postavite na vsako pohištvo.
Da bi človek pri vseh teh čudežih sodobne tehnike in pridobitvah dvajse-
VOJNA ZA POLENOVKO. Spor med Anglijo in Islandijo zaradi angleškega lova rib (zlasti polenovk) v islandskih teritorialnih vodah se bo zaključil pred Organizacijo združenih narodov. Islandija bo namreč zadevo predložila OZN. Islandci vztrajajo pri svojem sklepu, da je treba imeti za teritorialne vode obalni pas v širini 12 milj; v njem ne smejo loviti tuji ribiči. Angleži ne priznavajo tako širokega pasu. Tu pa tam se ribiči obeh držav spopadejo in včasih posreduje tudi angleška vojna mornarica. Vojna je za zdaj ostala hladna.
tega stoletja ne pozabil na svojo prehrano, so priredili tudi v ta namen posebno razstavo pod geslom »Sadje in zelenjava, oglej si in poskusi!« Tu so vam predstavili sadje in zelenjavo v modemi konfekciji, konzervi in pijačah. Tudi pri prehrani ne moremo mimo embalažne industrije, ki se vedno z večjim uspehom uveljavlja kot posebna panoga tudi pri nas v Evropi in kot taka zasluži na velesejmih posebno mesto. Da to mesto v avstrijski industriji ni prav skromno, nam priča vrednost dveh milijard avstrijskih šilingov, ki jih je ta sodobna industrijska panoga dosegla v letu 1958.
R. D.
Razgovori tržaške delegacije
Ob odprtju dunajskega velesejma je minister za trgovino Bock omenil težave, ki nastajajo v zvezi z načinom blagovne izmenjave med Avstrijo in tujimi državami. Avstrijska mednarodna trgovina se razvija dejansko po sistemu kompenzacije, z drugimi besedami povedano, Avstrija lahko izvaža samo toliko blaga, kolikor znaša vrednost blaga, uvoženega iz tujih držav. Ta okvir mednarodne trgovine je preozek.
Italijanski paviljon na sejmu je opremilo ministrstvo za zunanjo trgovino. Med proizvodi strojne industrije je razstavljeno zlasti mnogo strojev za predelavo lesa. Državna, družba Fin-mare, v kateri je tudi Tržaški Lloyd razstavlja modele svojih največjih ladij ; promet ladij štirih velikih družb, ki so včlanjene v tem holdingu, po-nazorujejo razni črteži.s statističnimi podatki.
Tržaška delegacija, ki jo vodi predsednik trgovinske zbornice dr. Caidas-si, je obiskala tudi trgovinskega ministra Bocka, nadalje ministra za zunanje zadeve Figla in finančnega ministra Kamitza. Gre za okrepitev avstrijskega tranzita čez Trst, poleg tega menda tudi za finansiranje industrijskih podjetij v tržaškem industrijskem pristanišču z avstrijskim kapitalom. Dr. Coslovich je stopil v stik z dunajskimi turističnimi organizacijami. Letos je bila tržaška delegacija zelo močna. V njej je tudi inž. Sospisio, predsednik uprave tržaškega velesejma, nadalje so predstavniki Združenja indu-strijcev, tržaškega industrijskega pristanišča in Centra za gospodarski razvoj. Delegacija je obiskala tudi tajnika Združenja avstrijskih industrijcev dr. Thausinga.
Dva pozdrava iz Amerike
Svoje pozdrave sta poslala iz Amerike zagrebškemu velesejmu tudi predsednik Eiisenhower in minister za trgovino Sinclair Weeks, ki sta sejmu voščila najlepši uspeh. Eisenhower omenja, da je letos namen ameriške razstave prikazati, kako je mogoče združiti šolstvo, industrijo, kmetijstvo, znanost in umetnost, da bi vsem ljudem omogočili plodno življenje. Mednarodno sodelovanje krepi države, ki cenijo svojo neodvisnost.
Minister Weeks obžaluje, da ni letos mogel obiskati zagrebškega velesejma, kakor je to storil lansko leto; pooblastil pa je svojega tajnika za mednarodne zadeve H. Kearnsa, naj ga uradno predstavlja.
USPEH BEOGRAJSKEGA SEJMA V ŠTEVILKAH
Komercialni direktor beograjskega sejma tehnike in tehničnih dosežkov Aleksander Bogdanovič je izjavil, da je letošnji sejem dosegel kot mednarodna trgovinska prireditev lep uspeh. Po začasnih podatkih so bili v notranji trgovini sklenjeni posli v vrednosti 127 milijard dinarjev, vrednost izvoznih poslov je dosegla 8,2 milijarde dinarjey, uvoznih pa 11,3 milijarde dinarjev.
SEJEM V FRANKFURTU
Dne 7. septembra so v Frankfurtu odprli jesenski sejem, ki se ga je udeležilo 2.914 razstavljalcev iz 30 držav. Sejem obsega 100.000 kv. m in šteje 17 paviljonov poleg 12 domačih paviljonov. Največ razstavnega prostora zavzema blago za široko potrošnjo.
Sejem v Bariju
(Nadalje a je s L it a i)
Predsednik Fanfani je izrazil zadovoljstvo nad letošnjo prireditvijo in je poudaril, da bo vlada storila vse, kar je v njeni moči za okrepitev gospodarstva južnih predelov Italije, vendar — je dodal — je potrebno, da tudi zasebniki pritegnejo z lastnimi pobudami, sicer bi bila vsaka pomoč zaman.
Na sejmu so prisotne sledeče države: Afganistan, Albanija, Belgija, Brazilija, Češkoslovaška, Kitajska, Grčija, Indija, Irak, Izrael, Jugoslavija, Libanon, Liberija, Maroko, Norveška, Pakistan, Portugalska, Združene arabske republike (Sirija in Egipt), Španija, ZDA,
KONTINGENTI ZA SEJEM V BARIJU
Ministrstvo za zunanjo trgovino je odredilo sledeče devizne kontingente za 22. sejem v Bariju (Fiera del Levante od 6. do 21. septembra); Za dolarsko področje 250.000 dolarjev, Japonsko 20 tisoč dolarjev, področje funta šterlinga 20.000 funtov šter., Francijo 5 milijonov fr. frankov za vino, 2 milijona za čipke in 1.500 dolarjev za vino v steklenicah; Španijo 30.000 dolarjev, Izrael 40.000 dolarjev, Češkoslovaško 80 milijonov 200.000 lir. Za Jugoslavijo: 50 milijonov lir za konje za vprego in za zakol, 30 za govejo živino za vprego in za zakol, 30 za ribe v olju, 15 za samotni material, 40 za steklo, 30 za ustrojene kože, 20 za usnjeno galanter rijo, 10 za lesene parkete, 10 za končne lesene obrtniške izdelke, 30 za razne druge izdelke ter 20 za - emajlirane gospodinjske pripomočke.
V	okviru sejma bo razstava kozmetičnih pripomočkov, dalje razstava usnja in obutve ter razstava vin in likerjev. Vsaki državi, ki se bo udeležila sejma, bo posvečen poseben dan. Jugoslovanski dan bo 20. septembra.
Sejem orodnih strojev
V	Milanu so v četrtek, 11. septembra slovesno odprli I. italijansko razstavo orodnih strojev. Predsednik Zveze italijanskih proizvajalcev orodnih strojev UCIMU dr. A. Mascherpa je pred odprtjem izjavil, da bo prireditev obsegala tudi dva shoda; na prvem, ki mu bo predsedoval I. M. Lombardo, predsednik Odbora za produktivnost, bodo razpravljali predvsem o razvoju mehanične industrije. Drugi shod pa bo posvečen tujim gostom in na njem bodo govorili o »italijanskih orodnih strojih v svetu«. Predsedoval bo Mario Do-si.
Dr. Mascherpa je navedel tudi .nekaj podatkov o samem sejmu. Razstavljalo bo 520 tvrdk, in sicer na površini 26.770 kv. m. Razstava bo zavzemala 5 paviljonov. Med razstavljale! je tretjina predstavnikov tujih podjetij (ti bodo razstavljali seveda tudi stroje), ostali pa so izdelovalci orodnih strojev v Italiji. Dr. Mascherpa je dejal, da prav v tem, da bodo razstavljeni skupaj domači in tuji stroji je velik pomen razstave, saj bi domača strojna industrija mnogo obeta prav od primerjanja svojih s tujimi stroji. Vsega bo razstavljenih čez 2000 strojev za skupno težo 6.300 ton in vrednost 11 milijard lir.
Predsednik je še omenil, da je proizvodnja orodnih strojev v Italiji zadovoljiva. Do septembra t. 1. so izdelali 30.000 ton takih strojev. Lansko leto so izvozili 14.000 ton strojev.
KONTINGENTI ZA BOCENSKI SEJEM
Ministrstvo za zunanjo trgovino je določilo kontingente v valuti za XI. bo-censki sejem. Za dolarsko področje (ZDA, Kanada itd.) znaša 100.000 dolarjev. (Od tega 5.000 dol. za Japonsko); za Zah. Nemčijo bodo določili kontingent sami Nemci, in to v smislu dogovora med Italijo in Zah. Nemčijo. Za področje funta šterlinga velja kontingent 10.000 f. šter., za Portugalsko 500 dolarjev (vstekleničena vina), za Španijo 10.000 dolarjev, od tega 5.000 za ribe v olju, za Češkoslovaško 81 milijonov 300 tisoč lir. Za vse druge države je bil določen skupen kontingent 20 milijonuov lir, ki naj se razdeli po državah in vrstah blaga v ustreznem razmerju. Delež za posamezno državo ne sme prekoračiti ’ desetino skupnega kontingenta (to je 2 milijona lir).
Kljub dobri letini - nekatera vprašanja
njih držav. Vendar to še ni vse. Prevozi so tudi predragi, kar vpliva na končno ceno. Postopno ho seveda tudi to urejeno, kot je bilo urejeno vprašanje posredovalcev v trgovski mreži, ki jih sedaj razen kmetijskih zadrug ni.
Naj v tej zvezi še omenimo, da je Narodna banka izdala smernice, katerih so za nakupe in ustvarjanje zadostnih zalog ‘kmetijskih pridelkov, na razpolago krediti, in to v višini, ki naj omogoči odkup vseh tržnih viškov. S krediti pa naj bi vplivali tudi na oblikovanje cen, da razlika med odkupno in prodajno ceno in glede na dobro letino nekaterih pridelkov, ne bi bila prevelika.
VELIK TJSPEH SEJANJA
ITALIJANSKIH SORT PŠENICE .
Pred kratkim je bila v Bohinju konferenca kmetijskih strokovnjakov, ki je pregledala izredne uspehe dosedanjih poskusov sejanja raznih sort italijanskih pšenic. Pokazalo se je namreč, da je bil ob pravilnem sejanju in pravilni uporabi agrotehničnih ukrepov dosežen izreden dosežek, saj je znašal pridelek na hektar zasejane površine povprečno 45 stotov. To pomeni nad 100% več, kot je znano glede katerekoli sorto domače pšenice.
Na konferenci je bilo ugotovljeno natančno, kje, kakšna, kdaj, kako globoko naj se sejejo posamezne vrste italijanske pšenice in kakšna gnojila naj se uporabljajo, da bi se dosegel zaželen uspeh. Priporočili so tudi, ka tere sorte semena naj se uvozijo in katera dajejo izredne uspehe. Naj jih omenimo: »San Pastore«, »S. Luca«, »Abbondanza«, »S. Marino« in še nekoliko drugih. Med njimi je bila priporočena tudi ena francoska. Seveda je treba upoštevati, da so nekatere vrste pšenice obrodile bolje v tem, druge v drugem predelu. Vsekakor pa je bilo odločeno, da bodo letos zasejali z ital. sortami samo v Vojvodini 150.000 ha površin in se v zvezi s tem že pojavljajo vprašanja o bližnjem času, ko bo Jugoslavija v tem pogledu neodvisna
od uvoza. Spričo povečane mehanizacije pri obdelavi zemljišč, bedo namreč posejane z novo prilagojeno pšenico vedno večje površine. Napredek je in bo tako vsekakor velik, saj se je doslej gibal povprečni pridelek domačih žitaric na en ha od 12 do 15 stotov; v tem pogledu je bila Jugoslavija na enem izmed zadnjih mest v primerjavi z drugimi poljedelskimi državami.
INDUSTRIJSKI RAZVOJ NORMALEN
Ko ugotavljamo, da se industrijska proizvodnja razvija normalno, mislimo pri tem na to, da ni v tem razvoju bistvenih motenj in da se razvija v skladu s postavljenim načrtom. To pa pomeni naraščanje proizvodnje, ki se je letos dvignila za okoli 11% v primerjavi z istim časom lani. Pri tem so izreden uspeh dosegle zlasti tobačna industrija, industrija elektroener-gije in proizvodnja električnih aparatov, kemična industrija ter tekstilna in druge. Ker pa so bili letos odobreni in se še odobravajo izredno visoki investicijski krediti za obnovo številnih starih tovarn, je treba pričakovati v tem pogledu še nadaljnje zboljšanje. Tako n. pr. samo v Sloveniji popravljajo in nadomeščajo zastarele stroje v številnih tovarnah, kot so nekatere v Celju, cementarna v Anhovem, ki mora odpisati nad 60% svojih osnovnih sredstev zaradi zastarelosti in izstrošenosti, dalje cementarna v Trbovljah, ki je še starejša, steklarne in druge. Pri odobravanju kreditov za obnovo imajo prednost tiste tovarne, ki bodo s povečano in zboljšano proizvodnjo omogočile bodisi povečan izvoz svojih proizvodov ali pa znižanje uvoza določenih proizvodov. S tem naj bi se doseglo zboljšanje položaja v sicer pasivni plačilni bilanci.
Poleg obnov pa bodo v kratkem začele obratovati nekatere nove tovarne in obrati. Kot večji obrat v bližini naj omenimo novo veliko cementarno v Umagu.
Kot rečeno je napredek v industrijski proizvodnji normalen in brez mo-
tenj,kar zlasti omogoča pravočasna in zadostna založenost tovarn s surovina,-mi in reprodukcijskim materialom sploh. Tako lahko ugotovimo v tem pogledu znatno ustaljenost, kar ugodno vpliva na celotno gospodarstvo. Seveda kljub vsemu še vedno primanjkuje določenih proizvodov, kot so zlasti električni aparati vseh- vrst za gospodinjstvo, opeke in apna spričo velike gradbene dejavnosti v vsej državi, dočim je dovolj izdelkov tekstilne industrije, pralnih sredstev, obutve in podobnega.
PRED ZASEDANJEM
ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE.
V kratkem bo sklicano jesensko zasedanje Zvezne ljudske skupščine. Napovedano je, da čaka to zasedanje veliko nalog in da bo pripravljenih zanj precej zakonov zlasti z gospodarskega področja. Tako napovedujejo zlasti, da bo pripravljen osnutek zakona družbenega gospodarskega načrta za prihodnje leto. To pa pomeni velik napredek, ker bo tako ta zakon pravočasno sprejet. To je važno za vse gospodarstvo, ki bo imelo že v začetku novega gospodarskega leta začrtane naloge in smernice, obenem pa predstavlja dokaz, da so se notranje gospodarska razmere toliko utrdile, da omogočajo pravočasen sprejem tega zakona.
Poleg navedenega je v pripravi še več drugih zakonov s področja gospodarstva, ki pa seveda ne bodo prišli vsi takoj na vrsto. Med njimi naj omenimo zlasti devizni zakon. Ta bo slonel, kot je znano, na načelih sedanje liberalizacije deviznega in zunanjetrgovinskega poslovanja. Tudi ta zakon bo odraz stabilnejših notranjih in zunanjih gospodarskih odnosov in zlasti širokih vezi s tujimi državami.
S tem bi nekako izčrpali najvažnejše, kar smo hoteli napisati. Morda bi še omenili, da se vrsti serija raznih sejmov in velesejmov od tistega v Leskovcu za tekstil do ljubljanskih, v Beogradu ter sedaj v Zagrebu. Vsi naj bi pokazali predvsem gospodarski napredek v državi v zadnjih letih.
— šj —
Sovjetska zveza potiska cene navzdol
Zadnjič smo poročali o omejitvi u-voza sovjetskega cina v Anglijo, toda Rusi ne izvažajo samo cina, temveč tudi druge kovine po nižjih cenah. Tako prodajajo platino v Londonu na prostem. trgu po 12 funtov šterlingov za unčo, medtem ko zahtevajo dve veliki podjetji, ki imata monopol v tej trgovini, Johnson Matthey and Cy ter Baker Platinum za platino 23 funtov šterlingov. Pred letom dni je platina
VEČ JEKLA v SOVJETSKI ZVEZI. Po podatkih za lansko leto je proizvodnja jekla v Sovjetski zvezi v prvem polletju 1957 dosegla 30 milijonov ton ter je napredovala za 8%.
ZRAČNA PROGA PRAGA-KAIRO. češkoslovaška državna letalska družba je uvedla redno zračno progo Praga-Kairo s sovjetskimi letali na reaktivni pogon TU 104.
IflabL&dtAjjjl kotdl hs priporočajo
Hotel COLOMBIA Trst, Ul. Geppa 18 - Tel. 23-741 In 31-083 kategorije. — Sedemdeset postelj.
Vse hotelske udobnosti. Enoposteljne sobe od 1100 do 1400 lir, dvoposteljne od 2200 do 2600 (davki in postrežba vključeni).
Hotel ADRIA
Trst, Capo di Piazza 1 - Tel.
36-478
(Piazza Unita) III. kategorije. — Popolnoma obnovljen. Vse hotelske u dobnosti. Enoposteljne sobe od 950 do 1360 lir, dvoposteljne od 1900 do 2500 (davki in postrežba vključeni).
Hotel POSTA
Trg Oberdan 1 (v centru mesta) - Tel 24-157. — Vse udobnosti, mrzla in topla tekoča voda, centralna kurjava, telefon v sobah. Dvigalo. Cene od 750
Hotel ABBAZIA Trst, Ul. Geppa 20 - Tel. 23-068 III. kategorije. — Vse hotelske udobnosti. Enoposteljne sobe od 875 do 1100 lir, dvoposteljne od 1700 do 2200 (davki in postrežba vključeni).
Hotel SLON
Ljubljana, Titova 10 - Telefon 20-643
do 46. — Priporočamo obiskovalcem svoje obrate: kavarno, restavracijo in bar. Hotelske sobe od 350 din dalje.
Hotel MOSKVA
Beograd. Kategorija A. Razpolaga s 100 udobno opremljenimi sobami, a-partmani, sobami s toplo in mrzlo tekočo vodo, telefonom, restoranom z domačo in tujo kuhinjo, kavarno, barom, salonom za bankete in konference, vodiči in šoferji.
Popust za skupine!
Vozni red avtobusov za Jugoslavijo
Proga: Trst - Sežana - Ljubljana:
Odhodi iz TRSTA: od nedelje do petka ob 7,30 (Opčine 7,50):
Ob sobotah ob 10.50 (Opčine 11.10).
(S.A.T.)
PROGA: Trst - Sežana:
Ob petkih in sobotah odhod iz TRSTA ob 7,00 in 15,30; z Opčin ob 7,20 in 15,50; iz Sežane ob 9,30 in 18,30.
(S.A.T. - SARA)
Proga: Ljubljana - Postojna - Gorica Ob delavnikih.
Odhod: iz LJUBLJANE ob 6 30 Odhod: iz GORICE ob 14.30 (SAP)
Proga: Trst - Femeče
Odhodi iz Trsta: ob delavnikih ob 7.30, 13.10 ter 18.00, ob praznikih ob 10.00, 13.10, 14.30, 18.00 in 20.30.
Proga: Trst - Škofije Odhodi iz Trsta: ob delavnikih ob 5.40, 6.00, 7.00, 8.15, 9.15, 11.15, 12.00, 13.15, 14.30, 16.15, 17.15, 18.30, 19.15, 20.00, 22.15. Ob praznikih ob 6.00, 7.00, 8.15, 5.15, 11.15, 14.30, 17.15, 18.30, 20.00 in 23.15. Avtobusi odpeljejo s Trga Stare Mitnice (Largo Barriera Vecchia).
Proga: Trst - Koper
Odhodi iz Trsta: ob 7.00, 11.00, 13.00, 15.30 in 17.00 uri.
12.00,
Proga: Trst - Pulj
Odhodi.iz Trsta vsak dan: ob 7.25, 14.15.
Proga: Trst - Buje
Odhodi iz Trsta vsak dan: ob 7.30 in 16.
(C. TORTA - ISTRA AUTO)
»GOSPODARSTVO«
Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce Založnik: Založba »Gospodarstva« Tiskarna »Graphis« v Trstu«
,VI$TS‘
TBST, Ul. Cardncci 15, tel. 29-656
Bogata izbira naočnikov, daljnogledov, šestil, računal in potrebščin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala.
stala 32 funtov šterlingov. Poleg cina in platine prodajajo Rusi po nižjih cenah tudi aluminij. To je prisililo ameriški konzorcij, da je znižal ceno za dve stotinki dolarja pri funtu že meseca marca. Angleško trgovinsko ministrstvo proučuje pritožbo kanadskega podjetja Aluminium Cy of Canada proti Sovjetski zvezi zaradi dumpinga pri izvozu aluminija.
Pariški listi poročajo iz Londona, da vzbuja sovjetska »gospodarska ofenziva« precejšnjo vznemirjenje v angleških gospodarskih krogih. Prodaje sovjetskih barvastih kovin na tujih trgih po nižjih cenah si ne morejo Angleži
Proga: Trst - Opatija - Reka
Odhodi iz Trsta: ob delavnikih ob 17.30, ob nedeljah ob 7.00 in ob 17.30.
(SARA - AUTOTRANS)
Proga: Trst - Herpelje-Kozina
Odhodi iz Trsta: ob sobotah ob 7.30 in 13.10, ob torkih pa ob 9.30 in 19.00.
(AUTOVIE CARSICHE)
Proga: Trst - Pesek
Odhodi iz Trsta: ob delavnikih ob 7.45, 13.10 in 17.30, ob praznikih pa ob 11.30 ter ob 17.30. (AUTOVIE CARSICHE)
Proga: Trst - Umag Odhodi iz Trsta: ob 8.00, 12.20, 14.45 ter 18.30.
J!llllll!llll![l!!l!IIIII!lll!l!!l!!l!!l![|!ll!ll!li;!ll!l!!HIIIII!lll!l!!lllll!l!!l!lllll!!ll‘l!lllll!!ll
povsem pojasniti. Ali gre samo za 1 ’ da si Sovjetska zveza s prodajo bHo po nižjih cenah nabere devize, s kalf rimi bi lahko plačala uvoženo blago * tujine? Ali gre morda za gospodar®^ ofenzivo, za katero so politični naci1 •
S?
JAPONSKA KUPUJE SOVJETSKI Cl^
Kakor znano, ni Sovjetska zveza stopila k mednarodnemu sporazum11 cina. V enakem položaju je tudi Jap01 ska. Japonci so sklenili, da bodo kup0-vali sovjetski cin, torej ne malajske®*1’ ki ga kupujejo države, ki so pristop1)^ flsl k mednarodnemu sporazumu. Kakor J znano, sta Anglija in Nizozemska oiP^ jili uvoz sovjetskega cina za 750 ton bodočem tromesečju.
SPB
Si
%za
'evz,
mb
tegO'
Por
kvi
osec
ks
llotd Idai/ica - Bted
Odprt vso zimo. Tekoča, topla i11 mrzla voda. 61 postelj. Sobe s ko-palnico. Lasten taksi, restavracij z narodnimi in mednarodnih1' specialitetami. Dependansa BLE' GAŠ z lastno restavracijo, 45 p°' stelj, kurjava s pečmi.
PENZION 800-1000 DIN DNEVNO Sankališča - Smučišča - Žičnic3
Vp]
;Tr<
'■ S(
ia, <
lsPeš
"rok
Mil
Wn
m.E
elik(
ttii
"sle
"e i
kiji
Od
J lotil
METROPOL
Sobe hotela »METROPOL« su fonima. Hotel »METROPOL« u pristupačne cene.
BEOGRAD
Novo otvoreni hotel »METROPOL« raz-polaže sa restoranom, kafanom i salo-nom za doručak, variete barom, posebnim salama za bankete i druge prijeme, kao i hotelskim salonima i salama za konferencije. najsavrelncnjjeg konfora sa kupatilhna i tele-pruža sv0j;m posetlocima prvorazredna usluge
!tnii
®lcl
kla
15 j
»aln
silo'
karr
kla;
■eria
)0 j
9%
[jem
'ena
55-2,
H O
ZAGREB & ESPLANADE
Opatija — tel. 375
otvoren čitavu godinu. U turističkom centru na moru, uz ravne plaže. Ukup-no 160 ležaja, 28 soba sa kupatilom. Tople morske kupke i masaže. Resto-ran prvorazredni, bečka i internacionalna kuhinja. Nacionalna jela i riblje specijalitete.
Hote!
ATLANTIK
Opatija (Center)
Telef: 346 - 407 - 517
Moderan, konfor, riblji re-storan sa poznatim gurmanskim specijalitetama. Otvoreno čitavu godinu. Cijene umjerene.
:itte "20 4 v
"an >50 i Po šČe »tir: hst;
.iir
"okc lUja 8a b % '»rje
kaš
izhaja vsak drugi petek. — UREDNIŠTVO in UPRAVA: Trst, ul. Geppa 9, tel. 38-933. — CENA: posamezna številka lir 30, za Jugoslavijo din 15. — NAROČNINA: letna 700 lir, polletna 400 lir. Pošt. ček. račun »Gospodarstvo« št. 11-9396! za Jugoslavijo letna 420 din, polletna 250 din; za ostalo inozemstvo 2 dolarja letno. Naroča se pri ADIT, DRŽ. ZALOŽBA SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3/1, tek. rač. pri Komunalni banki št. 60 KB-1-ž-375. — CENE OGLASOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 50 lir, za inozemstvo 60 lir.
-<4r,
!arje lev < ta i
liO-i '37 ; ka i Za hni svoj
»a i
kose
St
koki
Istra
vabit
\
'ir.
ISTRSKI HOTELI VAS BODO TUDI LETOS POSTREGLI Z VSO pozornostjo. PRIPOROČAJO SE CENJENIM OBISKOVALCEM:
Hotel (palice
PORTOROŽ
Najmoderneje urejen hotel z vsem sodobnih konfortom; reprezentativna restavracija' bar; KAVARNA JADRAN s TERASO Ob MORJU Glasba; ples; razne prireditve; obširen subtropski park ob morju; kopališče; nad 400 postelj.
Hotel CENTRAL
PORTOROŽ
z dependansami SLOVENSKI DOM — RIVIERA — JADRANKA. Sodobna ureditev, slikovita terasa ob morju, ribja restavracija, .nad 260 postelj.
Hote!

Kopei'
najmoderneje urejen hotel: velika restavracijska terasa ob morju; kavarna, glasba, ples, nad 100 postelj.
Motel
Galeb
KOPER
Izbrana istrska vina in istrske specialitet« v hrani, odlična postrežba, glasba, restavra-oljski vrt v muzejskem parku.
Ho tel
Metropol
Piran
e. depandanso »ROTONDA« in depandansami v »FIJESU« restavracija, glasba, ples, kopališče, 220 postelj.
kavama, ribi3
HOTEL
PORTOROŽ
,HELIOS"
z depandansami PIRAN, BRISTOL in ISTRA. Moderna ureditev; vrtna restavracija VESNA; Kavama in slaščičarna KEKEC; glasba; ples; nad 150 postelj
TURIST (e* Sv.I«ik.lai)
Odlični pogoji za razvedrilo: peščina, kopališke naprave, drevoredi, restavracije, letne hišice, prostori za taborenje.
. Pl
vem
tei
olje
suče
t8 ; aj<
ster
"Ija
ta s
ta t
360-;
kup
350-;
M
175
kosi
M
"o
"lig,
tiat
kam
kani
ticii
Mje
350,
350
»a
500-:
c;
»O
sioli
slep ke , j>aš'
ta
Pte’
tok
to
že ■ tali kot
ta.
kor
šest
'ice
!Mt
lio\
io
tae
k,
Piti;
n
Sta
fen
'ali
taji
«).
cho
Poz
"ali
Restavracija in kavarna
Jadran
v PORTOROŽU nudi gostom vse ribje specialitete na ražnju. Vsak dan godb3 na vrtu. V nočni kavami dnevno, razen ponedeljka godba do 3 ure zjutraj-
Obiščite gostilno jp j* jj j	||
v Seči pri PORTOROŽU, kjer dobite vse ribje specialitete, kraški pršut, oi' lična domača in istrska vina po zmernih cenah.
»ek
Ion;
kor
fe
;iac
Skr
"on
te
K
»u,
spremembe na policiji. Dose-
Si tržaški kvestor dr. Domenico De 0?za je bil premeščen v Rim, kjer bo 'tevzel posle generalnega inšpektorja Ministrstvu za notranje zadeve. Na povo mesto pride dosedanji kvestor ;P°rliju dr. Pasquale Buttiglione. Biv-! kvestor je deloval v Trstu dve leti. tedanji podkvestor dr. G. Testa pre-fMtie vodstvo goriške kvesture (poli-tekega ravnateljstva).
Vpisovanje v slovenske šole
.Prstu in okolici traja do vključno i septembra. Znameniti vzgojeslovci j Med temi tudi italijanski — so mne-lia> da je pouk v materinščini najbolj lsPešen, ker je materin jezik najbližji tokovi duši.
Kemikalije na italijanskem trgu
»MILAN. Cene topil in mehčal so v '‘'Vnem ustaljene, v kolikor ne opaža-,0 pri nekaterih proizvodih upadanje M. V preteklih mesecih ni bilo premike razgibanosti v trgovini s topili ^ Mehčali; mnogi napovedujejo boljše "sle v tem mesecu in to predvsem za proizvode, ki so namenjeni indu-Mji lakov.
, Od topil, katerih cena. se sedaj niža, la) omenimo predvsem benzol. Pred :!tMmi počitnicami so nekateri proda-?Mi dosegli ceno 70 lir, ki je celo ve^ 'ka tudi za zelo velike količine, sedaj je cena benzola zdrknila na nor-®alno gladino 64-65 lir za kg. Cena Mlola se že dolgo suče med 85 in 95 'Mini. Toluol stane 68-75 lir, a butil ,:|lat 310-320 lir. V zadnjem tednu se je Ma butil acetata 98% dvignila od 260-^ Ur na 265-275 lir. Cene etil acetata 7» ter isobutil acetata so nespreme-[iene pri 180-190 lir, oziroma 245-250 lir. 'e0a anhidrid ftalne kisline so padle a Približno 10 lir pri kg, in sicer od 7-240 lir na 220-230 lir; velike kolibe pa je mogoče kupiti tudi na osno-» 205-210 lir. Cena trikrebilfosfata zna-'a v prodaji na veliko približno 500 lir, jMnjše količine pa je mogoče dobiti po Ml lir.
..Poslovni krogi domnevajo, da bo tr-Mče topil in mehčal v kratkem norma-'Urano in da bo ostra konkurenca po-Ntila.
■Tržišče industrijskih maščob je še °kaj razgibano, živalske maščobe podajo predvsem Amerikanci, ker je te-blaga dovolj na njihovem trgu. Yel-|0'v greese ponujajo na osnovi 170 do-3rjev cif. italijansko pristanišče, dočim Maša njega običajna cena 182-183 do-irjev; loj fancy pa stane 204 dolar-lev cif. Genova. Cena te vrste ameriške-M loja znaša na italijanskem tržišču .M'142 lir, domači loj pa kvotira 136-7 Ur. Ta cena se zdi kupcem previso-a ter ponujajo za domači loj 135 lir. Za rastlinske maščobe je precejšnje Mnimanje. Kokosovo olje drži trdno Sv°jo ceno, in to na izvoru kakor tudi fa notranjem italijanskem tržišču. Ko-Msovo olje Straits. stane na izvoru 118 PMtov šterlingov. Tukajšnje cene za ;°kosovo olje Straits znašajo 218 220
I Jir,
'ir.
za kokosovo olje Ceylon pa 238.-245
Precejšnje povpraševanje je po lano-VeM semenu, katerega cena se je pre-tei dvignila, dočim pa kvotira laneno Mje sorazmeroma niže. Cena tega se Mie med 260 in 265 lirami. Preče] šib-I® so cene zemeljskih lešnikov, ki ve-Mjo na izvoru v Nigeriji 56,10 funtov “Mrlingov za tono. Cene arašidnega !jlja so na izvoru previsoke, saj znašajo M surovi proizvod 93 funtov šterlingov *a tono. V Italiji kvotira arašidno olje MO-365 lir. Znani so pa tudi primeri Mpčij, k; so bile sklenjene na osnovi »0-355 lir.
Mešani rastlinski oleini stanejo 155-lir, destilirani živalski 160-180 in ko-Msovi 145-150. Cena mandljevega olja • U. znaša 1600-1700 lir, sulfurno oliv-Jo olje stane 290-300 lir, palmovo olje Mgerija kislosti 14-15 140-150 lir, Sumatra kislosti 4-5 130-135 lir; prvopre-ano ricinusovo olje 303-307, drugopre-Sano ricinusovo olje 283-290, medicinsko bcinusovo olje 350 355, surovo sojino Mje 190-200, rafinirano sojino olje 340-»T ribje olje vet. v izvirnih sodih 240-»0 lir. Cena dvakrat prešanega steari-?a znaša 190-205, trikrat prešanega pa !°0-205 lir.
POTROŠNJA MESA IN VINA NA TRŽAŠKEM. »Agenzia Giulia« poroča, da so na Tržaškem v prvih sedmih mesecih letos pojedli 68.474 stotov mesa (lani 69.503). Popili so v istem času 158.121 hektolitrov vina (lani 161.695). Na te količine mesa in vina je bila plačana trošarina. Meso, ki prihaja na Tržaško v obmejnem prometu, očitno ni vključeno v te podatke.
DRVA NA TRŽAŠKEM TRGU. Tudi letos prevladujejo na tržaškem trgu jugoslovanska drva. Cene so splošno enake kakor lansko leto. Na drobno prodajajo drvarji cepljena bukova drva po 1500 lir 100 kg. V okolici so za malenkost cenejše. Nemški premog v kockah je na drobno po 2500 lir za stot.
NA TRŽAŠKI UNIVERZI zaseda te dni »Zveza za zgodovino antičnega prava«. Na zasedanju so zbrani znanstveniki iz sedmih držav. Jugoslavijo' zastopa prof. Korošec iz ljubljanske in prof. Horvat z zagrebške univerze.
DELA NI. V eni izmed zadnjih številk Gospodarstva smo poročali o hudi stiski, v katero je zašla ladjedelnica Sv. Roka zaradi pomanjkanja nar ročil. Na žalost se položaj nikakor ni izboljšal. Po končanih delih na ladji »Vivaldi« je zmanjkalo dela. Delavcem so skrajšali delovni čas na 40 tedenskih ur ter sorazmerno znižali prejemke. Predstavnik ladjedelnice je delavcem razložil položaj ter zagotovil, da bo ladjedelnica storila vse, da bi prejela nova naročila ter tako vzpostavila redno delo.
TEČAJ ZA ŠIVILJE. V Boljuncu se je te dni zaključil tečaj za šivilje, ki ga je organizirala zvezna ustanova za strokovno usposabljanje. Tečaja se je udeležilo okoli 30 deklet in žena dolinske občine. Trajal je pet mesecev ter je obsegal poleg, samega šivanja iudi pouk o krojenju, o zgodovini mode, socialnem zavarovanju itd. Ob zaključku tečaja so v osnovni šoli priredili razstavo del.
POCENITEV PETROLEJA V AMERIKI
Dve veliki ameriški družbi sta znižali ceno luizianskemu surovemu mineralnemu olju. Magnolia Petroleum je znižala cene za 12 stot. dolarja pri sodu (163,56 litra), Esso Standard pa za 6% pri sodu, in sicer za nafto v Južni in Srednji Luizijani.
NASE SOŽALJE
Zadnje dni so umrli: 49?ietna Slava Sedmak v Sv. Križu pri Trstu; Andrej Pregare v Logu (glej »Vestnik Kmečke zveze«!) in Rozina Škerlj iz Markovšne pri Materiji, tašča tržaškega trgovca Orla.
....m..iiiii..............
Rimski list o goriškem gospodarstvu
Rimski list »II Globo« prinaša iz Gorice krajše poročilo o gospodarskem razvoju na Goriškem v preteklem mesecu. Splošno je v deželi nastopila določena stalnost, le v kovinski industriji ni opaziti nikakega zboljšanja, temveč težnjo za skrčenjem dela. V največjih industrijskih podjetjih je bilo treba skrčiti delo, ker so se domača in tuja naročila znatno skrčila.
Ladjedelnice v Tržiču gradijo predvsem petrolejske ladje, toda zaradi pomanjkanja naročil bo v začetku prihodnjega leta v podjetju nastopila kriza. V oddelkih za elektromehaniko, za gradnjo železniških potrebščin in letal se delo čedalje bolj krči in število odpuščenih delavcev narašča, stara naročila bodo kmalu potekla, novih pa ni. Tudi v tovarni tekstilnih strojev in železarni, ki je last državnega holdinga IRI, traja še vedno kriza. Tovarno bo treba modernizirati in uvesti sodobnejše stroje; zaradi tega bo treba odpustiti več delavcev.
Boljši je položaj na tekstilnem področju, kakor tudi v kemični industriji, gradbeni , apnarijah in opekarnah. Letina kaže dobro, žita je bilo mnogo, sena pa ne.
(Kaj sledi iz tega poročila? Ce se hočemo izogniti hudi socialni krizi na Goriškem, je treba poskrbeti industriji nova naročila, z druge strani pa ustaviti doseljevanje iz drugih krajev ter za odvečne priseljence poskrbeti delo drugod. Prip. ur.)
Sadje in zelenjava na tržaškem trgu
Navajamo cene na debelo (v oklepaju na drobno).
Radič I. 150-200 (220-320), radič II. dO-100 (120-200), solata 100-150 (160-240), blede 60-80 (100-120), špinača 150 (200), fižol v stročju 70-100 (100-140), fižol zelen 50-60 (80-90), melancane 50-60 (80-90), paprika 30-70 (60-120), bučke 80-120 (120-170), paradižniki 20-40 (40-70), sladko zelje 40-50 (60-80), kumarce 90-120 (120-160), šelin 50-60 (80-100), korenje 40-50 (60-80), čebula 32-55 (65-70), krompir 28-45 (36-56), grozdje 50-100 (80-160), breskve 70-100 (100-220), jabolke 30-70 (60-120), hruške 40-120 (70-160), slive 40-65 (60-100), fige 40-70 (60-100), limoni 80-120 (120-160).
Trg je bogato založen. Namiznega grozdja je mnogo. Domače namizno grozdje (žlahtnina) je dražje (na drobno (140-160), medtem ko je grozdje iz Italije okoli 20 lir cenejše.
MANJ ZA KINO. Lansko leto so Italijani potrošili za razne prireditve in predstave 175,8 milijarde lir. Levji delež pripada še vedno filmskim predstavam, čeprav se je letos njihov dohodek znatno skrčil v primerjavi z lanskim letom. Za obisk filmskih predstav so lani Italijani potrošili 112,8 milijarde lir (64,2% vseh izdatkov za obisk vseh prireditev). Za ples so Italijani potrošili 13,3 milijarde, a za športne prireditve 10,1 milijarde, najmanj za gledališče, in sicer 8,5 milijarde lir.
Za same filmske predstave so lani potrošili 3 milijarde manj kakor v letu 1956. Povprečno je vsak Italijan gledal lani 15,3 predstave, (Francoz 14, Belgijec 15,4 in Anglež 17,9).
Hnzuv
ALI SE BO ZLATO PODRAŽILO? Ameriški trgovci z zlatom računajo, da se bo cena zlatu dvignila. Danes stane unča zlata 35 dolarjev. Ameriški trgovci plačujejo na to ceno še pribitek 2% ter kupujejo zlato iz Velike Britanije in Švice. Trgovina z zlatom doseže okoli 1 milijon dolarjev na teden.
ZAOSTRITEV PLEMENSKEGA BOJA V JUŽNI AFRIKI. Nacionalistična stranka, ki je na vladi že od leta 1948 je za novega predsednika vlade izbrala dosedanjega ministra za domače zadeve dr. H. R. Verwoerda. Novemu predsedniku je 57 let, po poklicu je bil profesor sociologije na univerzi; v politiki je 10 let. Verwoerd je še vne-tejši pristaš »apartheida«, to je ločitve državljanov po plemenih, kakor je bil rajni predsednik Strijdom ali pa njegov prednik dr. Malan. Afriški nacionalisti so Buri, to je holandski priseljenci. V politiki jih vodi pripriča-nje, da so beli narodi več vredni kakor črni. Na drugi strani so nasprotniki Anglije, s katero so združeni v Britanski skupnosti (Commonwealthu) kot dominion. Radi bi proglasili republiko, toda pri vsem tem ne nameravajo izstopiti iz Britanske skupnosti.
ALŽIRCI NAPADAJO V FRANCIJI.
Alžirska osvobodilna fronta je prenesla boj za neodvisnost Alžirije v samo Francijo, kjer uprizarja atentate. Policija je nedavno aretirala 220 alžirskih agentov. Pripeljali jih bodo v Alžir. Pe: trolejska skladišča in petrolejske čistilnice je pred atentatorji zavarovalo vojaštvo. Pomotoma je straža pred nekim petrolejskim skladiščem v pariški okolici ubila dva Italijana, ki sta se na vespi pripeljala mimo in se nista pravočasno ustavila. Francoska vlada je obžalovala dogodek.
MNOŽIČNI KRST BAPTISTOV V AMERIKI. Verska sekta baptistov je nedavno v New Yorku organizirala velik kongres, katerega se je udeležilo okoli 250.000 vernikov. V New York je prispelo okoli 35.000 odposlancev iz 122 dežel. Na zborovanju v velikih stadionih so govorili v dvajsetih jezikih, med terni tudi v ruščini, švicarski odposlanec je izjavil, da je število baptistov ali Jahvejevih spoznavalcev v državah z onstran zavese narastlo od leta 1948 od 22.000 na 85.000. V vodah okoli otoka Long Island Sounda se je »krstilo« 4.199 žensk in 2.973 moških.
i nr prisianisču
Napovedane ladje
»JUGOLINIJE«
Proga: Jadransko morje - Vzhod:
Sarajevo 16. sept.; Dinara 20. sept.; Zagreb in Lika 26. septembra.
Proga: Jadransko morje - Indija -Pakistan: Avala 15. sept.; Dinara 20. sept.; Lika 26. sept.; Učka 10. okt.; Triglav 18. oktobra.
Proga: Jadransko morje - Indonezija - Daljni vzhod: Dinara 20. sept.; Lika 26. sept.; Nikola Tesla 15. okt.; Triglav 15. oktobra.
Proga: Jadransko morje - Sev. Kitajska - Japonska: Lika 26. sept.; Nikola Tesla 15. oktobra.
Proga; Jadransko morje - ZDA: Črna Gora 5. oktobra.
Proga Jadransko morje - Španija -Sev. Evropa: Bratstvo in Zadar 10. oktobra; Rijeka 25. oktobra.
Proga: Jadransko morje - Severna Afrika: Črna Gora 5. oktobra; Zadar 10. oktobra.
Proga: Jadransko morje - Perzijski zaliv: Vis 10. oktobra.
Proga: Jadransko morje - Juž. Amerika: Drvar 30. septembra.
Proga: Jadransko morje - Dalmacija - Grčija: Lastovo 16. septembra.
Proga: Zahodna in Severna Evropa Philetas 19. sept.; G. Borsi 20.-25. septembra; Leo 29. septembra.
Proga: Jadransko morje - Sev. Amerika: Vulcania 16. sept.; Slovenija 18 sept.; Exford 26. septembra.
Proga: Srednja Amerika - Severni Pa cifik: A. Pacinotti 15. sept.; Mayo Ly kes 19. sept.; Monstella 25. sept.
Proga Jadransko morje - Južna Arne rika: Etna 16. sept.; Rio Bermejo 24 sept.; Sameland 30. septembra.
NAPOVEDANI ODHODI LADIJ
Proga: Jadr. morje - Sicilija - Malta - Tirensko morje - Španija: Maria Carla odhod 20. sept.; Citta di Siracu-sa 26. sept.
Proga: Grčija - Turčija - Sirija - Libanon - Izrael - Egipt: Palmah in Cu-pido 15. sept.; Enotria, Chioggia in Ni-kos 16. sept.; Otranto, Vicenza in Na-valgiuliano 17. sept.; Ege 19. sept.; Zagreb in Cucciolo' 20. sept.; Plotarkis Blesas 22. sept.; Barletta in Irma 24. sept.; S. Giorgio 25. sept.; Busonia, Campidoglio, Skogaland 26. sept.; I o-redan 27. sept.; Kozani in Annamina 30. septembra.
Proga: Afrika - Rdeče morje: Africa, Verax, Sava, Teresa Cosulich 15. sept.; Rosandra 26. sept., Maria Cosulich 30. septembra.
Proga: Perzijski zaliv - Indija - Pakistan - Daljni vzhod: Carlotta Bolten 15. sept.; Star of Alexandria 16. sept.; Dinara 18. sept.; Livenza in Lika 20. sept.; El Nil 24. sept.; S. Sebastiano 26. septembra.
POSKUŠNJA VINA NA LJUBLJANSKEM VELESEJMU
V nedeljo, 7. septembra so zaključili mednarodni vinski sejem na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Obiskovalci so lahko pokušali zlato kapljico. Razstavljena vina je pokušalo okoli 80.000 ljudi.
Vinogradniško razstavo so priredili v Brežicah. Organiziralo jo je podjetje »Vino«. Odprtju je prisostvoval podpredsednik zvezne ljudske skupščine P. Leskošek. Razstava je v viteški dvorani brežiškega gradu. Vinogradniki iz Posavja, Dolenjske, Hrvatske, Goriških Brd in štajerske so razstavili 77 vzorcev.
P&	cefrtl iz kameli Htitinft,iv
>d-
Človek se nehote spomni na predvoj-110 nemško propagando z geslom: »A-'Mlf Hitlers Strassen«, čeprav tudi A-jMilauerjevi Nemci naglo gradijo širo-ceste, če bo šlo tako naprej, ne boš ?ašel na .naši zemlji drugega kot ceste 1,1 orjaška mesta! Meni se to ne zdi rMveč zdravo. No, naj bo. Neki moj Pokojni sorodnik bi rekel; »Je pač taro usojeno!«
Nova cesta, ki bo kmalu dovršena, vezala Žavlje s Katinaro. O njej sem M pisal pred tremi leti, ko so jo za-Ni graditi. Začenja se nekaj sto me-■Mv pred mitnico v Žavljah in se zdru-z angloameriško cesto pod Katina-M- Zvezna cesta žavlje-Katinara, ka-,°r se uradno imenuje, se odcepi pri spstem kilometru od Istrske ceste, in i'cer pred Muličevo tovarno testenin jMullich Lorenzetti) in gre ob vznožju kovačevega hriba (Monte Castiglione) jo Kvarte. Ta Kvarta je omenjena že 'Me 29. febr. 1271 v nekem pergamen-ki se hrani v arhivu tržaškega ka-Mlja, ki je dal vinograd »In Quarto« v najem »Majnardu di Rizmagna et a ^anca«. Kvarto srečamo zopet v per-8aMentu z dne 6. febr. 1354, ki govori “ vinogradu in »Contrata Caulis sive 7i) Quarti«. (Caulis je zapisan s c z 'Mico spodaj, kakor ga pišejo Franco-Zraven vinograda Don Donata Zur-Mo«. Ta Zurho se je podpisal eno leto J°2neje kot priča Curcho. Iz tega bi se Mio sklepati, da so imenovali Žavelj Mkdaj le prekrasno dolinico med Ko-"nkovcem in Kovačevim hribom. Na '°ncu prejšnjega stoletja je bila lastni-ta tega lepega posestva s krasnim vi-Mgradom, ki obstaja še danes, daleč Mokoli znana Mora s Kvarte, rojena *krbec. Hiša, kjer je stanovala, stoji nižini med Kovačevim hribom in hri-»m Uščavcem z Rovtami in Katinaro ?a vrhu. Prav za hrbtom te hiše zavi-k nova cesta na levo.
Ko sem poizvedel po krajevnem ime-M, so mi povedali, da pravijo temu
kraju »Pri Kobcih«, pokazali so mi tudi staro hišo z dvorom (Sveta Marija Magdalena spodnja št. 950), od koder izhajajo Kobci in kjer je bil leta 1838 rojen ded Pepce Kobčeve, poročene Ka-riš. Iz tega sledi, da so živeli tam Kobci najmanj v sedemnajstem stoletju. Hiša je imela nekdaj balkon, kar pomeni, da je bila bolj gosposka hiša, morda mandrija posestnikov v mestu, od koder naj bi prišli Kobci pred več stoletji v Kvarto. Še danes živijo Kobci tudi pri Sv. Justu in v Barkovljah, kjer je imela Marička Kobčeva nedavno zlato poroko. V pergamentih so podpisi Štefana Sobca iz leta 1366, Justa Sobca iz 1368 in Ivana Sobca iz leta 1392Š Ni izključeno, da sta Sobec in Kobec, kakor n. pr. zgoraj omenjeni Zurho in Curcho, eno in isto.
Za Kvarto začenja najtežji teren za gradnjo ceste. Presekati so morali precej globoko dve konici hriba in premostiti med njima žleb z mostom, ki se opira .na betonske stebre, podobne lesenim gredam, na katerih slonijo navadni leseni mpstovi. Od tukaj naprej je cesta speljana po zelo strmem pobočju Rovt do mosta med železniško progo Trst-Kozina. Ta most je povzročil največje skrbi graditeljem nove ceste in stane mnogo več kot so predvidevali. Pravijo, da so napravili za ta most nič manj kot trinajst načrtov. Bržkone je bilo denarno vprašanje krivo, da so morali dela okoli njega prekiniti za polna dva meseca, pred nekaj dnevi pa so gradnjo obnovili; govorijo, da bo most do novega leta dovršen in s tem tudi vsa cesta.
Kaj mislite o novi cesti — sem vpra šal neko posestnico, ki je morala odstopiti lep del svojega zemljišča za gradnjo ceste — ali je bila potrebna? Seveda je bila potrebna, mi je žena odgovorila — vozili se bomo po njej na Dunaj. Pred tremi leti so ji vzeli zemljo, ter jo ocenili po neverjetno nizki ceni, kakor je že splošno znano. O tem
so že mnogo pisali časniki, toda izplačali niso do sedaj še ničesar. Na splošno menijo, da so posestniki, ki so morali odstopiti svoja zemljišča, hudo prizadeti, medtem ko pričakujejo ostali, da jim bo nova cesta koristila. Zakaj? Zato, ker računajo, da se bo cena zemljišč povišala, in ker bo nova cesta u-godna za motorna vozila, ki se vedno bolj množijo. Kar zadeva ceno, velja to brez dvoma za zemljišča od Žavelj do Kvarte. A kdo bo od tam naprej kupoval gradbišča po skoraj .navpičnih Rovtah? In kaj bodo domačini vozili z motorji po izvrstni cesti? Ako bi imelo industrijsko pristanišče v Žavljah sijajno bodočnost, bi bila nova cesta več ali manj važna za zadevne industrije, toda ta bodočnost je dvomljiva, kakor kažejo stečaji že mnogih podjetij.
Od mosta nad železnico je cesta izpeljana po pustoti, kakor se označuje bared v starih tržaških, latinski pisanih dokumentih, zavije proti zapadu, nakar napravi globok ovinek nad velikim železniškim mostom, ki se vzpenja visoko v ozadju starega mestnega pokopališča, potem nov ovinek proti severu med vojaškim objektom in staro mandrijo. Od tu naprej gre nova cesta .naravnost proti stari katinarski cesti, katero preseka pri zadnji novi hiši na levi strani te ceste, s hišno tablico »Reška cesta št. 34/1 — Rocol Katinara«. Nato se vije dalje med staro katinarsko in angloameriško cesto, s katero se slednjič združi pod Katinaro, in sicer točno pod prvo katinarsko hišo, nekdanjo Spetičevo gostilno. Od tu se že vidi most .nad cesto na Ka-tinari.
Zvezna cesta žavlje-Katinara je napravljena kot popravek <anglo-ameriške ceste, ki so jo zgradili predvsem v vojaške namene, dočim ta cesta od morja do Rocola za mirne čase nima nobenega praktičnega pomena.
Drago Godina
AVTO PREVOZN IŠKO PODJETJE
L POŽAR
TRST - ULICA M0RERI ŠT. 7 Tel. 28-373
Prevzemamo vsakuvretne prevaze za tn In inozem-etva. — Postrežba hitra. Csae ugodne
Zaloga prvovrstnih briških, vipavskih in domačih vin
BRIC IVAN
Gorica - Ul. Croce 4
Telefon	pisarna 34-97
„	dom	20-78
G. M. COLOMBIN G FIGLIO
UVOZ - IZVOZ
in IZDELKOV
Trst, Porto Industriale - Zaule
TEL. 09-182
Ttgr. COLINTER - TR1ESTE
| AUIOflOTOR |
IMPORT - EXPORT
PREDSTAVNIŠTVO «a na, domeatna dela italijanskih, mernikih, angleških in ameriških artomobilov ter nado-mestnih delev aa DIESEL motoejo, pnmne, iajektorje ter traietorje
IRIESTE-TRST, Via Udioa 15
TELEFON 30-157 -30-198
Ernest Hemingway
60-letnik
Ameriški pisatelj Ernest Hemingway, ki sodi z Williamom Faulknerjem med največje mojstre sodobne svetovne književnosti, je te dni praznoval svojo 60-letnico.
Takoj po prvi svetovni vojni, okrog leta 1920, je Gertrude Stein napovedala, da se bo mladi in čudaški Heming-way razvil v največjega romanopisca tega stoletja. Takoj pa je v njegovi umetnosti ugotovila dve nasprotujoči si prvini, to je .navezanost na tradicijo in neugnano težnjo po modernosti. Njegov umetnostni izraz je namreč dih mladostnika, navdušenega nad izkustvom preteklosti, nemirno hlepečega po pustolovščinah življenja, stalno zasledujočega v svoji bohotni domišljiji nove in nedosegljive smotre. Zato je Gertrude Stein tedaj lahko rekla: »Takšen je Hemingway; ima moderen izraz, toda duh po muzeju.«
E. Hemingway je začel svojo pisateljsko pot neposredno po prvi svetovni vojni v Parizu kot dopisnik nekega kanadskega lista. Udeležil se je kot vojak prve svetovne vojne in po premirju kar ostal v francoski prestolnici. Svoje književne osnutke je bil pokazal Steinovi, ki mu je odkrito povedala svojo sodbo, češ da opaža v njih preveč opisovanja, in vrh tega še ne dobrega; zato mu je svetovala naj spet zbere svoje misli in se znova loti dela. Steinova je občudovala odkritosrčne izpovedi Hemingwayevih junakov, želela pa si je pristnih avtorjevih izpovednih misli in doživljajev. Glede tega je napisala: »Lopov je, podoben čolnarjem na Missisipiju, ki jih opisuje Mark Twain. čudovita in velika knjiga bi bila samo prava Hemingwayeva zgodba: ne z izpovedmi, ki jih je on vajen pisati, ampak z izpovedmi resničnega Ernesta Hemingwaya.« Vendar lahko danes rečemo, da so »izpovedi« mladega Hemingwaya v svoji idealni enotnosti »velika knjiga resničnega Ernesta He-mingwaya«, ki jo je Steinova želela. In ta knjiga, je v svoji siloviti preprostosti globoka in resnična pisateljeva umetniška in osebna izpoved.
Vsa Hemingwayeva dela so prežeta z moralnimi načeli, ki jim on po ame-rikansko pravi »pravilo igre«. Gre za nekakšen »lojalni dogovor«, s katerim veže pisatelj človeka na svojo skrajno preprosto osnovno tematiko in problematiko. Ta »lojalni dogovor« je izraz Hemingwayevega osebnega poštenja in junaškega čustvovanja. Ta »lojalni dogovor« prihaja do izraza v delu »Slovo od vojske«, kjer je junak razočaran, ker se ljudje ne vedejo več po načelih vojaške časti. »Imeti in ne imeti« ie zgodba človeka, ki zavratno ubije sočloveka, da s tem reši mnogo drugih človeških življenj, ki pa prizanese tovarišu, o katerem ve, da ga bo izdal, ker ni pošteno ubijati nezaščitenih ljudi. Lady Brett zavrne v romanu »Sonce še vzhaja« ljubezen mladeniča, ki je v njo iskreno zaljubljen, ker se zaveda, da bi ga ugonobila, če bi njegovo ljubezen sprejela. V delu »Za koga doni zvon« pravi John Donne: »Smrt vsakega človeka me okr.ne, ker sem de-
ležen splošne človečnosti.« »Starec in morje« pa prikazuje večni dvoboj med človekom in naravo.
»Lojalni dogovor«, ki mu Hemingway ostaja dosledno zvest v vseh okoliščinah, je dokaz njegove večne mladosti, čistosti duha in stoičnega prenašanja udarcev zle usode. Ta »lojalni dogovor« med ljudmi je zato tudi avtorjev doprinos k izpopolnjevanju človečanskih dolžnosti in dokaz njegove hvaležnosti za dobro in zlo, ki ga vsak človek sreča na svoji poti.
jj.
AKADEMIJA ZA IGRALSKO UMETNOST V LJUBLJANI
Na Akademiji za igralsko uinetnost v Ljubljani so z nastopajočim šolskim letom 1958/59 reorganizirali študij sld sistem. Gojenci bodo poslušali gledališko stroko (dramsko igro, režijo, dramaturgijo) kot svoj glavni (A) predmet na Akademiji, kot stranski (B) predmet pa bodo poslušali po en živ jezik (angleščino, nemščino, francoščino) na filoloških oddelkih Filozofske fakultete ljubljanske univerze oziroma na Akademiji sami. Ta reorganizacija ima namen, usposobiti diploman-
T1SKARNA
te akademije za pouk živega jezika na osemletkah. Zaradi zmanjšanega števila poklicnih gledališč v Sloveniji Akademija .noče vzgajati kadrov izključno za poklicna gledališča, ampak tudi delavce in organizatorje polpoklicnega in amaterskega gledališča v raznih podeželskih kulturnih središčih, kjer bi bili diplomanti Akademije za igralsko umetnost nameščeni kot prosvetni delavci v višjih razredih osemletke.
SLOVENSKE KNJIŽNE NOVOSTI
Med najnovejšimi novostmi, ki so prišle na slovenski knjižni trg, je treba na prvem mestu omeniti drugi del tehtne študije Lojza Kraigherja o Ivanu Cankarju. Knjiga vsebuje študije o njegovem delu in življenju ter je spopol-njena s spomini nanj. Izdala jo je Cankarjeva založba v Ljubljani. Za okusno opremo je poskrbela ing. arh. Jakiča Accetto.
Državna Založba Slovenije pa je izdala prvi del Zgodovine glasbene umetnosti na Slovenskem izpod peresa vodilnega glasbenega zgodovinarja Dragotina Cvetka.
Pri isti založbi je izšel tudi roman F. M. Dostojevskega Izpoved mladega človeka. Prevod iž ruščine je pripravil Janko Moder. Spremno besedo je napisal dr. Bratko Kreft.
£1*21 |>llis
ULICA SV. FRANČIŠKA
vam hitro, solidno, poceni in lično izdela
kakršnokoli tiskovino (poročne oznanila, voščila, posetnice, pisemski papir itd.)
TRST, Trg GOLDONI 7, tel. 23-352, 61-101
Grosistično podjetje za dobavljanje vsega fotografskega in kinematografskega materiala.
APARATI ZA MIKROFILME ■ ZNANSTVENI APARATI a ELEKTRONSKI APARATI
Popolne opreme materiala za fotomehaniko, za industrijo in za znanstvene zavode.
VPRAŠAJTE NAS ZA NASVET Na zahtevo se pošljejo seznami
IMPORT E X P 0 RT

£mtmpex
Telet
30770
29135
ZASTOPSTVO
TRI E STE, via Gcppa 9
FABRIKA
AUTOMOBILA
PRIBOJ
TELEFON 14 i 35
Proizvodi!
teretna vozila nosivosti od 5 do 15 tona, sa jednim i dva diferencijaia, sa standardnem i trambus kabinom i kipper uredjajem za prevrtanje na tri Strane.
Takodjer proizvodi prikolice od 8 i 12 tona. Autobuse za medjugradski i turistički sao-bračaj sa 33, 36 i 40 sedišta.
Gradske autobuse sa 20 sedišta i mogučnost za 60 stajanja.
Uskoro više lipova specijalnih vozila : hladnjače, vatrogasna kola, cisterne i sve vrste komunalnih vozila.
Fabrika automobila Priboj iztožila je na Zagrebačkom veiesajmu sve lipove vozila koje proizvodi, medju kojima se ističe novo teretno vozilo za duge relacije, sopstvene konstrukcije FAP, sa trambus kabinom i prikolicom. Kabina ovog vozila je tako izradjena, da je voza-čima obezbjedjen pun komfor i u tu svrhu je u njoj ugradjeno: 2 udobna kreveta, radio-aparat, rešo, umivaonik i grejanje neovisno od rada motora.
Naročilo pažnju posjetioca na sajmu pobudio je i novi model autobusa »GRAN TURISMO« sa 36 sedišta. Sa svojim kako unutrašnjim tako i spoljnim izgledom, ovaj autobus se može uvrstiti u red najmodernijih autobusa ove vrste.
VOZILA SU IZLOŽENA NA ŠTANDU BROJ 1005 (Kod Kineskog paviljona) tel. br. 461
TRŽNI PREGLEDj
Tržaški trg
KAVA
TRST. Cene ocarinjene kave na tržaškem trgu so naslednje: AP2 25-30%, 1250 lir kg neto f.co Trst; AP2 20-25%, 1285; AP1 1350; Sumatra Robusta 20-25%, 1280; EK1 1340; Kongo Robusta tipa N.2B 1365; Kongo Robusta tipa NI B 1380; Kongo Robusta large bean 1380; Kongo Robusta N.2A 1390; Kongo Robusta N.2A 1400; Kongo Robusta N.1A 1405; Indonesia Liberica Plantation lir 1395; Victoria NY6 good to large bean 1310; Victoria NY5 screen 17-18 1325, Minas NY5 screen 17-18 1350; Pernam-buco screen 18-19 1460; Santos extra prime screen 17 1520; Santos Fancy screen 17-18 1545; Santos Fancy screen 17 1550; Jamaica Triage B 1340; Jamai-ca Triage A 1400; Nikaragua stocklot oprana 1400; Honduras naravna Crotvn extra choise 1440; Honduras naravna Sula A 1450; San Salvador Florida ex-tra 1605; Moka Hodeidah 2 1375; Moka Hodeidah.l prečiščena 1490; Kenya A Fine quality 1630; Haiti XX 1430; Haiti XXXXX 1475; Haiti oprana 1500; Mexico Maragogype 1760; Matagalpa high grown 1540; Kostarika Santiago CM 1610; Guatcmala strictlv bard bean 1630; Portorico S. Carlos 1625.
Do konca septembra bodo prispele v Trst še naslednje vrste: Kenva dark bean 1170; Kongo Robusta N.2 1340; Kongo Robusta 2 1340; Victoria NY7 good to large bean 1295; Minas NY3 screen 17 1360; Santos Fancy screen 18-19 vrste Paraiso 1550; San Salvador Florida large bean .1570; Haiti XXX 1440.
Italijan skl trg
Na italijanskem trgu s kmetijskimi pridelki ni bilo v zadnjem tednu posebnih sprememb. Za pšenico in riž ni velikega zanimanja, po koruzi in otrobih je večje povpraševanje. Na trgu s klavno živino in prašiči je prevladovala ponudba. Cene sira in vina so krepke. Olivno olje ne gre od rok. Cene krme so se dvignile zaradi suše, ki je znatno poslabšala pridelek sena. Tudi za koruzo predvidevajo povišanje cen, ker je bil pridelek manjši od pričakovanega. Maslo se je podražilo, ker je vlada omejila uvoz, da bi zaščitila domačo proizvodnjo.
CAJ
GENOVA. Ceylon BOP navaden 3/7 šilingov za funt (686 lir kg), srednje vrste 3/10 šil. (734), BOP fin 505 sil. (1037), OP. navaden 4/1 šil. (782), srednje vrste 4/4 šil (830), fin 5/5 šil. (1037V; Formoza OP 2/6 šil. do 3/6 šil. (479 do 670 lir).
POPER
GENOVA. Beli poper vrste Mountok faq. 297 holandskih florintov za 100 kg (490 lir kg); Beli poper Saratvak faq. 285 šil. za cwt. (487); črni Tellicherry faq. 207 šil. za cwt. (354); črni poper Malabar faq. 202 šil. za cwt. (345); črni Sarawak special grade faq. 180 š;I. za cwt. (308).
ŽITARICE
VERONA. Mehka pšenica fina pridelek 1958 6150-6300 lir stot, srednje vrste 6000-6050, navadna 5900-5950; oves 4000 do 4800; inozemski oves 3800-4000; rž 5500-6000; inozemska rž 4200-4250; ne* oluščeni ječmen 4150-4350; koruza ma-rano 5500-5600; moka iz trde pšenice tipa »0« 8800-9800; pšenična moka tipa »00« 8300-8800, tipa »0« 8000-8500, tipa »1« 7500-7800, tipa »2« 7200-7400; pšenični otrobi 4100-4200; koruzna moka fina 6000-6500, srednje vrste 5500-6000, navadna 5100-5400.
VERCELLI. Neoluščeni riž: Balillo-ne 5500-6000 lir stot; G. Rossi 6100-6500; Rizzotto 5600-6500; Razza 77 5900-6500; R. B. 5800-6900; Arborio .6200-8200; Oluščeni riž: navaden 10.300-10.900; Balil-lone 11-11.500; Maratelli 12.500-13.000; Rizzotto 12.500-13.000; Razza 17 13-13.500; R. B. 13-13.500; Arborio 16.500-17.500.
ZELENJAVA IN SADJE
MILAN. Suh česen 110-130 lir kg; čebula 30-35; fižol v stročju 50-80; ciko-rija 50-60; solata endivija 90-120; mlad fižol Verona 120; bučioe 80-110; paradižniki 3040; krompir Bintje 35; rumena paprika 30-35; zelena 40-50 lir.
Lubenice 35-40; slive 30-50; hruške Williams 80-90, navadne 30-80; breskve extra 150-170; slive 50-120; namizno grozdje 65-95; grozdje Regina 60-115, amerikansko grozdje 50-70; jabolka De-licious 90-120; limone 60-120.
KRMA
VICENZA. Seno majske košnje z namakanega travnika 2400-2700; seno majske košnje z naravnega travnika 2100 do 2400; seno iz detelje I. košnje 2200 do 2400 lir.
VALUTE V MILANU
	21-8-58	11-9-58
Dinar (100)	80.—	SO,—
Funt šter.	5975,—	5975,-
Napoleon	4775,—	4725.—
Dolar	624,75	623,95
Franc. fr.	148,54	136,50
Švicarski fr.	145,71	145,70'
Funt šter. pap.	1738,70	1735,—
Avstrijski šil.	24,—	23,96
Zlato (gram)	798,—	710,—
BANKOVCI V CURIHU
11. septembra 1958
ZDA (1 dol.)	4,273/4
Anglija (1 funt šter.)	11,85
Francija (100 fr.)	93,00
Italija (100 lir)	0,68
Avstrija (100 šil.)	16,40
CSR (100 kron)	13,50
Nemčija (100 DM)	101,60
Belgija (100 fr.)	8,54
Nizozemska (100 fl.)	11,24
švedska (100 kron)	81,00
Španija (100 pezet)	7,80
Argentina (100 pezov)	8,80
Egipt (1 funt šter.)	8,40
Jugoslavija (100 din.)	0,54
ŽIVINA
LUGO. živina za rejo: krave 300 do 350 tisoč lir par; breje krave 370 do 440 tisoč par; krave s teletom 390 do 550 tisoč par; voli 390-510 tisoč par; junci in junice 2-3 leta stari, 5 stotov težki 310-340 tisoč par; krave breje pr-vesnice. 170-190.000; telice 2 stota težke 80-85.000 lir glava; molzne krave 120 do 210 tisoč glava. Klavna živina: voli 6 stotov težki I. 280-330 lir kg, II. 230 do 260; krave 6 stotov težke I. 270 do 320, II. 230-260; junci 5 stotov težki I. 320-370; II. 280-290; telički I. 470-550, II. 330-420; prašički za rejo 390-430; suhi prašiči 350400; prašiči za pitanje 100-150 kg 305-315; prašiči za rejo nad 150 kg 315-325; vprežni konji 180-200 lir kg ali 100-130.000 lir glava; konji za zakol I. 220-230, II. 150-180; žrebeta za zakol 320-335; vprežni mezgi 100-110 lir kg ali 60-70.000 glava; mezgi za zakol I. 160-180, II. 120-150; vprežni osli 90 do 100 lir kg ali 60-70.000 glava; osli za zakol I. 140-180, II. 120-130; ovce 235 do 260; jagnjeta 450-460 lir kg.
MLEČNI IZDELKI
CREMONA. Maslo iz smetane 930: maslo I. 800-840, II. 790-820, III. 780-820; sbrinz svež 480-490, isti 3 mesece star 560-600; provolonc svež 500-520, isti 3 mesece star 580-590; grana svež 520 do 550, isti zimski proizvodnje 1957-58 660 do 690, isti majski proizvod 1957 710 do 740, zimski proizvod 1956-57 780-800; em-me.nthal svež 450480, 3 mesece star 540 do 560; italico svež 420-430; taleagio svež 360-370 lir kg.
OLJE
FIRENZE. Olivno olje do 1% kisline 550-570, do 1,50% kisi. 530-550, do 2,50% kisi. 510-530, do 4% kisi. 490-510; dvakrat rafinirano tipa »A« 475-480, tipa »B« 415-435; semensko olje I. 355-360; olje iz zemeljskih lešnikov 365-370.
PARADIŽNIKOVA MEZGA
PARMA. Trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah 200 g 205 lir kg, v škatlah 500 g 175, v škatlah 1 kg 165, v škatlah 5 kg 150; v škatlah 10 kg 145 lir; dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah 200 g 190 lir kg; v škatlah 500 g 160, v škatlah 1 kg 150, v škatlah 5 kg 135, v škatlah 10 kg 130 lir.
VINO
ASTI. Barbera 12-12,5 stop. 10.850 do 11.600 lir stot, isti 12,5-13,5 stop. 11.850 do 13.250; Grignolino extra 12.500 do 13.500; Freisa sladko 10.500-11.000; Frei-sa navadno 9800-11.000; Nebbiolo 11.500 do 12.000; Barolo proizv. 1954 14 stop. 22-26.000; Malvasia črno 10.500-11.000; sladko namizno Vino 10.000; moškat 13-14.500; Asti spumante v steklenicah 380 420 lir steklenicah; beli ali črni vermut 260 270 steklenica.
TREVISO. Clinton 850-900 lir stop/ stot; Raboso Piave 950-1000; Merlot 820 do 850; Cabernet 900-950; belo vino z ravnine boljše vrste 800-840, isto navadno 750-790; belo Valdobbiadene 880 do 930 lir.
V preteklem tednu niso nastopile na mednarodnem trgu s surovinami posebno močne spremembe, čeprav se nekoliko čuti vpliv zapletljajev na Daljnem vzhodu. Cene elektrolitičnega bakra in volne so se okrepile medtem ko je cena kavi precej popustila.
ŽITARICE
Ameriško ministrstvo za kmetijstvo ceni, da bo letošnji svetovni pridelek pšenice zelo obilen. Obilen bo pridelek v Severni Ameriki, deloma tudi v Argentini, izvrsten pa v Sovjetski zvezi V Združenih ameriških državah bodo po zasebni cenitvi pridelali 3.525 milijonov bušlov koruze (lani 3.525 mili-po uradnih cenitvah 3.487 mil. Cena pšenici je v Chicagu v tednu do 5. septembra ostala v bistvu nespremenjena ter se je sukala okoli 186,50 stotinke dolarja za bušel, proti izročitvi v septembru. Cena koruzi je napredovala od 124 7/8 na 125 7/8 stot. dolarja za bušel.
VLAKNA
Cena bombaža je pretekli teden v New Yorku nihala ter se 3. sept. ustalila na nekoliko nižji ravni, in sicer na 36,15 za funt (prejšnji teden 36,25). Po ameriški zasebni cenitvi bodo ZDA letos pridelale 11,815.000 bal bombaža, medtem ko se je zadnja vladna cenitev glasila na 11,583.000 bal. Lani je Amerika pridelala 10,964.000 bal. Egipt je znižal pristojbino na izvoz bombaža z daljšimi vlakni. Cene volne so čvrstejše; v New Yorku je cena za suint napredovala od 114,5 na 116,5 stot. dolarja za funt, v Londonu za česano volno 64's B od 95 3/4 na 96 3/4 penija za funt in v Franciji od 1000 na 1020 frankov za kg proti izročitvi v septembru.
SLADKOR — KAVA — KAKAO
Cena sladkorja se je v New Yorku sukala okoli 3,53 stot. dolarja za funt, se pravi, da je ostala praktično nespre menjena v primerjavi s prejšnjim tednom. Sovjetska zv. je sporočila Mednarodnemu svetu za sladkor, da se odpoveduje izvoznemu kontingentu 200.000
PERUTNINA
MILAN. Živi piščanci extra 800 lir kg, L 730-740, II. 600-650; zaklani piščanci 900-950; inozemski zmrznjeni piščanci 500-600; žive kokoši domače vrste 500 do 600, zaklane 800-900; inozemske kokoši zaklane v Italiji 630-700; inozemske zmrznjene kokoši 500-600; zaklane pegatke 1000-1100; zaklani golobi 800 do 900, II. 700-750; zaklane pure 600-670; inozemske zmrznjene pure 500-550; živi purani 580-650; inozemski zmrznjeni purani 500-550; purani za rejo 650-800 lir po teži; žive race 400-450, zaklane 450 do 600; račke za rejo 300 lir komad; žive gosi 430440; gosi za rejo 700-1050 lir komad po teži; živi zajci 330-360; zaklani s kožo 400-500, zaklani brez kože 420-550; danski zmrznjeni zajci 500 lir; sveža jajca L 29-31, navadna 26-28, inozemska sveža jajca 17-27 lir komad.
PAPIR
MILAN. Časopisni papir v valjih lir 11.350 stot; tiskovni satiniran navaden 14-15.000, srednje vrste 18-20.000; pisarniški navaden 15-17.000, srednje vrste 19-21.000, fin 23-16.000; trikrat klejen papir za obrazce 24-26.000; registrski papir navaden 19-20.000, srednje vrste 20-22.000, fin 24-26.000; pisemski srednje vrste 21.500-23.500, fin 24.500-26.500; ex-tra 28-31.000; risarski papir 35-42.000; ovojni papir navaden 7500-8500, srednje vrste 14-16.000; pergamin navaden 19-21.000, cxtra 24-27.000, posrebren 40 do 60 gr 25-27.000; sivi ovojni papir 4500 do 6000; ovojni rumenkast 4500-6000.
GRADBENI MATERIAL
FIRENZE. Cement tipa »500« 805 lir stot, tipa »350« 605; gašeno apno 410 do 480; živo apno 4800-5500 lir kub. meter; pesek in gramoz 750-800; opeka navadna tipa UNI 26x13x6 cm 9500-9625 lir 1000 komadov; dvoprekatni votlaki 26x13x6 8250-8500; šestprekatni votlaki 26x13x8 cm 9350-9500; votlaki za zunanje stene 26x26x13 cm 29-29.500; strešniki marsejskega tipa (15 strešnikov na kv. meter, 3 kg težki) 19-20 lir kom.
POHORSKI GRANIT BODO IZVAŽALI. Granit, ki ga pridobivajo na Pesku, v Oplotnici in v Josipdolu, so do nedavnega klesali v kocke in bloke za tlakovanje cest in hidrocentral. Ker je poraba pojemala, so se kamnarji odločili za preusmeritev proizvodnje. Kupili so si nove žage in polirke in začeli klesati in brusiti granit. Z nabavo novih strojev in odpiranjem novega kamnoloma marmorja in granita pri Bistrici je za pohorske kamnarje napočila nova doba. Granit ne gre več edino za tlakovanje cest, temveč služi — razžagan v plošče, lepo brušen in spoliran — za oblaganje palač doma in v tujini. S ploščami pohorskega poliranega granita bodo obložili zagrebški most, s prav takimi ploščami oblagajo občinsko palačo v Kranju, a s pohorskim granitom bodo obložili menda tudi novo poslopje kemičnega instituta v Beogradu. Pohorski granit, razžagan v plošče in zglajen, naročajo tudi že iz tujine in kmalu ga bodo začeli izvažati v Ameriko, Egipt in druge države.
ton za letošnje leto. Rusi računajo, da bodo prihodnje leto pridelali toliko sladkorja, da ga bodo lahko izvažali. Sladkorja bo dovolj, čeprav je bil letos pridelek v Evropi slabši. Svetovni pridelek bo za 2,6 milijona ton obilnejši kakor lansko leto. Cena kave je v New Yorku v tednu do 5. septembra nazadovala od 53,63 na 49,90 stot. dolarja za funt v pogodbi »M«. Afriški pridelovalci sladkorja se ta teden sestanejo v Parizu, da bi se posvetovali o svojem nastopu na sestanku v Washingtonu, kjer bo skupno posvetovanje z latinskoameriškimi državami o trgovini s kavo. V New Yorku je kakao nazadoval od 41,65 na 41,45 stot. dolarja za funt.
KAVČUK
Cena kavčuka je v New Yorku v tednu do 5. sept. napredovala od 28,35 na 28,75 stotinke dolarja za funt; v Londonu od 23 7/8 na 24 penijev za funt.
KOVINE
Zanimivo je napredovanje cene elek-trolitičnega bakra. Ameriške družbe so zvišale cene. V New Yorku je cena v , tednu do 5. sept. napredovala od 25,25 na 26,27 stot. dolarja za funt, v Londonu od 20234 na 206% funta šterlinga za tono. Cin je popustil, in sicer v Londonu od 732 1/2 na 730 1/2 funta šterlinga za tono, medtem ko je cena v New Yorku ostala nespremenjena pri 94. stot. dolarja za funt. Cene svinca in cinka so se utrdile. Antimon Lare-do v New Yorku 29 stot. dolarja za funt, lito železo nespremenjeno pri 67 dolarjih za tono, Buffalo 66,50 (prejšnji teden 66,75), staro železo 42,83 (prejšnji teden 42,50) dolarja za tono, živo srebro 239-243 (prejšnji teden 242-245) dolarjev za, steklenico (76 funtov).
Cene barvastih kovin v Zah. Nemčiji 5. sept. v markah za 100 kg: Cin, Duisburg 879-887; svinec, osnova New York 941, osnova London 81,94-82,08; cink, o-snova East St. Louis 92,47, osnova London 73,44 od 73,73; elektrolitičen baker za, prevodnike 255,25-258,25; svinec v kablih 88-89; aluminij za prevodnike 232-235 DM za 100 kg.
MEDNARODNA TRZISCA
CHICAGO		21.8—	2.9—	11 9,-
Pšenica (stot. dol. za bušel)			■ 18278	lB6.3/8	186 3/fi
Koruza (stot. dol. za bušel)			• 126.Vg	12478	1233/a
NEW YORK Baker (stot. dol. za funt)				-	26.50	26. -	26.25
Cin (stot. dol. za funt)				-	94 73	95.75	95 25
Svinec (stot. dol. za funt)			-	10.75	10.55	10.55
Cink (stot. dol. za funt)				-	11.25	10.—	10,-
Aluminij (stot. dol. za funt)			. 20.80	26.80	26.80
Nikelj (stot. dol. za funt)			.	74.-	74,-	74 —
Bombaž (stot. dol. za funt)			.	36.35	35 25	36.15
živo srebro (dol. za steklenico)			. 244,—	241.-	241,—
Kava (stot. dol. za funt Santos 4) . . •		.	47.93	40.37	45,-
LONDON Baker (funt. šter. za d. tono)			- 207.s/4	20572	206 74
Cin (funt šter. za d. tono)				- 730V2	740-72	73072
Cink (funt šter. za d. tono)				. 62.3/4	65,—	65.72
Svinec (funt šter. za d. tono)			.	69.3/4	71.—	70.78
SANTOS				
Kava Santos D (kruzejrov za 10 kg) .	.		- 525,-	530 —	530,-
mm KMEČKE ZVEZE
PREMALO LJUDI ZA PRESAJANJE R*2A. „ Te dni so začeli z luščeni^.
in presajanjem riža. P°K ^ kanje delovnih moči se je ^
Da bo m osi sladek in Tino dobro!
-----o ------- --	-nOv*1
tas tako zaostrilo, da so p bili ljudi iz srednje in ju^j
li s kalijevim metabisulfitom	vplivala na zapredke, da so	Ita‘uK na)	pridejo	na	poIT1K
ali tako da zažgemo v nepro-	osta,li drobni in lahki. Tako	jndustrilski	razvoi	ie
dušno zaprtem sodu 1-2 žvep-	bo pridelek svile pri unči za,	^naustnjsKi	razvoj	j--------^	n
Navada nčkaterih naših daje visoko alkoholna vina kmetov, da trgajo že v polovi- slabo skladnostjo, ci septembra nam nalaga dolž- Ni težko praktično ugotovi-
lena trakova Sode tudi	strgal	lOig^mnufi od inskega M	PO^goma priklical delovno
mo s strguljo ali s primerno	1e dosegel 3.050.000 kg, od tega	koderšo^e odpravljale
čistilno verigo.	1.800.000 kg rumenih zapredkov	nja leta cele trume na rM
Ne smemo pozabiti na	čišče-	in 1.250,000 kg mešane vrste.	p0ija v padski nižini. Prisle	_
sa^srsarj ast -vs sat ms s	saa ™vi„se ,e ”
u,“
1	4-cvTTt l-rcs-il-i	1	n	rvw-i	4- V’ rt' o 4-1
čen«
da je trgatev upravičena, cvetenju in po oplodnji se za-
imajo po pogodbi zajaffl1 . delo za vsaj 40 dni; nP gfil prejemki se sukajo okrog 1-lir na dan. Poleg tega Pre^
vsaka delavka (gre namn
■ec ve'
(.'Velenju Ul pu u p IV_» etuiji oe	eerpiv, zj ^iiiv/«a.iii, pi e-	v.	-	,	i -In Mc
čenja razvoj jagod Jagode ve- k0 katerih je prihajala hrana ^ ^eli pVlnV ro^deK	hranoV^nreno^!
čajo svojo prostornino in svo- v jagodo. Semena so rjava in },omo imeli polne roke dela in šel zakon za zaš5ito potrošni- lega riža, hrano in preno ^ n- f/,™ T^r-n tHHnim snrempm- olesenela	(trrla i novzoreinst casa za druga opravila ne bo. kov vina in vinogradnikov. Za- ter se ji povrnejo stros	^
ji povrnejo
kon sicer dopušča proizvodnjo potovame v obe smeri. Da
s p5
Vn
»tiše
piko
v
eta •
tem
Kci
; m:
v s
SP:
,Jla:
.pesi
1,444 "teg; ? 91
M ks ,
2,03
195
NOVE POVRŠINE BODO NAMAKALI
tor 10 2, «oVi
Po sklepu Odbora za
gosp0'
jo v '16.4,
jo težo. Tem vidnim spremeni- olesenela (trda). Dozorelost
bam se pridružijo še take, ka- grozdja ugotavljamo tudi s po-	lrwr.vsT1.TA eTronn.vAT a -	...	. .
tere lahko zasledimo le na sebnimi pripravami; z njimi ROCi«rTT rar,Di/TTKrVALA umetnih vin, toda ta, se smejo premostili težave z vezi -podlagi kemične preiskave vse- lahko določimo količino slad-	v LOPKEJKI	prodajati samo pod ustrezno manjkanjem delovnih ^di 1.367
bine jagod. Razvoj jagod deli- korja v grozdnem soku.	Vročina je v zadnjih mese- označbo, ki potrošnika opozar- bodo uvedli mehanizacijo ^ jj. ^
mo na dve obdobji; prvo ob-	če je nekaj dni zaporedoma	cih znatno skrčila letošnji pri-	ja, da gre za umetno vino. Za-	pa nzna polja. Z uspeh	.^.i
dobie gre od oploditve do obar-	deževalo, ne smemo takoj po	delek svilenih zapredkov. V	kon je predvideval tudi uvedbo	že, preizkusili stroj za P
vanja jagod, drugo pa od obar-	dežju začeti s trganjem, ker bi	okolici Trevisa je pridelek utr-	strogega nadzorstva na proiz-	nJe mladih rastlin,
vanja do popolne	zrelosti.	s tem	dobili preveč razredčen	pel škodo, ki	jo cenijo na 15%	vodnjo, toda vlada še ni izda-
Če ie življenjski	razvoj trte	mošt.	Ni vseeno, ali trgamo	v primerjavi	s pridelkom lan-	la pravilnika o poslovanju nad-
potekal nemoteno," to je brez zjutraj zgodaj ali pozneje, ko skega leta. Kljub temu bodo zorniških komisij. Zdaj je taj-	^
močnih napadov ’	peronospore	:sonce	dobro greje. Od rose	letos vzgojili	več belih zapred-	nik za kmetijstvo pri Zveznem	darstvo	v	Novem	Sadu	bociofe.
in drugih bolezni	bo tudi do-	mo,kro	grozdje, daje razvode-	kov kot lani,	in sicer 1.270.000	izvršnem svetu v Beogradu iz-	Vojvodini	v	bližini	novega	P
"orevanje poteklo normalno. ne! mošt. če je mošt prehla- kg (lani 589.000). Vročina je dal pravilnike o organizaciji in kopa Donava-Tisa-Donava n‘.
M	nrertstovlia npkakš" den> nastane nevarnost, da se	poslovanju nadzorništva nad makali 9000 hektarov zemeJ
no tovarno, ki služi za proiz- začetek vrenja zavleče; med	prometom in proizvodnjo vina. ske površine,
vodnjo sladkorja. Med dozore- tem časom iahko. delujejo v	SMRT v DRUŽINI
vanjem se sladkor kopiči v ja- mostu skod.jive glivice ah bak-	^	- l
godah. Sladkorna stopnja ja- teiije. To je tudi en vzrok ki	KMEČKE ZVEZE
gode je odvisna od raznih či-	J Prid kasnemu trganju. Dne 7_ S6ptembra nas je za
niteljev, kakor od toplote, sve- ^	.^°mo .trg®'h ko bo sola~ vedno zapustil naš dolgoletni
tlobe, vlage in sorte. Nekatere	^1S0k0 111 bo sok mal° član in zaupnik Andrej Pre-
sorte dajejo grozdje z visokim	ter ne. bo 0Pazi^; ^osni^ garc. Pokojnik je bil dober oče
druge z nižjim odstotkom slad- , ^plj c ,na Jagodah- Tudi od in sopr0g zaveden Slovenec in korja. čim večja je listna po- teh malenkosti je odvisna ka-
.j„ j-	, -j	napredno čuteč človek, v naj-
vršina na enoto pridelka, tem	prmeiKa.	hu-&i dob. naše zgodovine je
več sladkorja bo vseboval mošt. še nekaj o pripravi za trga- moral v zapor samo zato, ker Grozdje potrebuje za svoje do- tcv. Mošt je surovina, ki se ze- je ljubil svojo zemljo in svoj zorevanje zadostno količino to- 1° rada kvari, zato moramo pa- narod. Vedno je bil priprav-plote in svetloba, če hočemo žiti, da pravilno pripravimo ijen, pomagati sorojakom z na-imeti dobro vino, moramo pa- tako kleti kot posodo. Iz kleti žiti, da bo grozdje pravilno do- bomo odstranili vse dišeče sno-zorevalo. Zato ne smemo trga- vi, da se mošt ne navzame raec ti prezgodaj, ker sicer po ne- nih vonjev. Klet moramo do-potrebnem zametujemo sladkor bro očistiti in tudi žveplati. V in s tem slabšamo tako kako- sodobnih industrijskih vrelnih vost kot trajnost vina. Ko smo kleteh 8(7 zidovi obloženi s plo-dosegli najvišjo možno slad- ščicami. Kadi je treba razku-kobnost, moramo trgati, ker se žiti, oprati z vrelo vodo in sicer v naslednjih dneh sok slamnato krtačo, zgoščuje in poleg teca izhla"0- Nove sode moramo izlužitl. va voda, tako se zniža tudi ko- Najprej nalijemo v sod čisto, ličina sladkorja in kislin. Pre- nedašečo, hladno vodo kateri zgodnja trgatev bi nam dala dodamo lo dekagramov žveple-kisla vina, prekasna pa nam ne kisline na 100 litrov vode.
_________________________■	Po enem tednu to vodo iztočimo. Po izlitju te vode raztopimo v 100 litrih vrele vode 1/2 kg sode. Te vrele vode nalijemo v vsak sod 10-20 litrov Pu- sveti in s svojimi skromnimi stimo nekaj ur. da se voda sredstvi. Ostal nam bo vedno Na njivi: Spraviti moramo ohladi, nato iztočimo in nada- v dobrem spominu in dolgo ga tudi pozne sorte krompirja, ljujemo izpiranje s čisto vrelo bomo Pogrešali- Vdovi in vsem Gomoljev ne smemo pustiti na. vodo. Nato izpiramo toliko ča- sorodnikom izreka Kmečka njivi čez noč, ker jih sicer lah- sa s hladno vodo. dokler pri- Zveza sožalje. Tov. Andrej naj ko napade metulj krompirjeve- haja iz soda nečista voda. Sta- Ti bo lahka ljubljena domača ga molja. Že sedaj ločimo go- re sode bomo izprali z vrelo gruda! molje za seme od onih, ki so- Vodo, nato jih bomo požvepla-namenjeni za potrošnjo. Go-
Kmet in vrtnar v septembru
MAZZUCCA ISACC0
TRST - TRIESTE
Via Traversale al Bosco 8 - Telefon 96-894
UVOZ - IZVOZ
Ekskluzivni zastupnik za Jugoslaviji! firm
PELACCI A L M A - PARMA (ITACIJA)
Strojevi i postrojenja za prehrambenu industrij0 BRIAJHAAIl ATTILA - PARMA [ITALIJA]
Industrija suhomesnatih proizvoda
iga.
'Czi
eta !teez tori 58 1 'oč ( ten se itii ■ '16.2 tes ■
(k
Ks
K
195
molji, ki so namenjeni za seme moramo izbirati iz povsem zdravih rastlin. Posebno moramo paziti, da niso bile rastline okužene po kakšnem virusu. Kosimo pitnik in ga po-kladamo živini ali ga siliramo, da nam bo služil kot priboljšek k zimski krmi. V kolikor mislimo spraviti krmno peso, odstranimo liste in jih pokr-mimo živini, sicer bo mno?o bolje da pustimo liste rastlini, da se bo koren še zdebelil.
V	vinogradu: v vinogradu ni posebnega dela; več dela je sedaj v shrambi, kjer je spravljeno vinsko orodje. Pregledati moramo vso posodo, da ne bomo šele ob uporabi ugotovili, da je popustil kakšen obroč ali kakšna doga. Trte bomo vestno pregledovali in zaznamovali one rastline, ki kažejo posebno rodnost, dobro izražene sortne značilnosti in odpornost proti boleznim. Iz teh trt bomo še jeseni rezali cepiče, katere bomo hranili v vlažnem pesku, dokler bomo začeli s cepljenjem posejenih divjakov. Zapomnimo si, da brez odbire ni pridelka. Zaznamovati si moramo tudi slaborodne trte, da jih bomo spomladi precepili z drugo boljšo sorto.
Na sadnem drevju: V tem času, ko se rane hitro zacelijo, bomo izvršili zeleno obrezovanje sadnih dreves. Večina strokovnjakov odsvetuje enkratno močno obrezovanje dreves in meni, da je postopno redčenje krone bolj racionalno in ne izčrpa drevesa kot močno obrezovanje. Nadaljujemo s cepljenjem, dokler se skorja na podlagi ne loči z lahkoto od lesa. Cepiče režemo na vrtovih plemenitih dreves ih na sončni strani krone, ker zrastejo na tej strani najmočnejša očesa. Verjetnost, da bo iz takih očes zrasla močna in zdrava mladika, je mnogo večja, kot če jemljemo cepiče na manj osvetljeni strSni krone.
V	vrtu: še približno 14 dpi bomo sejali zelenjadnice za prezimovanje, četudi nekatere zelenjadnice lahko sejemo še oktobra, ne odlašajmo preveč s setvijo, ker se bodo v toplih dneh rastline razvile hitreje. Pozna setev ni na mestu, ker se kaljenje zaradi hladnih dni precej zavleče in posevek zaradi tega močno ošibi. Tak posevek je močno občutljiv za mraz. Sejmo torej čimprej špinačo, motovilček, peteršilj, čebulo in radič ter sadimo endivijo kapusnice in por.
V	kleti in shrambi mora vladati čistoča. Najboljši čas za pripravo kleti je prav sedaj — neposredno pred trgatvijo. Tako v kleti kot v shrambi razpadajoči omet ne dela kmetu prevelike časti; zato ga bomo obnovili in prostore pobelili. Vrelne prostore bomo zaprli nepredušno in močno zažvep-lali, da uničimo škodljive plesni. Po žvepljenju prostore prezračimo. Zračili jih bomo najrajši v toplih dneh, ker bi sicer vrenje mošta v hladnih prostorih ne potekalo pravilno. Tudi shrambe moramo zapliniti z ogljikovim žveplen-cem, da uničimo vse škodljivce, ki kvarijo shranjena zrnja, gomolje ali korene.
Največja svetovna proizvodnja motoskuterjev
ORIGINALNI NADOMESTNI DELI PIAGGIO
ISO ec. ZA TURIZEM ISO CO. ZA ŠPORT
Posebni popusti sa izvos v Jugoslavijo.
Zahtevajte ponudbe in prospekte pri agenciji: ekskluzivni zastopnik
'PIAGGIO’
Tvrdka RODOLFO ROETL
TRST
UL. S. FBANCESCO 46, TEL. 28940
VOČEZAGREB
Izvaža:
Sve vrste voča, svežeg i suvog sočiva i njihovih proizvoda, naročilo sveže pečurke, suve dalmatinske maraske, maraskin sok, suve šljive, mekčinu, Padem, orahe. lešnike, med, rakiju (šlji-vovicu), šumske plodove, mekinje i drugu krmu
Uvaža:
južno voče, koionijalne i druge poljoprivredne proizvode
IM
Ce
»tn5
'Mn,
Cev
“ga
688
telei
?sn Pc rv , žtiils '5.3 'Ho
P Aski tis 'to 'h. .
I/VC
gel Ptia ■602 Hi : llge ora Izve iadn >> F tea
Kmetijska nabavna in prodajna zadruga
Sedež v Trstu, Ul Foscolo 1
Podružnice: Trst, Ul. Flavia 23 Milje. Ul. Roma 1
Hladimo Vam vse potrebščine xa vinogradništvo, poljedelstvo in živinorejo!
PRIZNANA GOSTILNA
FURluOT
REPENTABOR TEL. 21-360
Domača kuhinja in pristna vina — Cene ugodne.
Skrbna in vestna postrežba
iutlrun
IMPORT- EXP0RT
IZVOZ IN UVOZ VSEH ARTIKLOV PO GORIŠKEM IN TRŽAŠKEM SPORAZUMU
sožana, telef. 4, 62, 66
MTOPREl/OZ
Ciuijfi Jiilifi’trl
TRST - Strada del Eriuli 203, telefon 35-379
Osebni in tovorni prevozi za tu - in inozemstvo - Konkurenčne cene
Ce
;is j
“va !e jc ža 'Sov Mij 'teal teaii de nc tedr 'raa
He
Usk
*at
Pc
So
lošt
*StE
Itnr
4ko
niii
)ičn
tiih
'ski
tav
igli
ipij
teni
n e
Kal
itn
'je
'ion te t
SPLOŠNA PLOVBA
Sedež Piran
dol{SB
Predmet poslovanja: pomorski prevozi in obalne plavbe.
Centrala Piran — Telefon 57,58 Komercialni oddelek: Ljubljana - Tel. 23=147 Telex: 03185
Brzojav: PLOVBA Piran oz. PLOVBA Ljubljan®
ete 'Sne i i: teci:
'vlij
itVr
ke
terj
tek.
»dn
»ag
Us
si
ho
PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPDEVOZNlSKO PODJETJE
GORIZIA.NA
80H1ZIA - VIA DUCA D A0STA N. 88 - TEL. 28-45 - GORICA
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Posebni pogoji prevoz blaga v Jugoslavl)0
Vv
teij
"Vil
%š'
iti UVi; >V ,
fej<
t
Z
hal
k
'Ive
ta
'te o
<itl;
te ; te
te ■
* Promet v tržaškem pristanišču
Nasproti lanskemu letu nazadujemo
V
'Gorski promet skozi tržaško pri-?**šče se je v mesecu juliju sicer .ne-‘ko izboljšal v primerjavi s prome-v juniju, toda celotna slika pro-*ta v prvih sedmih mesecih letos se eth ni spremenila. Napredek med . !Secem junijem in julijem je nam-ci • thalenkosten in ne vliva upanja, da v sedanjem razvoju nastopila moč-sprememba, ki bi ustavila postop-Pazadovanje v letu 1958.
■He.
-seča julija je prispelo po morju ton blaga (junija 247.714), vkr-pa je bilo v tržaškem pristani-J 97.691 ton (junija 91.330). Celotna '■a prometa v prvih sedmih mesecih °s op morju je naslednja: prispelo ^39.203 ton blaga (lani 2,290.332, le-.J9S6 2,343.739), odšlo je po morju “ .^7 ton blaga (lani 686.503 in leta ^ 612.569). Celoten pomorski promet torej znašal letos 2,656.570 lansko 2,976.835 in leta 1956 2,956.308). Na-
Van j e je letos očitno, čeprav je ra-Prometa nasproti letu 1938 še veji1 visoka; tedaj je bilo izkrcanega s-459 ton in vkrcanega 578.595 ton *ga.
Ažurne se, da se tudi razvoj prosto po suhem (po železnici) razvija tožno s prometom po morju in da torej tudi ta letos nazadoval. Julija ..je prispelo po železnici v Trst 71
699 ton blaga (junija 126.097). Ce-!eP železniški promet je znašal v pr-sedmih mesecih letos 1,818.503 ton « v istem času 2,006.968 in leta 1956 6.288 ton). V prvih sedmih mesecih °s je prispelo v Trst 540.604 ton bla-Oani 577.679 in leta 1956 524.835); j rsta je odšlo poželeznici v zaledje 7 1,270.899 ton (lani 1,429.489 in le-956 1,492.053 ton).
Manj petroleja in lesa
si zdaj nekoliko bliže ogledamo “toet s posameznimi vrstami blaga, i'mo za razdobje prvih sedmih metov tega leta .naslednjo sliko: pre-
je prispelo v Trst 554.651 ton (la-“88.564), žita 236.418 (81.849), rudnin, 'toenja, peska itd. 411.128 (602.268),
mineralnega olja 655.320 ( 683.248), lesa 3978 (1764) in »drugega blaga« 177.708 (232.639). Med blagom, ki ga izvažajo iz Trsta po morju so važna mineralna olja vseh vrst; izvoz teh je letos dosegel 190.949 (lani v prvih sedmih mesecih 280.954). Popustil je torej uvoz mineralnega olja in izvoz po morju; to bi kazalo, da je dejavnost naših čistilnic popustila. Izvoz lesa po morju je v prvih mesecih letos dosegel 104.412 ton (lani 116.887). Napredoval je izvoz rudnin in kamenja ter je letos dosegel 55.052 ton (lani 30.508). Za malenkost je napredoval izvoz »drugega blaga« — med to štejemo lažje vrste blaga, ki daje razmeroma več zaslužka — ter je dosegel 260.764 (lani 245.558).
AVSTRIJA VODI
Avstrija je v našem prometu seveda še vedno na prvem mestu. Med težkim blagom prevzema Avstrija največ premoga (meseca julija n. pr. 58.642 ton. junija pa 45.600 ton), nadalje železnih rudnin (julija 36.111 in junija 34.937 ton), ter žita (julija 8.836 in junija 4.251 ton). Čez Trst izvaža Avstrija največ lesa (julija je prispelo v Trst 14.282 ton lesa, in sicer 9.090 ton iz Avstrije, 3.239 ton iz Češkoslovaške, 1.822 ton iz Jugoslavije itd.
Zanimivo je, da uvaža Jugoslavija čez Trst precejšnje količine železnih odpadkov (julija 6.463 ton in junija 6.387 ton) in jeklene pločevine (julija 1226 ton, junija 564 ton), izvaža pa tudi razne vrste železa (julija 535 ton). Po prometu čez Trst je Jugoslavija na tretjem mestu, in sicer za Avstrijo in Italijo. Julija je prispelo iz Jugoslavije za 10.345 ton blaga, medtem ko je odšlo tjakaj 2.233 ton blaga. V notranjost Italije je odšlo po železnici 15.308, iz Italije pa je prispelo v Trst 26.244 ton blaga. Promet z Avstrijo julija: uvoz v Trst 28.704 in izvoz 120.711 ton blaga.
Promet s Češkoslovaško je še vedno šibak: 3.881 ton prispelega blaga in 104 tone odpravljenega v ČSR. Promet z Zah. Nemčijo je za malnekost živahnejši kakor s ČSR.
Izvoz rastlinskih konserv iz Italije
prednji zavod za statistiko je obja-Podatke o izvozu italijanskih konto v prvih petih mesecih 1958: para-(Pikova mezga 26.692,7 kg v vredno-‘5'362,7 milijona lir (leta 1957 v istem totobju 20.324 kg za 4.209,6 mil. lir). s Prvem mestu med uvozniki itali-"ske paradižnikove mezge je Angli-na drugem Belgija in Luksemburg, 0 Zah. Nemčija, Saudova Arabija, J1- Afrika, ZDA, Libija itd. l2voz olupljenih paradižnikov je do-tol 35.304,6 kg v vrednosti 3.834,4 mi-"Pa lir ( v istem razdobju leta 1957 '602,8 kg za 4.082,2 mil. lir). Na pr-'P mestu med uvozniki so ZDA, na Pgem pa Anglija, ki sami uvažata °raj vse omenjene količine, tovoz konserviranega sadja in zele-'tonic je dosegel v prvih petih mese-a 15.530,6 kg v vrednosti 2.285,6 mili-p lir (v istem obdobju leta 1957 '^6,5 kg v vrednosti 1.652,5 mil. lir), to uvozniki je na prvem mestu An-'ia (11.850,2 kg), nato Zah. Nemčija if>72,7), Češkoslovaška (932,8), Danska H,6), Avstrija (126,2), Švica (158,1), ancija (120,8), Avstralija (119,5). Iz-z konservirana sadja brez alkohola dodatnega sladkorja je dosegel v pr-
vih petih mesecih 5.094,1 kg v vrednosti 1,111 mil. lir (leta 1957 4.173,6 kg za 783 mil. lir). Na prvem mestu med u-vozniki je Francija (2218,7 kg), nato Anglija (831,4), Kanada (619,2), ZDA (606,2) in Zah. Nemčija (332,1).
Izvoz sadnih sokov je dosegel 1.834,1 kg v vrednosti 772,3 milijona lir (leta 1957 965,8 kg za 222,6 mil. lir).
VEČ NAMIZNEGA GROZDJA V ITALIJI. Pridelek namiznega grozdja bo letos obilnejši kakor lansko leto. Računajo, da bo dosegel nad 4 milijone stotov (lani 3 milijone in predlanskim 3,7 milijona stotov). Lani so izvozili v tujino 1 milijon stotov, leta 1956 pa 1,3 milijona stotov. Italijanski vinogradniki so se vznemirili, ker namerava Francija uvesti nagrado za izvoz francoskega sadja, torej tudi grozdja, in sicer 20 frankov pri kilogramu. Bojijo se, da bo tako prizadet italijanski izvoz grozdja.
INDUSTRIJSKA RAZSTAVA V RIMU
V Rimu, kjer je od leta 1953 dalje Rimski sejem, bodo uredili trajno razstavo industrijske proizvodnje. Sodelovale bodo tudi druge evropske države.
PRAKTIČNI PRIROČNIK O SLOVENSKI MANJŠINI V ITALIJI
Vodja Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani dr. Lavo Čermelj je pred vojno sestavil imenik občin in naselij v Julijski krajini v slovenskem in italijanskem jeziku; to je bil praktičen priročnik, po katerem so radi segli vsi naši izobraženci v najrazličnejših poklicih pa tudi učeča se mladina; saj ni bilo lahko pri najboljši volji znati iz glave dolgo vrsto novih imen, ki so bila uradno dana našim domačim krajem. Zdaj je Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani izdal podoben Čermeljev priročnik za kraje, ki so po mirovni pogodbi z Italijo in londonskih sporazumih še ostali pod Italijo.
Pisec je postavil novi priročnik (pod naslovom »Tržaško ozemlje ter goriška in videmska pokrajina — na mnogo širšo podlago. Poleg pregleda krajev in krajevnih imen v obeh jezikih je namreč navedel dragocene podatke o prebivalstvu, in sicer o njegovem številu, gostoti, bivališču, starosti, šolski izobrazbi, gospodarski dejavnosti ter njegovem socialnem položaju. Svojo razpravo je oprl^ na podatke iz uradnih publikacij ter* izkoristil še podatke iz italijanskega štetja iz leta 1951. Kakor znano, italijanski popisi prebivalstva po letu 1921 na žalost ne navajajo več podatkov o narodnosti prebivalcev, to je koliko je bilo v Julijski krajini Slovencev in koliko Italijanov, oziroma koliko Slovencev je še danes v Italiji. Pristojni italijanski organi so pač mnenja, da to zahtevajo koristi italijanske zunanje politike. Iz tega razloga ni mogel pisec opisati narodnostnega razmerja med prebivalci v obmejnem pasu ter se je pri omejitvi obdelanega področja moral nasloniti na podatke o slovenskih šolah, ki so bile po vojni odprte.
Priročniku je pisec priložil več preglednih zemljevidov, tako dva o Tržaškem ozemlju in po enega o goriški in videmski pokrajini (Beneški Sloveniji). Zanimiv je tudi črtež o prebivalstvu ozemlja po starosti.
Tržaško ozemlje meri 22.330 ha. Na njem živi (po štetju iz leta 1951) 294.642 ljudi. Od tega 285.060 s stalnim bivališčem in 9.582 z začasnim. Od celotnega prisotnega prebivalstva je 158.572 žensk in 133.070 moških; ženske torej prevladujejo, in sicer v Trstu 146.301 žensk in 123.863 moških. Naj s svoje strani zaradi primerjave dodamo, da je bilo konec junija letos na Tržaškem (po cenitvi) 307.654 prebivalcev, od tega 282.628 v samem Trstu.
Naše ljudi bodo podatki, ki jih je zbral dr. Čermelj še posebej zanimali, ker so razčlenjeni po posameznih občinah. Tako si lahko vsak občan ogleda položaj v svoji občini in izve o njej vse kar ga zanima.
V videmski pokrajini, v vaseh kjer bivajo Slovenci sami ali tudi pomešani z Italijani, je bilo leta 1951 62.423 prisotnih prebivalcev. Zaradi primerjave odnosov med področji, kjer bivajo Slovenci in celotno pokrajino, bi bilo dobro, ko bi pisec v bodoče — ob prvem ponatisu tega dela— dodal še su-marne podatke o celotnem prebivalstvu posameznih pokrajin. Tako bi vsaj do neke mere prišel do izraza politični in gospodarski položaj Slovencev .nasproti preostalemu prebivalstvu na Goriškem in v videmski pokrajini.
L. B.
Srednja letina v Italiji
SREDNJI PRIDELEK GROZDJA V ITALIJI
Računajo, da bodo letos v Italiji pridelali 85 milijonov stotov grozdja ali 53-54 milijonov hi vina. Letina iz leta 1956 je bila izredno bogata; zaradi tega je ob lanski trgatvi ostalo še mnogo vina neprodanega. Cene so padle, a so naslednje leto spomladi dosegle neslutene višine zaradi pičlega pridelka jeseni 1957. Trgatev je \ar ni vrgla le 67 milijonov stotov grozdja ali 42 milijonov hi vina.
Italija potrebuje na leto 54-55 milijonov hi vina. Poleg tega izvaža poldrugi milijon hi (lani 1,658.000 hi vina in 241.753 hi vermuta v vrednosti nad 22 milijard lir). Letos pa je Italija v prvih šestih mesecih izvozila 841.349 hi vina in 127.675 hi vermuta v skupni vrednosti 12 milijard 666 milijonov lir. Kakor rečeno, bo letos pridelek dober, čeprav je v nekaterih pokrajinah suša povzročila precejšnjo škodo. Najbolj prizadeti so bili vinogradi v Toscani, Apuliji, na Siciliji in v Piemontu. Upajo, da bo letos toča prizanesla dozorevajočemu • grozdju. (Z Goriškega poročajo, da je neurje s točo uničilo dobršen del pridelka; toča je bila posebno huda v Podgori in Pevmi pri Gorici. Tudi na Tržaškem je neurje povzročilo znatno škodo v vinogradih. Toča je klestila posebno močno trte v Praprotu, šempolaju in Prečniku.)
ITALIJANI. SO ZADOVOLJNI Z LETOŠNJIM PRIDELKOM
Čeprav niso še na razpolago podrobni podatki in je možno, da bi vremenske neprilike še spremenile položaj, si lahko že danes ustvarimo sliko o letošnjem pridelku v Italiji. Najbolje so letos obrodile žitarice: pridelek pšenice se suka okoli 92 milijonov stotov ter presega za 8,9% lanskega, ki je znašal 84,5 milijona stotov. Doslej je največ vrglo leto 1955 (95 milijonov stotov). Narastel pa je samo pridelek mehke pšenice; pridelek trde se je zmanjšal za 800.000 stotov. Podatkov za koruzo še ni, ker še ni dozorela, vendar kaže, da bo skoraj povsod obrodila dobro ter da bo letošnji pridelek najmanj tako velik kakor lanski. Nazadoval bo pridelek ječmena in sicer za 6,7% v primerjavi z lanskim letom. Letos bo 2,8 milijonov stotov. Prav tako bo manj ovsa in sicer za 3,4% v primerjavi z lanskim letom: pridelali ga bodo 5,6 milijonov stotov.
Letošnje vreme je bilo ugodno za riž. Pridelek bo najbrž dosegel 7 milijonov stotov, kar popolnoma zadostuje za notranjo potrošnjo in za izvoz, ne da bi ostale večje količine ne-razprodane. Vrednost kosmatega donosa žitaric bo letos večji od lanskega ter bo dosegel 750 milijard lir (lanski je znašal 697 milijard).
Malo teže je predvidevati pridelek sadja. Spomladanske vremenske neprilike so vplivale neugodno. Marelic je bilo letos 314.000 stotov, to je 9,5% manj kakor lansko leto, breskev
5.150.000	stotov (4,7% manj), sliv
753.000	(11,0% manj), češenj pa je bilo mnogo več kakor lani, to je 1,586.000 stotov (40,6% več). Več bo tudi jabolk in sicer 13,7 milijonov stotov 41,1% več). Najbolje so obrodile jablane na Južnem Tirolskem. Hrušk bo 4,5 milijonov stotov (24,9% več kakor lansko leto). Povrtnina bo vrgla približno toliko kot lansko leto. Verjetno bo letos nekaj več krompirja in stročnic.
Tudi donos živinoreje bo letos več-
ji od lanskega, in sicer 590 milijard lir, medtem ko je lanski bil 550 milijard, vendar ga ne kaže pripisati toliko povečanju števila glav, kolikor povišanju cen.
PRODAJA VINA V FRANCIJI IN ITALIJI
Povprečen Francoz potroši na leto 34 1 čistega alkohola. Na leto izpije namreč okrog 145 litrov vina in večjo količino likerjev, ter raznih žganih pijač. V Italiji znaša potrošnja alkohola povprečno 18 litrov na leto, a potrošnja vina 110 litrov na osebo. Dosti manjša pa je količina likerjev in žganih pijač, ki jih Italijan zavžije na leto.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii::.iiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiih
Sbdntni " ’	„
^ IJTMNKl
NAJVEČ LJUDI POKOSI RAK. Na
Nizozemskem dočakajo moški povprečno 71 let, ženske pa 74. Po podatkih, ki jih je bilo doslej mogoče zbrati iz vseh dežel na svetu, umre največ ljudi med 45 in 64 letom za rakom.
POSEBEN DAVEK ZA NEMCE. Nemški nameščenci pri španskih podjetjih morajo plačevati posebno doklado za delavske knjižice v višini 4% na leto. Te pristojbine ne plačujejo ne Angleži ne Švicarji ne drugi tuji državljani.
PLAČE V SLOVENIJI. Iz daljše razprave, ki jo je napisal Stane Kavčič za »Delovno enotnost!« (Ljubljana) navajamo nekaj podatkov o plačah v Sloveniji. Republiški svet sindikatov je zbral podatke pri 52 podjetjih o plačah v letu 1957. V podjetjih je zaposlenih skupno 43.000 delavcev in nameščencev. Namen tega raziskovanja je bil ugotoviti, kako gospodarske organizacije gospodarijo s sredstvi, ki so jim na razpolago. V povprečju je teh 52 gospodarskih organizacij razdelilo za plačni sklad 20 odst. več, kakor to določa tarifni pravilnik. Povprečno sta bili torej izplačani dve in pol mesečni plači več, kakor običajno določa pravilnik. To se pravi, da so delavci v lanskem letu prejeli povprečno po dve plači in pol več kakor običajno. S tem so se pri teh podjetjih, pravi pisec, približali meji, ki je s splošno družbenih, političnih in gospodarskih vidikov še razumljiva, dopustna in lahko tudi koristna. So'primeri, ko so delavci prejeli po pol plače več, pa tudi takšni, ko so njihovi prejemki bili višji za 6 plač na leto.
NI DELAVCEV ZA OBDELOVANJE FRANCOSKE ZEMLJE. Tudi v Franciji zapuščajo kmetje zemljo in odhajajo na delo v mesta zlasti na stavbe in javna dela. Francosko kmetijstvo si mora v veliki meri pomagati s tujo delovno silo. Na francosko zemljo se je lani priseMo 19.371 tujih delavcev, med temi 12.191 iz Italije. Sezonskih tujih delavcev je bilo lani 51.779, med temi iz Italije 31.061.
NALEZLJIVE BOLEZNI V ITALIJI.
Med 21 nalezljivimi boleznimi, ki jih je treba v Italiji prijaviti, je 12 takšnih, ki se ne širijo več tako naglo, medtem ko se ostale bolezni širijo še bolj. Manj obolelih je na primer za ošpicami (letos v prvem polletju 27.000, lani 110.828), nadalje za meningitisom, za drisko, davico, noricami itd.). Bolj pa se je širil n. pr. tifus (letos 10.124, lani 6.902 primera). Za otroško paralizo oboli v Italiji približno 4000 ljudi na leto.
SPLOŠEN VTIS S SVETOVNE RAZSTAVE Ce me danes kdo vpraša, kakšen ls Je napravila name svetovna raz-ava v Bruslju, moram priznati, da. !6 to sicer očarala in da mi še daleč žal obiska, da me pa ni povsem Jtovoljna. Razočarali so me nekateri ;7'1 j oni, od katerih sem dosti več ^ a koval. Mnogi mi bodo sicer opo-^ali, toda želim biti odkrit. Očitno da so države udeleženke na različ-hačine pojmovale nalogo, kako naj tol j o svoje paviljone, kako naj jih todijo in kako opremijo. Te so jim nekakšen velesejemski, druge pa toki, statističen aii celo reklamen “at. p0 mojem skromnem mnenju Pogodile pač najbolj tiste države, so 0be smeri kombinirale ali vsaj 'oštevali tisto, kar pričakuje od totave ogromna večina obiskovalcev, toreč njihovo željo, da bi videle too - državo razstavljalko prikazano Miniaturi in spoznali, kar je zanjo ''šno. Videl sem, da se je oh grafikih in slikah, ki niso zgolj pokra 'skega ali folklornega značaja, 'Ovijalo le malo obiskovalcev; dre-pi Pa so se v paviljonih, kjer so se |!Njivo, na izdelkih, posnetkih, pla-. kih prikazih, prepričali o razvoju bapredku nekega naroda.
5akšna je n. pr. razlika med sovjet-too in ameriškim paviljonom! Res je bilo ob mojih obiskih v obeh pa-l0nih nabito polno ljudi; toda ko-t(> bolj pozorno so si ogledovali pred-ete, ki so jih razstavili Rusi, tako toetek sputnika, njihovo letalstvo ( izdelke njihove industrijske pro-toinje, kot pa stvari v ameriškem v*ijonu, kjer razen nekaj strojev in tone televizije ni bilo drugega kot p in grafikoni! Pač, nekaj je v toriškem paviljonu le pridrževalo ^ovalce, ali bolje obiskovalke: tona revija.
? Na RAZSTAVIŠČU p obisk razstave sem imel na raz-ago samo dva dni, dovolj, da sem Ustvaril sliko, mnogo premalo, da s' bil temeljito ogledal vse, kar me Zanimalo. Teden dni bi komaj zahval.
L toež na razstavišču je ogromen, to Pešci, ki hitijo od pavilijona do jjona, se prevažajo s posebnimi, toč za to prirejenimi vozili tisti, Jfh zadovoljuje zunanji ogled raz-"išča in ki jih notranjost paviljo-,, ne zanima. Baje se največ poslu-toe teh vozil Amerikanci, katerim cas menda povsod denar; saj oprar 0 ogled razstave v dobri uri. Pa ! 2ato; doma se bodo vendar lahko allali, da so bili na razstavi! Dru-I.M želimo donesti z razstave kar toeš vtisov in kar največ videti, — 'akih je večina obiskovalcev, ver-r?° tudi Amerikancev, — rajši pe-."ho, čeprav nas hoja utrudi, pre-^ si moremo ogledati tudi le maj-, del razstave. Sicer pa je tudi v to1 Pogledu za obiskovalce poskrblje-
KAJ LAHKO DOŽIVIŠ NA POTI V BRUSELJ
Razstava te lahho tudi razočara
meti z brizgajočo vodo. V sredini razstavišča pa te prevzame atomium, ki se leskeče v tisočih luči, a pod njim šumeča voda, ki se preliva v odsevu vseh mogočih barv. Res veličasten prizor, ki ga ne bom zlepa pozabil.
no: za 5 frankov stopiš lahko na vibrafon, ki ti s 3000 tresljaji prežene utrujenost, ali bolje, odvzame za nekaj. časa občutek utrujenosti. Pa saj je vseeno; vse je pač relativno, pa naj gre za utrujenost ali samo za občutek utrujenosti! Pri vsem tem sem nekaj pogrešil; prvi dan si nisem oskrbel razstaviščnega načrta in sem tako prehodil mnogo več kilometrov kot bi jih sicer. Spoznal sem, da se mestni in podobni načrti popotniku kaj hitro poplačajo.
POSAMEZNI PAVILJONI
Najgloblji vtis je name napravil sovjetski pavilijon, ki je po zunanjosti veličasten in v notranjosti bogat. Občutiš, da so hoteli Rusi pokazati ostalemu svetu, kaj zmorejo. Vtis je tem močnejši, ker učinkuje paviljon ZDA, od katerega sem pričakoval vsaj enakega bogastva, prav obratno. Kolikor je sovjetski paviljon imponenten in poln, te francoski prevzame zaradi izrednosti konstrukcije in zaradi modernizma, ki sodi morda še v bodočnost. Zdel se mi je umotvor moderne gradbene tehnike; ves sloni na železnih opornikih, ki se prepletajo skoz vso zgradbo.
Angleški, katerega konstrukcija se dviga v tri konice, učinkuje prijetno in je tudi znotraj zanimiv, v njem kažejo med drugim tudi del dvorne zakladnice. Med najlepšimi pa je na vsak način, tako po konstrukciji kakor po notranji opremi, češkoslovaški paviljon. V nizozemskem je prikazana živa tipičnost obmorske pokrajine; v njem vidiš miniaturne nasipe, ob katere se zaganjajo morski valovi.
Posebnost so za vsakogar paviljoni Belgijskega Konga. Tu so postavili primitivne kolibe, v kakršnih živijo urojenci, ter botanični in živalski vrt. V njem prikazujejo staro kulturo dežele, prav tako pa tudi uspehe industrializacije dežele, v enem izmed mnogih prostorov vrtijo film o afriških plesih, v drugem kažejo domače slikarstvo. Enako nenavadno za Evropejca učinkujejo paviljoni Severne Afrike in Bližnjega vzhoda, ki so že po zunanjosti slikoviti; tam se seznanimo z značilnostmi arabskih dežel in s prelivi iz patriarhalnosti v dobo moderne industrializacije.
Ne bi bilo prav, če bi posebej ns omenil italijanskega in jugoslovanskega paviljona. Oba sta me nekoliko razočarala, italijanski bolj zaradi skromne zunanjosti kot zaradi notranjosti, jugoslovanski, ki je kot zgradba zelo ličen, pa zaradi vtisa praznine, ki sem jo občutil enako kakor v ameriškem, nemškem in drugih paviljonih tistih držav, ki so udarile na razumsko struno.
Sodobni svetovni industriji so posvečeni posebni paviljoni ne gleda na državo, ki razstavlja: za električno energijo, petrolej, metalurgijo, kemijo, prehranjevalno industrijo, gradbeništvo itd. Pičlo odmerjeni čas mi ni dovolil, da bi si jih dodobra ogledal. Zato tudi ne morem presoditi, kako so se v njih postavile številne države razstav-Ijalke. Kar pa zadeva paviljone posameznih držav, se mi zdi, da so paviljoni malih držav vsaj po opremi zanimivejši od tistih, ki so jih postavile velike in gospodarsko močne države.
KOSILO NA RAZSTAVIŠČU
Jaz in moja domača družbica, s katero sem se sestal v Bruslju, smo se spričo draginje na razstavišču opremili z zalogo suhe hrane, ki naj bi jo použili ob uri obeda. Toda zaman smo iskali po razstavišču zgleda, ki bi se po njem ravnali; na nobeni klopci ni bilo inikogar, ki bi si s čimer koli tešil glad, nas pa je bilo sram, da bi da!a’i izjemo. Toda vztrajnost pomaga! Glad je pač glad in iskali smo miren, samoten kotiček pod kakim drevesom, kjer bi se lahko skrili očitajočim očem. Steza nas je povedla na griček in nemalo smo se razveselili, ko smo zagledali . nam enake obiskovalce, ki so pridno segali v torbe in jedli. Še lepši prizor pa se nam je nudil na vrhu grička. Z njega se je raztezal po
pobočju ne ravno majhen amfiteater z odrskim orkestrom. Po stolih so posedali kar številni obiskovalci razstavišča, ki so hlastno uživali svoj suhi opoldanski obrok. Pa še neka mladinska godba na pihala jim je svirala za boljši tek. Ni bilo treba, da bi nas kdo povabil, naj prisedemo; poslužili smo si kar sami in si potolažili lakoto. Prigrizek nam je ob sebi enaki družbi in glasbi odlično dišal.
žejo smo si hoteli pogasiti kar z vodo; pa smo zaman iskali daleč na okoli kako spodobno pipo. Nekaj podobnega smo sicer nekje staknili, pa nas je stražnik opozoril, da voda ni pitna, ker služi vodometom. Tako so prireditelji tudi poskrbeli, da bifeji ne trpijo zaradi vode škode.
Omeniti pa moram še, da ti v vatikanski restavraciji postrežejo razmeroma poceni. Za malo narezka in porcijo krompirja plačaš 40 frankov (500 lir); sit sicer od tega ne boš, toda ljudje se restavracije kar obilo poslužujejo.
RAZSTAVIŠČE PRI LUČI Krasen je pogled na razstavišče zvečer in tega prizora ne kaže zamuditi. Okrog desetih vse zažari v nešteto lu-čih in odsevih. Tu sta ameriški in ruski paviljon z vodometom v ospredju, tam se lesketa pozlačena streha taj-landskega paviljona, tam zopet vodo-
Restavracije se kaj hitro napolnijo, In če se preveč zamudiš z občudovanjem prekrasnih prizorov, ki ti jih nudi zunanjost paviljonov in njihovih vodometov, boš kljub visokim cenam težko našel prostor.
Velik je živžav tudi v Lunaparku, tako čez dan kakor ponoči. Majhen skok ti komaj zadošča tudi za samo bežen ogled. V njem se lahko pošteno pozabavaš in nasmeješ.
Večerne ure na razstavišču ti hitro tečejo; jaz sem se ob pogledu na uro kar zavzel, kako pozni smo. Ob nezmanjšanem obisku in hrupu smo se poslovili kasno v noči od bruseljske svetovne razstave.
SLOVO
Od Bruslja, tega prijaznega mesta in prijaznih njegovih prebivalcev, sem se le nerad ločil, tem bolj, ker sem imel ves čas bivanja v Belgiji lepo in hladno vreme. Toda, kakor me je ob prihodu pozdravilo sonce, kakor da bi mi hotelo voščiti prijetno bivanje, tako sem se od njega poslovil v pravem belgijskem nalivu.
Morda bom sčasoma mnogo tistega lepega, kar sem videl, pozabil, prepričan pa sem, da mi bo še več ostalo v prijetnem spominu in da si bom še dolgo obujal prijetne urice, ki sem jih letos prebil tako daleč od doma.
KONEC	m. s.
PEDESET GODINA POSTOJANJA -PEDESET GODINA LSPJEŠNOG POSLOVANJA!
Sudjelujte kao izlagač, kupac ili posjetilac
na priredbama, što ih u svojoj jubilarnoj godini priredjuje
ZAGREBAČKI VELES AJAM
MEDJUSTAROIMM PROEJETAI VEEESAJAM: 8. - 12. IV. 1959 JIElMDtARORAl JESENSKI VEEESA JAII: 5. - 2« IX. 1959
JESENSKI ZAGREBAČKI VELESAJAM 1958 TRAJA OD S. DO 21. SEPTEMBRA
KOLIKO LJUDI IŠČE DELO V ITALIJI. Konec junija je bilo v Italiji prijavljenih 1,630.000 brezposelnih. V začetku leta je bilo brez dela 1,650.000 ljudi. Konec junija se je število ljudi brez dela zmanjšalo za 67.230, to je za 3,95%. Zboljšanje pripisujejo sezonskim razmeram.
SKRAJŠANJE DELOVNEGA ČASA V SOVJETSKI ZVEZI. V tovarni lanenega prediva v Kostromi (severovzhodno od Moskve) so uvedli 5-dnevni delovni teden, to je prvo sovjetsko podjetje, ki je tako močno skrajšalo delovni čas. Komunostična partija je že leta 1956 sklenila, da bodo med izvajanjem petletnega načrta postopno skrajševali delovni čas na sedem ur na dan. Ko bodo potrebe industrije dovoljevale, bodo uvedli petdnevni delovni teden. Neka-
tera podjetja so že skrajšala delovni čas, venrar ne v takšni meri kakor predilnica v Kostromi. Splošno delajo v Sovjetski zvezi okoli 46 ur na teden.
PRISPEVEK DRŽAVE ZA OBNOVO GOSTINSKIH OBRATOV
Generalni vladni komisar dr. Pala-mara je izdal odlok, po katerem bo komisariat prispeval 10% za kritje stroškov, ki nastanejo v zvezi z izboljšanjem turističnih stavb. Lastniki hotelov, kopališč itd., ki mislijo izkoristiti to ugodnost, morajo vložiti zadevne prošnje najkasneje do 31. decembra tega leta.
OBMEJNI PROMET na Goriškem je zabeležil v avgustu 63.609 prehodov italijanskih in 20.451 jugoslovanskih državljanov.
TVRDKA II S T A IV 11 B I, J li m a IHTA 1003
Destilacij a esenc
Janoušeb * v
TRST - BARKOVLJE - TELEFON 29-963
Lastna ppoizvnilnja in izvoz:
eteričnih olj za lekarniško uporabo in izdelavo parfumov: eteričnih olj za izdelavo dišečih mil in kozmetičnih izdelkov ; esenc za izdelavo likerjev, sirupov in slaščičarskih proizvodov; neškodljivih barvil in aromatičnih kemičnih proizvodov
nudi svojim gostom prijeten oddih. 320 postelj — lastno kopališče — termalno kopališče — čolni — jadrnice — tenis. — Predsezonske cene od 1240 do 1840 din. V sezoni od 1550 do 2330 din. Po sedemdnevnem bivanju 10% popusta.
Park Motel - Mled
največje gostinsko podjetje Vas vabi
v sezoni 1958.
Dancing - casino - bar - restavracija -prvorazredne sobe in kuhinja.
Penzion v predsezoni od 930 din dalje do 1230 din. V juliju in avgustu od 1350 din dalje )do 1550 din. Tel. 338 Bled.
Hotel ECrim - Bled
Telefon 415, Gorenjska AMS 951-415, brzojavni naslov: KRIM BLED
V vseh sobah tekoča topla in mrzla voda ter krasen razgled na jezero, Julijske Alpe in Karavanke. — Cene v predsezoni od din 750 do 900. V sezoni od din 950 do 1300. — Turistična taksa se računa posebej.
Zdravilišče
Rogaška
Slatina
s svojimi izvirki zdravilne vode »Denat«, »Sty-ria« in Rogaška 35 »Tem-pel« Vam zajamči zdravljenje: zapeke, zlate žile, želodčnega katarja,
nf sr L
čira na želodcu in dvanajsterniku, črevesnega katarja, jetrnih bolezni in žolča (zlatenice, ciroza), sladkorne bolezni, tolščavosti. Zdravljenje s pitjem zdravilne slatine, s kopanjem v zdravilnih kopelih in fizikalno terapijo.
Zahtevajte vodo |»ri svojih trgovcih
Znižane cene Vam nudi prvorazredni HOTEL »A« Kategorije
SLOVENSKI DOM
z depandansami v »Rogaški Slatini«.
Uspešno zdravljenje jeter, živčevja obisti, diabetisa ter črevesnega katarja s svetovno znano Rogaško zdravilno slatino. Dnevni penzion v predsezoni iii po sezoni od 650 do 950 din in v sezoni od 800 do 1350 din. Telefon št. 8.
Najlepše in najceneje boste preživeli svoj letni dopust v ROGAŠKI SLATINI
Hotel SOČA
s svojimi depandansami. — Vam nudi ugodne pogoje za Kasa vašega letovanja. Cene (penziona v predsezoni in ipo sezoni od din 570 do 800. Cene v sezoni (julij in avgust) od din 700 do 1100. — Skupno 165 postelj, hladna in topla tekoča voda in druge hotelske udobnosti. — Solidna postrežba, pristna kuhinja, odlični kraji in dobra vina.
Biser slovenskih letovišč Vas vabi, da _ _	preživite svoj letni odmor v udobno
Jafi UP lil ®JI	opremljenih hotelih, kjer boste vse-
stransko dobro postreženi.
Hotel ZLATOROG
100 postelj. Cene penzionu v sezoni (od 750 do 1050 din. Izven sezone od 500 do 850 din.
llotvl 99]e2e1i&"
60 postelj. Cene penzionu v sezoni od 720 do 1000 din. Izven sezone od 500 do 765 din.
Hotel POD VOGLOM
70 postelj. Cene v sezoni od 800 do 1250 diri. Izven sezone Od 550 do 980 din.

8. N. C.
T R I E S T E Via D OWOTa N. 1
Uvoz in izvoz vseh vrst kož
Metalmineraria
TRST - UL Trento 15, III. nad. Telefon 23-049 Telegrami : METMIN
UVOZ —IZVOZ PREDSTAVNIŠTVA
/Zl/AŽA :
abrazivni materijal umjetne smole stroje za šolane kamenolome i ostala industrija stakleno predivo itd.
UVAŽA:
kvareni pjesak blokcve mramora lomljenac i ostale minerale.
IMS-TMESIE"
S. a r. 1.
iRIESTS-TBST V. Deneta 3 - Tel. 38 827 31-906 95-880
UVAŽA: vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije
IZVAŽA : vse proizvode FIATOVE avtomobilske in-, dustrije in rezervne dele. — Vse vrste gum tvornice CEAT in vse produkte najvažnejših italijanskih industrij.
UFFICIO RAPPRESENTANZE COMMERCIALI
ADAMIČ
TRST, Ul. S. Uazzaro 33 - Telef. 31-096, 38-440 Vam nudi sledeče proizvode:
distributorje za olje in silose za kavo stroje za praženje kave mline za kavo, mikserje stroje za ekspresno kavo računske stroje, avtomat, blagajne bencinske pumpe posode iz polietilena avtomatične tehtnice ribiške mreže „F0RY0]M“ glutaminat za pripravo kondensirane juhe gumbe in mehanične igrače mehanične igrače, plastične lutke, dežnike, nalivna peresa in kemične svinčnike
uvoz živime
Cattunar Umberto
TRST = Ul. F. Severo 3 - Telef.: 34=089
FERT
Prvorazredno
poduzer.c
specijalizovano
Trst
ul. Rossini 16 tel. 24167
industrijske
dobave
DOBAVLJAMO: industrijske Strojeve, alatne Strojeve, alat za obradu metala (diamantni alat, burgi-je, Fellow noževi, noževi za brijanje, svrdla, na-rezna svrdla itd.), Diesel motore, električne motore za istosmjernu struju.
Posjetite nas na ZAGREBAČKOM VELESAJMU u italijanskom paviljonu.
LE. L JAT.
IMPORT-EXPORT
Trst-Trieste - Via F. Filzi 23
Tel, 20-970 Telegr, lELMAT-Trieste

TRST, Ulica Cicerons 8 - Telefon 38 136 37-725 Telegram IMPESPBRT - TRIESTB
UVAŽA:
VSAKOVRSTEN LES, DRVA ZA KURJAVO, GRADBENI MATERIAL
IZVAŽA:
TEKSTIL, KOLONIALNO RLAGO IN RAZNOVRSTNE STROJE
Operira po tržaškem in goriškem sporazumu Specializirano podjetje za vsakovrstne kompenzacije

FRATELLI
I luhviiubvn
TRST - Ul. Coroneo 39 - Tel. 24 955
UVOZ - IZVOZ
ELEKTRIČNE KUČANSKE SPRAVE AUTOMOBILSKI DOKNADNI DIJELOVI
LJUBLJANA
Titova 19. tel. 21-053
Izvaža in uvaža: mehak rezan les, trd rezan les, gozdne asortimente, finalne izdelke in izdelke domače obrti ter pinto in plutne proizvode
IZVOZNO IN UVOZNO PODJETJE
TVRDKA
TRST - TRIESTE ULICA ROMA 20 TELEFON 35-108
PREVOZNA IN SPEDICIJSKA TVRDKA
Giorgio
Vitturelli
GORICA
DL aiFIEHI, 17/1 Telet. 5004/5404
TRST
DL L4VAT0I0 2 Telefon, 2 4.091
INTEREUROPA
mednarodna špedicija in transport
Glavna direkcija Koper tel. 141; 184 telex 03—176
Brzojav: Intereuropa Koper,
Tek. rač. 60-JUB*19-T34 Jugobanka, Ljubljana
Se Vam priporoča in zagotavlja hitre in cenene špedicijske in transportne usluge. — Prevzema vse špediterske posle v zvezi z mednarodnimi velesejmi!
Direkcije:	Beograd Ul.
M. Tita 7, tel. 31617, 32445
Zagreb: Smičiklasova 22 tel. 39758, 39691, telex 02 — 148
Rijeka: Ul. Blaža Poliča 2 tel. 2711, 3784, telex 025-15
Filiale: Ljubljana, Maribor, Sarajevo in Jesenice.
Izpostave: Nova Gorica, Kotoriba, Subotica, Kozina, Podgorje, Sežana.
■B
mim\ KS A JESENICI
J
JESENICE NA GORENJSKEM
Proizvaja za mehanično industrijo:
VALJANO JEKLO, VLEČENO JEKLO, PLOČEVINE RAZLIČNIH DEBELOSTI, HLADNO VALJANE TRAKE, VLEČENO ŽICO, ZAVARJENE CEVI, ELEKTRODE, POLIZDELKE ZA NADALJNO OBDELAVO.
VSE VRSTE LITIH IN NELITIH JEKLENIH IZDELKOV V SKLADU Z DIN NORMAMI ZA VSESTRANSKO MEHANIČNO INDUSTRIJO —JEKLA ZA IZDELOVANJE ROČNIH IN MEHANIČNIH ORODNIH STROJEV ZA OBDELAVO LESA, KOVIN IN DRUGEGA MATERIALA, SPECIALNEGA JEKLA ZA POSEBNE NAMENE.
Za podrobnejše informacije glede kakovosti, lastnosti raznih vrst jekla, načina termične izdelave, dimenzij in dobave različnih vrst jekla,
zahtevajte katalog izdelkov Železarne Jesenice
1958
0	S. Rossoni
	TRIESTE Via Carducci 15 Telefon 04-957
H *	
a	Velika izbira
H A*	harmonik znamko
m H 1	„SCANDALLI“ IN „S0PRANI"
0	hladilnikov,
H g	električnih in plinskih
	kuhalnikov.
0 g	
	Posebno nizke
a	cene za izvoz
•N	
KMEČKA BANKA
r. z. z o. j. .	___
GORICA
Ulica Morelli 14 Telefon 22-06
Moto Cimatti HMW
Izključni zastopnik M. SIMIČ
OPČINE - TELEFON 21-322 - TRST
najboljših znamk: Najnovejši MOTORJI SPRINT in SUPER SPRINT 49 cc - ATALA UJTT0RIA - ženska in moška kolesa.
Dobite tudi nadomestne dele za motorje in kolesa
Cene ugodne, olajšave pri plačilu

IM PORT - BXPORT
Vseb vrat lesa, trdih goriv in atro-jev za leano industrijo
TRST - Sedež: ni. Cieeron« 8/II - Telefon: ni. Cleoroiie »0314 - Seale Legnaml 9871«
TURISTIČKI URED
PUTNIK - ZAGREB
ZAGREB - Praška, 5 - Telef. 34-256
Dati če Vam sve turističke i saobračaj-ne Informacije za putovanja po Jugoslaviji-
Želite-li upoznati Jugoslavlju?
Za Vas priredjujemo velika kružna putovanja po Jugoslaviji sa posjetom Zagreba, Beograda, Skoplja, Ohrida, Titograda, Dubrovnika i Sptita.
Koristite naše brodove za ribarsko kr-starenje duž Dalmacije!
Gondrand
TRST-TRiESTE, VIA CARDUCC110
Telefon: 37-157
Telegrami : GONDRAND - TRIESTS
PODJETJE S POPOLNO USTREZAJOČO OPREMO ZA PREVOZ GOVEJE ŽIVINE, KONJ, PERUTNINE, MESA IN J A JO
Lastna obmejna postaja na Proseku (Gondrand Prosecco) s hlevi za počitek živih živali
AZIENDA TORIIUO
NADOMESTNI DJELOI/I GUMENI
U
Projektori, razni fanali, isprekidači, prebacivači, djelovi za automobile, razno obradjivanje limova
Brisači kristala
Filter! za ulje i za gorivo fPHf jUlk
F. RAM, A.
S. R. L. TRIESTE
3 Telef. 31-67112
i
Y
Jožef Metševani
TRST, Ulica Coroneo 45 GORICA, Corso Italia 24 — Tel. 26-43
IMpOHf izvozi razni biciklistički materijal, bicikle, bicikl motore, sve vrste guma za bicikle, motore i automobile, radioaparate, šivače
EXPORT mašine i razne druge predmete za široku
potrošnju.
iSjlS*:!®!;!;!:;..a.....
Saopštenje
ODLUKOM RADNIČKIH SAVETA PREDUZEČA ZA IZVOZ DRVETA I DRVNIH PROIZVODA
JUe©DRV©4‘
I ŠUMSKO — IZVOZNOG PREDUZEČA
.It I 1» \ I Bi*’
IZVRŠENO JE SPAJANJE U PREDUZEČE ZA PRODAJU — IZVOZ I UVOZ DRVETA 1 DRVNIH PROIZVODA
»JUGODRVO-RUDNIK«
U BEOGRADU
Trg Republike broj 3-V.
Telefoni: 21-794, 5, 6,
Generalni direktor: 27-846, 29-181 Tekuči račun kod Jugoslovenske banke za spoljnu trgovinu broj 101-31 - 1-71
Predstavništva :
ZAGREB, Kaptol 21	- Telefon 37-483
SARAJEVO, Jug. Nar. Armije 43 - Tel. 35-04 LJUBLJANA, Gradišče 4 - Telefon 21-2-14 RIJEKA, Delta 4 - Tel. 34-81, 27-75
Stovarište:
SMEDEROVO, Dunav obala
MOLIMO SVE DOSADASNJE I BUDUČE POSLOVNE PRIJATELJE PREDUZEČA »JUGODRVO« I »RUDNIK« DA POKLONE SVOJE POVERENJE NOVOM PREDUZEČU
»J U G O D R V O - R U D N I K«
TRGOVINA MOTORJEV IN NADOMESTNIH DELOV
Moschion S Frison
TRST - Ul. VALDIRIVO 36 - Tel. 23 475 Zastopstvo:
MOTO G 3 L E R A
MOTOM IT ALI AN A
T
NADOMESTNI DELI ZA VSA MOTORNA KOLESA, MOTOSKUTERJE IN
TRICIKLE — VSE PRITIKLINE Z;' AVTOMOBILE IN MOTORJE.
TiTicika
SIE A. JOŽEF
uvoz	izvo}
Vsakovrstni les za predelavo, rezan mehki In trdi les, jamski les in za kurjavo
TRST — Riva Grumula 6-1 - Telefon 37'^
Ribarič Ivan
uvoz	♦	izvoz
VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV
TRST - ULICA F. CRISPI 14 - TEL. 93-S02 ULICA DELLE MILIZIE 19 - TEL. 96-510
	
	
T E C H N A IM P O RT- EX P ORT	Zastopamo za Jugoslavijo razno industrije strojev, orodja in tehničnega materiala
TRST - ULICA FABI0 FILZI 17/1 Tel. 35-907 - Teleg. TECHNALDIN	Vršimo vsakovrstne izvozne in uvozne operacije
JUGOLINIJA
RIJEKA - Jugoslaviji
26-5'1
Poštanski pretinac 379; Telex 02526; Telefoni 26-52, 26-53, 27-02
0>
Održava osam teretno - putničkih linija iz jadrans< luka za: SJEVERNU AFRIKU, SJEVERNU EV«" PU, ŠPANJOLSKU, SJEDINJENE DRŽAVE AM" RIKE, JUŽNU AMERIKU, BLISKI ISTOK, PER^l SKI ZAUEV, SREDNJI ISTOK, DALEKI IST0|V
te za SJEVERNU KINU I JAPAN.
Prihvačamo terete, s izravnom teretnicom, za 1 skandinavskih luka, s prekrcajem u Hambuit, Za luke Chicaga, Halifaxa, Toronta, Montreal3 ^ drugih, u ovom području, obavljamo prekrcaj Rotterdamu. Za luke u Zapadnoj Africi vršimo Pf. tovar u Antwerpenu, a za luke Južne Koreje u M0-1'
Naš zastupnik u Trstu Je: »nord adria« - v.
toluzzi, P.zza Duca degli Abruzzi 1, Tel. 37-613, 29-®
s s z. .fr&pgčssš-š zs-sž?? . sis-ssssa-ifssš	//	zs-sss-g	nnti