Cena za Trst in Gorico 50 st*tiak n B ilfPi lljjp ms •Uoriški list« izide vsako sredo in sobolo zjutraj — Uprofa uredništvo v Gorici, Corso Verdi štev. 47 - Telefon štev. 292 Oglasi se zaračunavajo po ceniku. • Račun pri Cassa di Kisparmio Gorica. Gorica, dne 23. avgusta 1944. Z« mesto Goric« in Trst: posamezna številka •.50 lir, pollelna'n»-ročnina 26. lir, celoletna 52.— lir. — Izven mesta Gorica in Trst: posamezna številka 1,— lira, polletna naročn. 47.— lir, celoletna 90,- Zaslepljencem brez srca Med drugimi bridkostmi, ki nas tarejo od sočutja do našega ubogega ljudstva potrto srce, je tudi pogled na dolgo vrsto žena in deklet pred raznimi mestnimi uradi, zlasti pred prehranjevalnim uradom. To so vam do konca u-trujena in izmučena bitja, ki so prišla do 8 ur daleč peš po živilske izkaznice in malo živeža, da jim od komunistov izropani domovi ne poginejo od gladu. Ako se pomešaš med to množico, ki se postavi v vrsto pred prehranjevalni urad včasih že ob peti uri zjutraj, boš med drugim slišal neštetokrat pritožbo, da so te ljudi na dolgi poti razni frko-liui in frkolinke, pardon najvažnejši funkcionarji »osvobodilnega« pokreta, neštetokrat preiskali in jim pobrali vse maslo in jajca, ki so jih imeli s seboj v zameno za drug živež. Ti reveži so naravnost besni radi takega tatinskega postopanja in ne vidijo ure, da jih kdo reši brezsrčne druhali. Gorica in okolica pa, ki še nista prav nič poskušala, kaj se to pravi pasti rdečim roparjem v roke, še danes ne kaže prav nobenega sočutja do svojega tako stiskanega ljudstva, ampak še vedno moralno in materialno podpira nesrečno QF. Ne samo to, ampak v svoji slepoti le naprej obrekuje vse tiste, ki bi radi rešili naše ljudstvo naj-hujšefia suženjstva. Ne samo to, ampak povrhu pošilja le naprej med roparske postopače svoje sinove, čeprav bi morala vedeti, da v gozdove spadajo samo zverine in tolovaji. Ljudje tega kova niso le zaslepljenci, ampak tudi bitja brez trohice srca. Strašne žrtve upora v Varšavi Krakovo. O zadnjih dogodkih v Varšavi poroča poseben dopisnik poljskega lista „ Goniec Krakovski", ki izhaja v Krako-vem nekatere podrobnosti. Poskus pristašev Komorovskega, »generala Bora“, da bi pridobili za upor del varšavskega civilnega prebivalstva, se je popolnoma ponesrečil. Izgube civilnega prebivalstva, so izredno visoke in celo hujše, kakor septembra 1939, ko je prav tako padlo več kot stotisoč ljudi prav tako kot žrtev brezvestne klike. Družine so bile sedaj razbite, otroci, ki so bili ponoči poslani, da bi poizvedeli za usodo svojcev, so bili ugrabljeni po tolovajih in morajo opravljati obveščevalno službo. V zapuščenih stanovanjih, so zagospodarili roparji. Po mnogih mestni h ulicah so ljudje opazili skupine oboroženih Židov, ki so se klatili morili in ropali po mestu. Meščani, ki so hoteli obvarovati svojo lastnino, so bili ustreljeni. V začetku so uporniki razširij-ali »ugodne vesti", da bi vznemirili večino prebivalstva, ki se ni hotelo udeleževati tega brezmiselnega boja. Te vesti so o-stale brez učinka. Varšavsko prebivalstvo je spoznalo iz poteka dogodkov, da uporniki ne morejo od nikoder računati s kako pomočjo, zlasti pa da so bile zlagane vse vesti o »angleški pomoči,,. Razširjene OBRAMBNI USPEHI NA VSEH FRONTAH Odbiti napadi v Normandiji - Na vzhodu vzpostavljena zveza z bojujo-S I cimi se nemškimi četami v Kairski - Nastopi nemških letalskih enot Vrhovno poveljstvo nemške oborožene sile javlja: V Normandiji so naše divizije na prostoru severno od Argentana po ogorčenih bojih predrle sovražno zaporo proti severu in vzpostavile zvezo z neko skupino oklepnikov, ki je prodirala naproti. Hudi sovražni napadi na našo obrambno fronto na odseku Dives in Vire so se razbili. Na nekaterih odsekih so naši lastni napadi še v teku. Med Euso in Seino pritiska sovražnik proti severu. Tam smo pri Pacy-Vononu razbili sovražne napadalne konice. Na prostoru vzhodno in se-vernovzhodno od Chartresa se nadaljuje sovražni pritisk proti sre.dnji Seini, ne da bi se sovražniku posrečilo napredovati. Na gorskem ozemlju sever' no od Toulona napada sovražnik z močnimi silami proti zahodu in severozahodu. V teku so silni boji. Mornariške obalne baterije so pred Tou-lonom zažgale sovražno vojno ladjo in eno križarko. En rujsilec in dva torpedna čolna sta bila poškodovana. Povračilni ogenj na London se is noč in dan nadaljeval. V Italiji je sovražnik tudi včeraj ves dan nadaljeval z napadi na odseku jadranske obale. Višinsko ozemlje okrog Cerase, ki smo ga že bili izgu-bili, smo v protinapadu spet zavzeli. i * * i“ i nnn .. 111~» ■«>! so bile tudi vesti, da nemške čete beže iz Varšave in da je le še vprašanje nekaj ur, pa bodo ruske čete v Varšavi, dalje, da je nemška policija izginila iz Varšave in tako dalje. Ko so potem poskušali uporniki zažgati policijsko poslopje, se je naenkrat izkazalo, da nemška policija ni zapustila Varšave. Uporniki so bili zatrti s pomnoženim avtomatičnim streljanjem- Utopistično zasedanje štirih! velesil Amsterdam. Kakor poroča angleška poročevalska služba, se je predvčerajšnim pričelo v Domberternooksu pri Wa-sbingtonu zasedanje štirih velesil, ki naj bi obravnavalo »zagotovitev miru“ s pomočjo mednarodne organizacije narodov. Ameriko zastopa državni podtajnik Stettinius, H-nglijo sir Aleksander Cadogan, Sovjetsko zvezo njen veleposlanik v Wasbingtonu Gromi« kov in Kitajsko njen poslanik v Londonu dr. Welington. Sforza „dali“ ozemlja Milan. Kakor poročajo iz tabora zaveznikov, se je gcof Sforza v svojem govoru pred člani Bonomijeve vlade izrazil, naj bi bilo vprašanje Reke, ki je bila pe prvi svetovni vojni prisojena Italiji, ponovno obravnavano pred kakim zavezniškim odborom. Sforza se je nato zavzel za internacio-nalizacijo tržaškega pristanišča. Na vzhodu so Sovjeti svoje velenapade zdaj razširili tudi na južni odsek. S podporo močnih skupin bojnih letal so južno od Tiraspola in sever nozahodno od Jašija prešli v napad. Na obeh odsekih so v teku ogorčeni boji. V predgorju Karpatov juž-nozahodno od Mieleca, na mostiščih na Visli zahodno od Jaranova, zahodno od Lublina in južnovzhodno od Varke smo po hudi borbi bolj-ševiške napade odbili ali pre stregli. Vzhodno od Varšave smo prestregli predorne poskuse sovjetov v smeri proti Bugu v globini naših položajev. Južno od Vilkoviškov in Šakov še trajajo hudi obrambni boji Na Letonskcm so nemške oklepniške skupine, ki so prodirale preko Tuckuma sn,;t vzpostavile začasno izgubljeno zvezo s skupinami voisks, borečimi se v Kurlski. Neka nemška ladijska skupina >e i. lastnim napadom podprla te boje na suhem. Vsi poskusi sovjetov, da razširijo vdorna področja zahodno od Modohna in zahodno od Pleskovskega jezera, so se razbili ob žilavem odporu naših divizij. Večje število sovražnih oklepnikov smo u-ničili. Bojno letalstvo je na te-žiščnih področjih poseglo v boje na tleh in prizadejalo boljševikom visoke človeške in gmotne izgube. V zračnih bojih in po protiletalskem topništvu je včeraj sovražnik na vzhodni fronti izgubil 41 letal. Sovražne bombniške skupine so podnevi napadle nekaj krajev v južnovzhodni Nemčiji in na Madžarskem. Ponoči je nekaj sovražnih letal odvrglo bombe na prostoru Slovenci ne. To je tudi danes geslo teh gospodičev, ki so šli v boj za nekaj »popolnega«, nekaj »novega«; nekaj kar preti naš slovenski narod u-propastiti. Ali Goriška in Posočje na-kljub vsemu dviga svoj glas, ki je vedno bolj v nebovpijoč in zahteva pravice za svojo zemljo, pravico stare pravde. V tem znamenju smo preteklo nedeljo na protikomunističnem zborovanju v Kobaridu obsodili tiste, ki se še danes pustijo voditi od ljudi, iz vrst mednarodnih zločincev ter največjih propalic in narodnih izdajalcev in plačancev kar jih zgodovina pozna. Ravno zato, ker so veliki v svojih temnih poslih — prav zato je naša borba težka in počasi spregleduje tudi naš narod igro v katero so ga zapredli ti mednarodni sleparji na ukaz savojsko - badoljev-skih agentov. Nedeljski govornik g. stotnik Janko Debelak naš prvi protikomunistični borec je pokazal na vrhove Brd, kjer nas naši »osvobodilci« razne »brigade« »Mamelli«, »Mazzini«, Triestina«, »Isonzo«, ki čene zdaj tam gori in čakajo, kdaj bodo izginili naši narodni stražarji, da nas prenlavi-jo oni z že poznanim rdečim rajem. — Ali, — je dejal stražar — Goriški poveljnik — skuša vojska, ki se bori pod čistim slovenskim praporom, ki o-madeževan z rdečo packo bol-ševiškega robstva, ki se bori pod zastavo, katere rdeče barvo so preplavili naši narodni junaki s svojo krvjo, prav na Soči, Doberdobu in med katerimi so tudi mnogi od Vaših dragih. In danes smo tu razvili ta naš stari prapor, naše bojno znamenje, ki ga bomo čuvali in če bo treba pod njegovim znamenjem še enkrat prelivali svojo kri na Soči. Naslednji govornik, slovenski pesnik kobariški rojak dr. Joža Lovrenčič je opomnil naše Kobaridce na težko borbo ki so jo že naši rodovi od prihoda na to zemljo pa do danes izbojevali in prav po zaslugi trdnega kmečkega doma vzdržali tudi sedanje in zadnje težke čase. Pozval je rojake naj obdrže trdne in poštene navade slovenskega kmečkega doma, naj se drže preroških besed svojih pevcev in narodnih vodnikov ter naj kot doslej skrbno čuvajo kri našega naroda in odločno vstrajajo v borbi za pravice naše zemlje tudi v teh zadnjih težkih morda najtežjih časih, ko so se naši narodni izdajalci pobratili z nekdanjim savojsko - badoljanskim zatiralcem in z njimi čakajo na vrhovih Brd, da ponovno ponesejo v naše sončne kraje svoj rdeči teror, umor in požig. In prav tega dne so stražarji pripeljali splošno poznanega bivšega karabinerja iz Tržiča (Monfalcone) sedaj partizanskega komandirja, ki je slovel, da je nad 300 poštenih Slovencev nekoč v »njihovih« časih, pretepal, mučil, in osvobodil — za nekaj let v Abesi nijo ali v peklo internacijo med njimi tudi nekaj Koba-ridcev, ki so ga takoj spoznali in se razveselili lepega darila usode, ki jim je bil naklonjen, baš na nedeljski veliki dan. v Partizanstvo v razkroju Čiščenje na Balkanu Beograd. Na področju Kru-ševca in Leskovca so srbski domobranc. potolkli močne komunistične tolpe, ki so imele 707 mrtvih, 1054 pa jih je prebeglo k domobrancem. Prokuplje. Pri Kušrumliji je padlo izredno mnogo komunistov, zaplenjenih pa je bilo 1008 pušk, 64 strojnic, 20 minometov, 11 protioklopnih pušk, številno rožje in nad nol milijona nabojev za puške. Zagreb. Navzlic močnemu odporu so nemške čete zasedle okrožno mesto Udbino, južnozapadno od Bihača. Zagreb. 'Fe dni so imeli tolovaji zgolj na severnozapad- Osvobodilni Babilon V arhivu IX. korpusa je bil najden tudi dopis, v katerem »Glavni štab NOV in Zo Slovenije — oddelek za kadre« piše »Štabu IX. korpusa NOV in POJ« sledeče: »Pošljite nam podatke o vseh ino-zemcih, ki so v naši vojski. Podatki naj vsebujejo osebne podatke, biografijo in točno karakteristiko. V poštev pridejo predvsem Italijani, Madžari in drugi ne jugoslovanski narodi. Stvar je nujna, zato jo uredite čimprej. Smrt fašizmu — Svoboda narodu!« Žig: Glavni štab NOV in PO Slovenije — oddelek za kadre, v sredi sovjteska zvezda. — Vidite, Slovenci, koliko »osvoboditeljev« imamo, blagor nam! Ni čudno, da se »osvoboje-nje« vsake vasi konča s pristno — cigansko svobodo. Ta »osvobodilni Babilon« nas hoče pahniti v svobodo ciganov — cigani so namreč najbolj svobodni, prosti vseh skrbi in vseh obvezosti. Kdor hoče hraniti in rediti ta Babilon, nuj ga kar redi, saj se mu bo izkazal hvaležnega, ko mu bo dovolil iti v svobodo, t. j. v gr- nem Balkanu 400 mrtvih in številne ujetnike. Sarajevo. V vzhodni Bosni se nadaljujejo boji s tolovajskimi skupinami, ki bi se ra-•de prebile proti jugu. Samo v treh dneh so imeli komunisti južnovzhodno od Sarajeva 227 mrtvih. Beograd. Komunistične tolpe na zapadnem Balkanu so imeli v prvih 7 dneh avgusta 2448 mrtvih in nad 2000 ranjenih. Zajetih je bilo tudi mnogo ujetnikov, zaplenjenih pa poleg večjega števila topov in strojni 757 pušk, 550 kg razstreliva, 110 čolnov in dokaj sanitetnega gradiva. (Soriški Daki padel movje! (Tolminski glas) Goriški Daki — Ana Marija Pervanje — o kateri smo že večkrat pisali in ima po najnovejših podatkih 300 u-morov na vesti, je padla pri zadnji ofenzivi na Čepovan. Pošteni ljudje iz Praprotnega so se oddahnili ob smrti tako pobesnele zveri. Smrl iii!variii!()ii Inrimca Glavni terenec v Baški dolini, okrožni vodja na Kneži, Kogoj, ki je bil od začetka glavni steber OF-arstva, je pred nedavnim zbežal iz Kneže na Št. Viško goro. Ker je spoznal vse grozote, ki jih je državljanska vojna povzročila pri nas, se mu je zmračil um. V svoji blaznosti je begal po gozdu, pri tem pa se spotaknil in se ubil. Slučaj, ki bi skoraj rekli, da ni več slučaj, da sta v presledku treh dni na čuden način končala oba vo-dia komunistov na Tolminskem — Pervanja in Kogoj. Te dni je prispela žalostna vest, da je pri partizanih padel prisilni mobiliziranec Carli Rudolf. Žrtve so notrebne. govore rdeči nasilniki, narod seveda pa krvavi. Sirite jM Goriški list €€ Važna gospodarska prvina FOSFOR IN FOSFATI Med kemičnimi prvinami zavzemajo posebno mesto nekatere sicer splošno zn me snovi, ki so tudi v sedanji vojni zelo važne, še bolj v.iž-ne pa so za mirnodobsko de- lo. Ne bo škodovalo, ako si jih malo ogledamo in tako nadaljujemo seznanjati svoje či-tatelje s kemijsko znanostjo, katere slovenski prevod bi bil: spoznavanje snovi. Za človeško življenje je zelo važen fosfor. Brez prvine fosforja ne bi mogli živeti ne ljudje, ne živali, ki jim pravimo vretenčarji, namreč živali, ki imajo hrbtenico iz vretenc in kosti, pa težko, ako bi mogle živeti tudi žuželke, kvečjemu bi mogle živeti najnižje živali, kakor črvi, mehkužci in podobno. Človeške kosti so namreč v glavnem sestavljene iz kalcijevih fosfa-tov in ker recimo kostna moka vsebuje skoraj samo te snovi, vedo to zdravniki, ki priporočajo za nežne otroke, da jim matere med jed primešajo nekoliko fine kostne moke. Materino mleko ima dovolj fosfatov, toda pozneje je treba za otroka hrano tako usmeriti, da otroku, ki mu rastejo kosti, ne bo zmanjkalo fosforja. Tudi odrasel človek zahteva v hrani še kar dosti fosforja, največ ga dobi z zdravo hrano. Prav isto velja za domačo živino, ki za zgradbo svojih kosti prav tako potrebuje dosti te prvine. Fosfor je po zemlji porazdeljen neenakomerno ter je pomešan med druge snovi. Rastline ga črpajo iz zemlje, toda kjei fosforja ni, mora poljedelec zemljo gnojiti s fosfati, to so fosforjeve soli in fosfati so tudi najboljše umetno gnojilo, ki ga potrebujejo prav vse rastline, tudi take, ki dušika ne potrebujejo, kakor na primer detelja in fižol. Pred to vojno je bila Francija tista država, ki je imela v svoji posesti največje zaklade fosfatov. Rudniki fosfatov so v Maroku, v Alžiru, pa tudi na posameznih tihoocean-skih otokih, ki so pa bili zo- pet vsi francoska last. Ali so francoski kapitalisti že morda v prejšnjem stoletju vedeli za važnost fosforja, da je Francija zasedala prav tiste dežele, ki so bogate fosforja? Kdo ve! Mnogo fosfatov je tudi v donski kotlini v Ukrajini, toda so bili dosedaj bolj malo izkoriščani, sedaj med vojno pa sploh ne. V naši najbližji soseščini je fosfatov bogata Dalmacija in kar čudno je, da so se pod bivšo Jugoslavijo polastili fosfatnih dalmatinskih rudnikov - zopet francoski kapitalisti. Francija je torej stremela za fosfornim monopolom na vsem svetu in tako torej hotela kontrolirati vso poljedelsko in živinorejsko proizvodnjo na ze~ mlji, zakaj fosforja, ki je drugod v zemlji razredčen med navadno zemljo, bo kmalu zmanjkalo. Po domače povedano, zemlja bo postala izčrpana in jo bo v bodoče stalno treba osveževati z novimi fosfatnimi gnojili. Francija je iz sedanje vojne kot partnerka v glavnem izločena, toda zapomnimo si, da je sedanja vojna tudi borba za surovine in boli kot zlato, bolj kot kake redke kovine, prav tako, kakor premog in nafta, so važni fosfati! Tudi za te gre sedaj boj. So seveda še drugi viri fosfatov in enega, najbolj naravnega smo že omenili, namreč živalske kosti. Drugi važen vir fosforja je Tomaževa žlindra, ki je pravzaprav odpadek pri taljenju železnih rud. Te vsebujejo vedno nekaj fosfatov, ki pa so pri železu odveč, v kmetijstvu pa dobrodošli in zato kmetijski strokovnjaki s tako vnemo priporočajo poljedelcem gnojenje s Tomaževo žlindro. Fosfor smo v neki obliki spoznali - na vžigalicah. Prve vžigalice so bile opremljene z žveplom in so v Italiji ohranile do današnjega dne. Sčasoma je žveplo nadomestil fosfor in po večini evropskih držav sedaj nimajo žveplenk, toda tudi ne več fosfornih vžigalic, zakaj kemiki so odkrili še bolj pripravne zmesi, predvsem razne klorove spojine, ki se prav tako rade vnamejo. Sodobne vžigalice torej ne vsebujejo ne žvepla, ne fosforja. Poznamo dve vrsti fosforja: modrega in rdečega. To je ena in ista prvina, razlika je samo zaradi tega, ker je molekul fosforne snovi pri obeh vrstah različno sestavljen in vsebuje različno število atomov, najmanjših delcev snovi. Fosfor ima tudi to lastnost, da se v temi sveti sam od sebe, v svetlobi pa se mu barve prelivajo. To je takozvana »fosforescenca«. Naša zemlja postaja vedno bolj revna fosforja in grozi nevarnost, da bo v kratkem prav zaradi tega propadlo naše poljedlstvo, zlasti naša živinoreja. Misliti moramo na desetletja bodočnosti. Zato moramo, ako je le mogoče, zlasti po vojni, ko bo dovoz zopet — vsaj upajmo — normalen, čim bolj gnojiti njive in travnike s fosfati, zlasti s Tomaževo žlindro in z uvoženimi gnojili, drugič pa tudi predvsem, da ne bomo trosili po nepotrebnem domačih fosfatov, torej, da bomo pazili na vsako kost in doma čim več izdelovali kostne moke, ki je kot gnojilo pa tudi kot dodatek človeški hrani in živalski krmi neprecenljive vrednosti in važnosti. -Ir. IN Goričani se uče književne slovenščine Zadnjič smo poročali o radosti naših malčkov, ki zahajajo v novo odprto slovensko šolo v Gorici. Toda ne samo naši malčki, tudi starejši se sedaj z velikim veseljem učijo slovenščine. Toda, kaj, slovenščine, bo rekel kdo, saj slovenščino znajo, hvala Bogu še vsi, ki so Slovenci in slovensko mislijo. Ne naš rod svoje lepe materne govorice ni pozabil in moramo šteti skoraj med čudež prave ljubezni in požrtvovalnosti, s kakršno se je slovenski narod tu na Goriškem zadnjih težkih 25 let oklepal, kljub vsem preganjanjem svojega jezika. Toda nekaj je, kar naše zavedne Goričane zelo moti, da-si jim ostali Slovenci toga nikakor ne zamerijo, sami ra se recimo pred kakšnim T iub-Ijančanom, ki zaide v Gorico, opravičujejo: »Veste, govori mo boli po domače, no naše, gramatikalno ne znamo govoriti. nismo imeli šol!« Potom se opravičujejo, da govore samo v narečju, ki ie bolj »kmetski« in tako dali e. Resnici na liubo moramo povedati, da ie noriška slovenska (1ovorica zelo lepa in jo ljubljanski znanstveniki n j |~M|0 "*i tako naj višja avtoriteta v teh vprašanjih, un. prof. dr. Ramovš, šteje med najlepša slovenska narečja, ker je tako mehka, blagoglasna in pojoča. Nič ne de, če ima ta govorica nekaj romanizmov, saj ima tuje primesi prav vsako slovensko narečje, največ tujih besed pa ima ravno — ljubljanščina. Torej Goričanom res ni treba zardevati pred drugimi Slovenci zaradi svoje govorice. Res pa je, da je potrebno vsakemu goriškemu Slovencu, ki hoče veljati za izobraženega, znanje književne slovenščine. To pa je nekaj drugega, kakor narečje. Prav v tem je pri vseh narodih sveta znamenje izobrazbe, da kdo govori svoi jezik v književni obliki in da svoj književni jezik obvlada, da piše v njem in da zna brati knjige in časnike v kniiževnem jeziku. Zato je hvalevredna vnema mnogih odraslih slovenskih Goričanov in pa doraščajaio-če mladine, da se uči sedaj kniiževne slovenščine. Pisec tega članka je opazoval dva štirinajstletna slovenska fanta, ki sta sedela na ne- i ^ ~fm '1 i “* kem vrtu. Fantje v teh letih bero najraje indijanarice, toda na svoje začudenje je spoznal, da imata v rokah — dr. Nemijevo slovnico slovenskega jezika in da jo marljivo študirata. Fanta imata sicer italijansko predizobrazbo in obvladata književno italijanščino, sedaj, pa bi se rada kot zavedna Slovenca naučila še književne slovenščine. Izvrstna dečka, kot Slovencema vama to ne bo težko! In kaj sta odgovorila na radovedno vprašanje, tako, kakor s kladivom na žebel: »Če hočeva kaj veljati med Slovenci, se morava naučiti lepega jezika!« Nista sama v Gorici, še vse polno drugih jih je. Prirejajo .se mnogi zasebni tečaji, kjer se zbere pet, šest starejših Slovencev, recimo uradnikov in sličnih, književne slovenščine pa iili uči kdo, ki jc iz-vežban. Prav je tako, najbolj razveseljivo pa je. da so v tem pokazali Soriški Slovenci toliko lastne iniciiative, pod-ietnost in iznajdljivost, da ie kur veselje. Ako manjka učiteljev, si Goričani znaio pomagati sami in so na ^ponosni. Le tako nanrej! Riazglas Na podlagi odredbe najvišjega komisarja za operacijsko ozemlje »Jadransko primorje« z dne 30.7.1944, zakona o disciplini državljanov med vojno od 31.10.1941 in odredbe od 24.11.1943 glede vojne obvezne službe na operativnem ozemlju »Jadransko primorje« so bili izvedeni nabori letnikov 1914-1926. Moški, goriške pokrajine so se vestno odzvali naboru, kot je pri njih že vedno v navadi. Za vse vojne obvezance, ki iz katerikoli vzroka niso prišli na nabor, bo naknadni nabor za vse občine pokrajine dne 23. avgusta od 8 do 12 ure. Nemški svetovalec (Bera-ter) za goriško pokrajino je pooblastil naborni urad mesta Gorica, da izvede ta nabor. Kraj nabora: Gorica, Dopo-lavoro, Edlingov prehod št. 1. Vsem, ki se javijo na ta naknadni nabor, se ni treba bati nikakc kazni in nikakega zapostavljanja, ker se niso odzvali prejšnjemu naboru. Z nabornimi obvezanci, ki bi to pot ne izpolnili svoje dolžnosti in bi sc ne javili naborni komisiji se bo ravnalo kot z ljudmi, ki se upirajo vojni službi. Gorica, 18. avgusta 1944. Naborni urad občine Gorica. POZIV VOJNIM OBVE-ZANCEM Vsi, ki spadajo k mestnemu varstvu mesta Gorice in ki so bili iz katerikoli vzroka začasno od naborne komisije oproščeni obvezne vojne službe, se morajo udeležiti pouka, sicer se bodo proti njim pod-vzeli strogi koraki. Pouk se prične s 23. avgustom 1944. UMETNIŠKA DELA BODO SPRAVILI NA VARNO. Ne le dolžnost oblasti, ampak dolžnost vsakega posameznika, ki je v posesti umetnin, je, da jih varuje in v sedanjem času spravi tudi na varno, kajti zavarovanje proti ognju in tatvini mu umetnine ne bo vrnilo. Vojna teče svojo pot, alarmi se vrstijo in Umetnine so tudi v nevarno- sti. Zato so v goriškem gradu pripravili prostore, v katerih bi bile umetnine na varnem. Zasebni lastniki slik in kipov ter drugih umetnin bodo zato mogli izročiti te občinskemu upravniku, ki bo poskrbel, da jih bo spravil v varen prostor. NAVODILA ZA NABAVO ZRAČNIC Prošnje za nabavo zračnic za kolesa morajo obsegati: ime in priimek prosilca, očetovo ime, bivališče, tovarniško številko kolesa, številka prijavnice pri občini in mero zračnice. PODPORE SVOJCEM PADLIH V VOJNI Da svojci tistih, ki so padli v sedanji vojni, ne bi ostali brez vsakršnih sredstev zaradi smrti skrbnika, je Vrhovni komisar za Jadransko primer je odredil, naj jim bo, dokler ne bo določena pokojnina, plačana dnevna podpora po tozadevnih zakonih. Dolžnost županov m komisarjev pre. fektur je, izpolniti to odredbo. MALINOVEC ZA OTROKE DO 18 LETA Od današnjega dne naprej se bo prodajal malinovec za otroke do 18 leta in sicer 100 gr na osebo. Malinovec bo moč dobiti z odrezkom št. 78 živilske karte za razna živila, IX. izdaje. Cena malinovcu je določena na 54 lir za kilogram. ODDAJA KROMPIRJA Opominjajo se pridelovalci krompirja, ki iz različnih vzrokov mislijo, da ne bodo dosegli povprečnega krompirjevega pridelka, objavljenega pravočasno v tem listu in pri občinskih uradih, naj vprašajo urade za kmečke ugotovitve za pregled in za ugotovitev resničnega pridelka, sicer bodo morali oddati krompir v meri povprečnega pridelka. PISARNA SOCIALNE POMOČI V GORICI se je preselila v Semeniško ulico št. 10 (Via del Semina-rio 10), na oglu ulice sv. Ivana v pritličju, kjer posluje za stranke vsak dan od 9. do 12. ure. Pogreb domobranca Žbogarja v Kanalu Ljudem je ostal v spominu veličasten pogreb padlega slovenskega borca Marijana Žbogarja. Dolžnost nam veleva, da se najiskreneje zahvalimo č. gg. duhovnikom in sploh vsem, ki so pripomogli k tako lepemu pogrebu, prav tako pa se zahvaljujemo ljudem, ki so v tako velikem številu spremili na njivo miru našega dragega Marjana. Staršem naše iskreno sožalje. Vedite, da je Marjan še vedno naš in bo vedno naš ostal. Naučimo se ceniti junake za našo svobodo! Policijska ura v Gorici: Od ll- Hi i,- un zjiiraj. Od Zl.l do 5.31 nte zjiiraj. Prepoved vhoda in odhoda iz mesta Gorice: od 21 do 6 ure zjutraj. Sadne ssasčice vročega polšja Med sadjem imamo precej sadežev, ki bi jih lahko imenovali slaščice, tako prijeten in fin okus imajo. Poleg tega pa jih znamo tudi same z raznimi dodatki j.zpremeniti v deserte in jim tako tihotapsko preskrbeti »modro kri« ali »žlahtnost«. Poleti nam nudijo take slaščice lubenice in dinije. Mnogi jih pod tem imenom ne poznajo, a če bi jih imenovali »ingurje« oziroma »melone« ali »ananas«, bi vsakdo vedel kakšen sadež je to. V vročih krajih imajo cela polja preraščena z nizkim, plezajočim grmičjem. Pomladi je listje teh pritličnih rastlin lepo zeleno, poleti pa orumeni zaradi velike vročine. Med listjem pa kukajo proti nebu precej velike okrogle Grof Karl Coronini umrl V ponedeljek, dne 21. avg. 1944 je umrl po dolgem in težkem trpljenju grof Karel Coronini. Pokojnik je bil stric goriškega župana. Pogreb bo v sredo 23 avgusta. Spoštovani družini naše iskreno sožalje. Nadležni napisi in partizanski dokumenti Soviče iz Sv. Lucije Po vsej pokrajini spoštujejo naredbe goriške prefekture, ki je v interesu javne varnosti ukazala, da morajo vsi gospodarji izbrisati iz svojih hiš in objektov vse nepotrebne napise. Ncpokorneži so bili kaznovani z denarno kaznijo, z zneskom 2000 L. Povsod so upoštevali ta prefektov ukaz. Izjemo delajo le »o-svobojeni« kraji, kjer navdušeni tovariši po zidovih noj o hvalo maršalu Titu in Stalinu, da na zunaj pokažejo videz navdušenja. Od krajev, ki živijo v rednih razmerah dela izjemo Sv. Lucija. Komur gre za sloves Pregljevega rojstnega kraja je hudo, da se tujci zgražajo nad nediscipliniranostjo kraja. Vsakdo odnese mučen vtis iz Sv. Lucije. Zaspana Trnjulčica, zbudi se, da ne bo prepozno. Županstvo naj poskrbi, da se bodo zaspani gospodarji točno ravnali po prefektovi naredbi. Vsi poznajo pekovskega u-čenčka Božič Ivota, iz Sv. Lucije, kjer baje ni užival posebnega ugleda. Zato so tembolj zanimivi uradni podatki, ki jih je imel o njem IX partizanski korpus. Po teh podatkih jc omenjeni pekovski u-čenček nič manj, ko univerzitetni študent, ki govori angleški, francoski, italijanski, srbohrvatski, poljski, češki in ruski jezik. Služil je že v italijanski, češki, poljski in jugoslovanski vojski, ki je bila formirana od begunske vlade v Kairu, preden je vstopil na Št. Viški gori v NOV. Je globoko filozofsko izobražen, ter ima veliko izgledov, da se bo uveljavil na političnem polju. Njegovim staršem res ni treba biti v skrbeh za bodočnost nadebudnega sina. Če bi mu ne uspela politična kari jera, ga bo na podlagi uradnih partizanskih dokumentov najel kakšen cirkus, ki ga bo na sejmih razkazoval kot naj-večje čudo sveta. Upamo, da bomo imeli priliko videti tudi mi to čudo, če ne prej, gotovo na sejmu Sv. Andreja v Gorici v družbi z debelo Terezino. zelene buče in to so lubenice ali »ingurje«, kot jih imenujejo v dialektu. Skorja lubenic je temnozelene barve kot mirna in globoka voda, gladka in svetla. Meso pa je svetlo škrlatno, precej sočno, saj je polno vode in vsebuje tudi malenkostno količino sladkorja. Pri rasti in zorenju rabijo lubenice veliko vode, pa tudi precej sonca. Ko dozore, postane njih lubje temnozeleno in svetlikajoče, ob peclju pa postane ploskev rumenkasta. Prav veliko je v mesu črnih pešk. Pridna gospodinja ne zavrže niti pešk, niti skorje. Skorjo seseklja prav drobno in jo umeša med pičo za perutnino predvsem za purane in gosi. Rade jo pozobljejo tudi kokoši. Peške pa malo osuši in jih natrese na dvorišče, kjer se pasejo kokoši. Senzacionalna iznajdba v Gorici Zasledovalci znanstvenih revij so se kaj lahko prepriča- li, da zanje zapreke ne obsto~ jajo, kajti znanstveniki niso, ne flegmatiki niti niso pesimisti. Oni stoje na odru svojega stališča, slede najskrivnejšim silam narave, ustvarjajo, kar se jim porodi v zamisli in po-dare sadove svojih fizičnih in duševnih sil človeštvu, ne glede ali je to v njihovo škodo ali v njegovo korist. Kratko-malo, njih laboratoriji so delavnice akcij, reakcij pa jim ni mar. Poleg takih znanstvenikov na imamo še ene vrste znanstvenike, ki se namreč zelo zanimajo tudi za reakcijo svojih odkritij. V najnovejšem času so namreč ti drugi znanstveniki odkrili nov vitamin, imenovan ČB, čigar lastnosti se močno razlikujejo od lastnosti doslej znanih vitaminov. Zanimivo je že to, da se nahaja v organskih in anorganskih snoveh. Največ ga je v takih snoveh, ki so racionirane in ki jih moremo kupiti le z nakaznicami. Veliko tega vitamina vsebujejo vsakovrstne maščobe, sladkor, kava, moka, milo pa tudi jajca in sadje. Tudi nekatere vrste zelenjave vsebujejo ta dragoceni vitamin. Odkrili so ga zelo veliko količino v usnju, zlasti v podplatih, v tekstilnem blagu, največ v volni in svili. Navadno je bilo kajenje škodljivo in so ga zdravniki odsvetovali tudi odraslim, kaj šele mladini. Danes pa kadi staro in mlado in le zaradi tega, ker vsebujejo vse vrste tobaka izredno količino vitamina ČB. Množina vitamina ČB v mestih zavisi od takoimenovane »šumske uprave«, ki ne dovoli vsakemu trgovanja s tem monopolom. Zato ga je v gotovih snoveh več na deželi kot pa v mestu. Seveda morajo priti tudi pri vitaminu ČB na svoj račun prijateljčki vinske kapljice, zato so poskrbeli za eksistenco tega vitamina merodajni činitclji tudi v alkoholnih pijačah. Čim težje je dobiti kakšno alkoholno pijačo, temveč vitamina ČB vsebuje. Vem, da ste že precej ne« strpni, ker vam ne povem; kje se ta vitamin lahko kupi. Najprej potipljite svoje denarnice, če so dovolj napete in poglejte pod blazino; če se niso lire v nogavici izpremeni-le v luskine kot tisti skopulji z nogavico, ki ni hotela dati Gospodu miloščine. No, če je pa vaš mošnjiček dovolj napet in lire v nogavici še vedno lire, potem si boste kaj kmalu lahko preskrbeli ta vitamin in si ga dobavili celo zalogo. Pri nakupovanju morate biti pa zelo oprezni, kajti če vas zalotijo gotove oblasti pri tem veriženju in kršenju gotovih pravil in zakonov, potem ne boste ostali le brez vitaminov, pač pa boste smeli gledati sonce le skozi železne križe. Čudno je namreč to, da je prodajanje vitamina ČB po zakonu prepovedano. Z nakupom morate pa kar pohiteti, kajti prodaja tega čudgvitega vitamina je namreč časovno omejena, trajala bo lc do konca vojne. Po končani vojni pa se bomo morali zopet zadovoljiti le z doslej znanimi vitamini, takrat namreč ne bo več vitamina ČB, ker bo zginila — črna borza. Vesti iz Trsta in okolice Dekliški glas s Krasa Kraško dekle nam piše: Bilo je v marcu 1943. Nekega dne pride dekle iz vasi v našo hišo in mi pravi: Tovarišica, danes opoldne bo sestanek, pridi v gozd. Bila sem radovedna in sem šla. Bilo nas je malo. Čakala sta nas dva partizana in nas prav lepo sprejela. Začel se je govor. Iz go-vora sem si zapomnila sledeče besede: »Upam, da ste vse zavedne Slovenke!« Nato je dolgo govoril o narodu in ljubezni do naroda. Naenkrat pa je obrnil pogovor tako: »Doslej sta bile zavedne slovenske mladenke, odslej pa boste komunistične mladenke«. Ko je spregovoril te besede, mi je bilo, kakor da bi me kdo ranil v srce. In z vso odločnostjo sem se v duši odpovedala tej bandi hinavskih zapeljiv-cev. Dovolj mi je bilo povedano s samo besedo komunizem. Od takrat nisem hotela več iti v to družbo. Čez nekaj časa sem šla v drugo vas in na poti našla listek, ki je pisal proti partizanom. Pokazala sem ga neki osebi in kmalu nato sem bila aretirana. Takrat sem si mislila: že pride dan, ko bomo osvobojeni, pa ne tako kakor si komunisti želijo. In takrat porečem s ponosom, da sem bila prva, ki sem spoznala v OF pogubni komunizem, ki mu ni do svobode naroda, ampak le do pokončanja slovenskega naroda na ljubo mednarodnemu komunizmu. Sem prav revno kraško dekle, ali to povem: Bog je z nami in zato mora propasti brezbožni komunizem in prišel bo dan, ko se bodo vsi sramovali, ki so to reč kot nekako narodno gibanje podpirali. Smrt komunizmu in vsem zločincem! To pismo nam priča, da se še dobe zavedna in samostojno misleča slovenska dekleta. Prepričani smo, da jih je zelo mnogo in vsak dan več. Kaj bo z rdečimi zavajalci narodov, ko se množice po svoji večini zavedo, v kako brezno nesreč so jih hote in vede zavedli? Vpitje, sprehajanje, prerivanje neumestne šale ne spadajo » zaklonišče. Zaklonišča je treba od časa do časa prezračiti. Ako imate v zaklonišču stalno nameščene odeje, jih je treba redno iztepati. Pitno vodo menjati vsak dan! Ne pozabite vzeti v zaklonišče odeje, ker je prostor hladen in je potrebne včasih prebiti v njem precej času. Protikomunistični tabor v Št. Petru V torek, na praznik Velikega šmarna so se ob 9 zbrali ljudje v Št. Petru iz raznih drugih bližnjih in daljnih krajev s Pivke na Krasu. Razvil se je po glavni cesti proti trgu zborovanja povorka pestrih narodnih noš ob spremstvu vrlih primorskih narodnih straž in ostalih številnih udeležencev z mogočnim prepevanjem slov. pesmi, ki je menda ta kraj še ni doživel. Množica zborovalcev se je zgrinjala na trgu ob z mlaji in venci okrašeni kapeli, kjer je bila seveda maša na prostem, kot najprimernejši u-vod v zborovanje; sv. mašo je daroval g. kurat, stotnik Kunsti iz Trsta. Pričel jo je z lepim govorom, v katerem je podal globoko simbolično misel zlasti _za nas tako po- VRNITEV STARTU IMEN TRŽAŠKIM ULICAM Po prejšnji svetovni vojni so se v Trstu na veliko spreminjala imena ulicam in trgom ter so se nadomeščala z novimi, ki so imela pomen za italijansko in tržaško zgodovino. Proti temu spreminjanju so sc pogosto pojavljali protesti. Sedaj se je v Trstu z županovim odlokom pričelo z vračanjem starih poimenovanj ulic in trgov. Tako se bo na primer imenovala Ulica kraljice Helene zopet Mira-marska cesta. Lungo mare kraljice Helene pa Barkovlj-sko nabrežje. Trg Konstanci-ja Ciana - Borzni trg. Eci membnega Marijinega praznika. Zborovanje je pričelo ob igranju godbe nar. straž nadporočnik Svetličič, poveljnik šentpetrske posadke, ki je pozdravil najprej zastopnika nemške vojske, potem pa vse ostale. Za njim je govoril major Ferenčak kot zastopnik poveljnika slov. varnostnih straž na Primorskem polkovnika Kokalja. Kot druga govornika sta nastopila Nikolaj Jeločnik in g. Cergol. Najmlajši stražar Šuligoj Marijan je deklamiral zelo občuteno pesem. Pevski zbor pa je zapel pesmi »Slovenec sem«, »E-no devo le bom ljubil« ter »Naprej zastava slave!«, s čimer se je zborovanje zaključilo. NAMESTO MOKE BODO DOBILI ŽITO prebivalci tržaške pokrajine in gornje Istre. Glavna mesta pokrajin so izvzeta. Žito bodo morali dati prebivalci sami mlet. Seveda ga bodo prejeli samo tisti, ki ga ne proizvajajo. KLANA Komunistični roparji so začeli v okolici Klane kar na veliko ropati že itak siromašnim Kraševcem živino. Živino jemljejo kar na paši, ker se več ne upajo v vasi. Mnogo živine pa se je že samo vrnilo v domače hleve, ker pač žival sa ma najboljše ve, čigava je. Kmetijstvo Reja gosi Gos je tudi vodna žival, vendar se je vodnemu življenju že zelo odvadila. Njena glavna hrana je zelenjava, zato je reja gosi uspešna in do-bičkanosna tam, kjer so zeleni pašniki. Ker gosi silno uničijo travo, je dobro, če se pašnik oddeli z zasilno prenosno ograjo, ki se po potrebi prestavlja. Ko popasejo travo v enem ograjenem prostoru, se ograja prestavi na drugi del, tretji itd. Prvi predeli medtem zopet ozelenijo in imajo na ta način živali pašo skozi celo leto. V dovolj globokih korit-cih pa morajo imeti gosi vedno na razpolago pitno vodo. Najboljše je, če stojijo ta ko-ritca na zunanji strani ograje. ker se na ta način gosi preveč ne umažejo, kar je važno zaradi perja. Enemu gosaku se dodeli štiri do šest gosi. Gosak se loči od gosi po daljših nogah in daljšem vratu. Gosi imajo širok trup na kratkih nogah. Januarja ali februarja začno gosi nositi in znesejo 10—15 jajc, katere lahko podložimo goski, ki dobro vali, le mir mora imeti. Valjenje traja 30 dni. Ker je gos težka in okorna, se mora paziti, ko se mladiči valijo, da jih ne zaduši. Proti koncu valjenja, posebno če je že v toplejšem času, se jajca večkrat poškropi s toplo vodo, ali pa se jih za par minut namaka v topli vodi, da se kožica pod lupino preveč nc izsuši. Preveč suha kožica je tako močna, da je razvita živalca ne more pretrgati in se zaduši. Če se mlade živali primerno krmi, so z 10 do 12 Jerzy 2ul«wski: 32 Jla sre6rni o6ti »Seveda, seveda«, je povzel naglo in sedel k meni, »rad bi se s tabo pomenil . •.« Videl sem, da se sili k nasmehu, a ves obraz mu je krčevito drgetal- Nehote sem mu pogledal na roko- Kakor bi razumel moj bežni pogled, je zardel, potegnil roko iz žepa in jo oprl na koleno- Cez čas je začel malce jecljaje: »Da, da, vdiš, hotel sem s tabo. -. Zakaj zdi se mi, da se nam nocoj ni treba ustavljati, kor mraz ne pritiska preveč hudo, pot je ravna in dovolj jasno je, čeprav stoji Zemlja nad obzorjem - -. Sam veš, da se moramo podvizati, torej ...« Nisem odvrnil oči od njegžl, on pa se je vse bolj zapletal- Nenadoma je spremenil glas in hlastno zakričal: »Za vraga! Kar naravnost brez pre-stanka se peljimo, pa je!« »Da - -.« sem pritrdil in skušal osta-. ti miren- Spet je zavladal moreč molk. Vara« dol je vstal in se sprehodil po vozu-Jasno mi je bilo, kako je z njim. Vedel sem, o čem je hotel govoriti z mano, vedel sem, da se mu je jezik zapletal in da j kvasil budalosti zate-gadlj, ker ni mogel jecniti tiste besede, ki mora prej ali slej na dan-Škodoželjno sem se pasel nad 'njegovo zadrego, iznenada pa mi ga je, bilo žal. Bil je trenutek, ko sem bil pripravljen, pasti mu okoli vratu, ga rotiti pri najinem prijateljstvu, odstopiti mu to žensko, ali pa; ga prositi, naj §.e. zadovolji z njeno smrtjo. A še tisti hip sem se voladal. To ne bi imelo nobenega pomena; čutil sem, da no kaže zavlačevati odločilnega rai-govora- »Ali si mi hotel samo to povedati?« sem ga vprašal kar v celo. Obstal je in me osuplo pogledal. Potem se je čudno otožno nasmehnil in se pogladil po čelu- Videl sem, da mu rol.a mrzlično drhti-»Res, hotel sem, iscer pa. • .« Nenadoma je umolknil in se ozrl po Marti. Še se je za hip obotavlja!, nato pa je namršil obrvi in pretrgano, suho nadaljeval po nemško, da ga Marta nc bi razumela: »Kalj naj napraviva s to žensko?« Pričakoval sem te besede, pa je navzlic temu udarila po meni kakor kladi - o Ustavil sem voz sunkoma, ker mi je kri udarila v možgane in mi s temnim valom zameglila pogled-Srce mi je razbijalo v prsih, v ustih sem čutil neprijetno sušo. Usodni trenutek je prišel-Ozrl sem se v Varadola. Stal je pred mano bled kakor mrlič in mi srepo strmel v oči- Tega pogleda1 ne pozabim nikoli- V njem je bila zbega-nosi jasje ponižna prošnja m obenem nekakšna temna grožnja-Odrinil sem g& stran in, ne da bi vedel kaj prav za prav hočem, stopil k Marti, ki je ravnokar nekaj šivala,. On je šel za mc.no-«2enska, čemu živiš?« sem jo ogovoril, kakor sodim sedaj, z nekakšnim nepopisno smešnim tragizmom, dasi mi takrat prav rič ni bilo do smeha. Marta naju je začudeno pogledala, potem pa jo je zalila temna rdečica-Počasi, z nalahno podrhtevajočim glasom, kakor da se opravi-uje, je odgovorila : »Čakam, da se Tomaž vrne •. •« Silna togota me je popadla. «Dovolj je teh trapastih marenj!« sem zavpil in ji iztrgal iz rok delo, ki se je nadenj sklar.jala. Ne vem, kaj bi se bilo zgodilo, da nisem pogledal na platno, ki sem ji ga iztrgal iz rok: bila je otroška srajčka-Na mah mi je bilo jasno vse. Ničesar nisem mogel spregovoriti, le ro- tedni, tik preden se operijo, dobre za prodajo. Gojenje gosi je važnega gospodarskega pomena, ker hitro rastejo in dosežejo pri primerni hrani precejšnjo težo. Opitanc dajo precej masti, ki se dobro proda, potem so znana gosja jetra, perje in puh. Krmljenje mladih gosi za meso se prične takoj. V začetku se jih hrani po petkrat na dan, pozneje samo trikrat. Hrano se jim daje v lesena koritca in sicer toliko, kolikor naenkrat požro. Hrani se jih z mehko hrano, narejeno iz ječmenove ali ovsene moke, drobno zrezane zelenjave ter malim dodatkom sira iz posnetega mleka. Na razpolago morajo imeti dovolj pitne vode. Tako hranjene gosi imajo zelo okusno meso in so z deset do dvanajstimi tedni dobre za prodaio. Pitanje starih gosi za mast se prične v jeseni in traja en mesec. V ta namen se zapre živali v tesno ograjene prostore — lope, hlevčke ali gajbice. Ako živali same rade jedo, se jim da trikrat dnevno krmo, narejeno iz ječmenove ali ovsene moke, kuhanega fižola ali graha, z dodatkom mesene ali ribje moke ali pu sira, narejenega iz kislega mleka. Če živali same nerade žro, se naredi iz te zmesi svaljke in se živali šopa. Vendar šopanje ne sme trajati več kakor dvajset dni. Vsak dan se jim da tudi nekaj zelenjave ali kaljenega ovsa ali ječmena. Na razpolago morajo imeti dovolj pitne vode. Pri nas je zelo razširjen običaj pitanja s koruzo, vendar dajejo živali pri pitanju z zgoraj navedeno hrano prav toliko masti in mesa, ki pa je neprimerno okusnejše kakor mast in meso gosi, pitanih s koruzo. Pitanje na mast se posebno izplača, ker se gosja mast dobro prodaja. V Franciji in Nemčiji se za kuhanje uporablja več gosje kakor svinjske masti. Če hočemo dobiti velika gosja jetra, ki so znana delikatesa, imamo živali, ki jih pitamo, tesno zaprte v toplih prostorih ter jim dajemo slano hrano in tudi pitna voda se močno osoli. Hišni starešina je dol« Žan posredovati med hišnim gospodarjem in strankami. Zaklonišče mora biti snažno in zračno. Morebitni mrčes v zaklonišču takoj preženite in uničite! O pogumu Mnoge pogumne zamisli se izgube v besedah, mnoga podjetja ostanejo v zatišju, mnogi načrti se ne izvrše; to pa vse zaradi pomanjkanja odločnosti. Mnogo bolj kot besede veljajo dejanja. »Pri velikih poslih ob zgodovinskih trenutkih«, pravi Tillotron, »je najzanesljivejši dokaz šibkega in mlahavega značaja neodločnost. Kdor hoče vedno začeti novo življenje, ne da bi našel potrebni čas, je podoben onemu, ki iz dneva v dan odlaša z jedjo in s spanjem, dokler ne umre od lakote in izčrpanosti«. Potrebna je dolgotrajna vaja v pogumu, da človek more kljubovati zlemu vplivu tako-imenovane družbe. Samo močni in pogumni značaji vodijo svet. Šibki in lenuhi ne puščajo za seboj nobenega sledu, dočim je življenje enega samega neuklonljivega moža podobno žarku luči. Vedno se spominjajo nanj, vedno ga navajajo kot vzgled; njegova dela, njegove misli in njegov pogum vedno navdihujejo bodoče rodove. Smiles. asveti zb hišo BOROVNICE V STEKLENICAH Zrele borovnice preberi in očisti lističev, operi jih in stresi na sito, da se odcedijo in osušijo. Čisto pomite steklenice imej pripravljene, najboljše iz belega stekla, jih napolni in stresavaj, da se borovnice močno sesedejo. Zamaši jih s prekuhanim zamaškom in pristavi v lonec podložen s papirjem k ognju ter naj se kuhajo v pari četrt ure. Steklenice ohladi v loncu z vodo in jih hrani na hladnem prostoru. Zamašek ovij z vato, pomočeno v parafin, ali pa pokapaj s pečatnim voskom. Priporočljive so manjše steklenice, da se v manjših količinah porabijo, ko se odpro. Ob uporabi se primerno sladkajo ali pa porabijo za čaj ob črevesni bolezni. Ako se delo pravilno napravi, se tako shranjene borovnice tudi čez zimo ohranijo. ŠČURKE ZATREMO, če jim zavremo v enem litru vode 50 g borove kisline, v kateri zakuhamo koruzno moko, drobtinice ali kar star kruh. To zmes, gost močnik, stresemo na papir ali desko in postavimo zvečer v bližino njihovega skrivališča. • aigovorni uradnik: Dr. Milni. Kontr . Gtrlo ko sem iztegnil in pokazal srajčko Petru. Zdaj, vem, zakaj je zatrjevala umirajočemu Tomažu: Živel boš! Zato ni šla za njim! Vera njenega naroda uči, da prehaja v otroka, rojenega po očetovi smrti, duša rajnega- Zdaj torej čaka, da sc vrne Tomaž z Zemlje, kamor je tako hrepenel, nazaj k njej. Veselo novico mu je bila povedala takrat, ko se je sklonila k njemu in mu govorila v malabarščirii-Vpe to mi fe preletelo možgane kakor blisk-Oledal sem jo: tiho je ihtela in sk" vala o' '■■m. v srajčko, vkrojeno iz rai-nikovega perila-Neuričak-vano se, je v men' digv dilo r.tkai fin m >č čudnega. Kako.- Ja mi je v srcu počil neznani tvor, ka-i:or da m- ;'e padla mrena z of-J Marta je bila zame docela drugo bitje. Ogledoval sem jo občudujoče, kakor da jo vidim prvikrat v življenju-To ni bila več ženska, ki sem se hotel zanjo boriti s svojim prijateljem na življenje in smrt, to je bila mati novih rodov, zmagovalka smrti, poosebljena skrivnost življenja in ljubezni- Neizrečena žalost mi je napolnila srce in hvaležnost, da zaradi nje ne bomo sami na tem s^etu, hvaležnost, da se je pred nama — slepcema, ki sva videla v njej le dragoceno dediščino po rajniku, skrila v skrivnostni žar materinstva. Sklonil sem se in ji poljubil roko-Vztrepetala je, a razumela je moj poljub, kajti tisti hip je dvignila k meni obraz, ki je bil še solzen, toda že samozavesten od novega in priznanega dostojanstva. Čudna je človeška narava! Saj vse to vendar ne rešuje najine zadeve, marveč le odriva njeno rešitev za nekaj časa, navzlic temu pa sva zdaj oba mirna, kakor da bi bila vsa stvar v najlepšem redu- Prepričana sva, da ta ženska nc pripada nobennmu od naju, ki še živiva, temveč njemu, ki je mrtev- Spoštujeva jo, ne da bi si mislila, da pride čas, ko bo znova •. ■ Vendar čemu o tem .. - Pustimo! Zdaj smo proti severu, vse bolj proti severu! Pod Timaeusom, četrti dan- Nikoli nam ni sončni vzhod pripravil takega veselja kakor to pot. Zakaj? Preden se je prikazalo Sonce, je zableščalo nebo v nekakšni našim zarjam podobni luči- Prvikrat na Luni' smo videli to zarjo - -. (Nadaljevanje sl*dl.)