Slovenski pregovori in reki o vremenu,
letini in poljedelstvu
Ivan Šašelj
a) O vremenu in letini.
Ako je na sv. Neže dan oblačno, bo obilo graha.
April hladen in deževen, kmet v jeseni sena ne bo reven.
Bele muhe letajo (sneg naletava), nam kožuhe obetajo (zima se pribli-
žuje, ko bo treba kožuhe obleči).
Božični dnevi zeleni, velikonočni sneženi.
Če češplje v listju cveto, se obdrže.
Če je na dan sv. Uršule lepo, potem vsak kasen kmet dovolj listja dobi.
Če je slana v avgustu močna, bo vreme ostalo še nadalje lepo, če pa
prične z nevihto, bo z njo tudi končal.
Če na dan SA^ Martina sonce sije, pade v treh dneh dež.
Če o božiču ni snega, še božiča ni.
Če sušeč prag okoli pometa, nam dobro letino obeta.
Česar avgust ne skuha, september ne more speči.
Če zime dolgo ni, kasno se še zglasi.
Dan gori — sneg doli.
82 Ivan Šašelj: Slovenski pregovori
Gore so čiste, ne bo dežja.
Grudnov sneg je jeklen.
Kadar je veliko dežja, je obilo bramorjev.
Kakršno vreme na petek, iakšno na svetek.
Kar je sv. Frančišek (4. oktobra) doživel, bo tudi s^. Lukež preživel
(kakršno je vreme o sv. Frančišku, tako bo do sv. Lukeža).
Ko kraljiček v jeseni k domu prileti, kmalu sneži.
Ko pride sv. \id, je vsak otrok češenj sit.
Ko se Fabijan oznanja (20. jan.), sok v drevesih že poganja.
Kolikor dni je sneg v rogovili (na drevju), toliko tednov na gomili.
Kralji (sv. Trije Kralji) se vrnejo, zimo prevrnejo.
Lastovica pomlad — vrana zimski hlad.
Marcev sneg — beraški gnoj.
Martin nam prinese čez tri dni belo odejo.
Na Andreja, ko se v kozarcih vino smeja, vreme tako, ali enako, ostane
do konca leta enako.
Na Andreja sneg — ostane skozi 100 dni.
Na prvo nedeljo v adventu slana in ivje, bo prihodnje leto polno sadno
drivje.
Na sv. Barbare močno ivje, bo potem drugo leto sadja polno drivje.
Okoli sv. Jurija dež, okoJi sv. Petra zmerna suša, so nato v jeseni
polne kleti in kašče.
Po vsaki nevihti sonce še lepše sije.
Prvi vinotok lep in južen, je za grozdje prav poslužen.
Sneg sv. Andreja ima železna rebra.
Svečan ima devet misli vsaki dan.
Sveti Martin — je požegnal vin'.
Sušca sneg smodi, travnov pa gnoji.
šele takrat boš ti hodil bos, ko bo vrana zijala (ob najhujši vročini).
Zmerna mokrota aprila in maja, kmetu jeseni sta žita polna kašča, a
sena staja.
Za kozo je bolje, če ima polne roge snega, kot polue gare sena (koza
bolje uspeva, če obira pozimi grmovje, četudi pod snegom, kakor pa če se
ji polaga doma seno, za katero manj mara).
Zelena velika noč, bele binkošti. i
b) O poljedelstvu.
Če se gre proso tri dni pred srpom (žetvijo) mulit (plet), se ga še
zmerom za en pehar priniuli.
Če trave ne boš ob času kosil, pozneje jo boš na peči sušil.
Česna ne reži, trgaj ga!
Čiriček iz ovsene bilke pride (ko oves poženo, se začne oglašati čiriček).
Dokler bo kosa pela, bo lahko za postelj (na senu).
Do sv. Primoža (9. jun.) oves meži (slabo raste), po sv. Primožu pti znori
(začne bujno rasti).
Kjer je ajda, tam je med.
Kislo zelje na grunt pripelje.
Koruza ni prida, če se vsaj trikrat ne zvija od suše.
Koruzi je treba dobro pognojiti, jo dvakrat okopati in osuti do kolena,
pa bo koruza kakor polena.
Viktor Steska: Kljukec 83
Na pustili torek mora gospodinja pred sončnim vzhodom smeti na tuj
dvor vreči, da ne bo proso plevelno.
Na sv. Elije dan se ne sme žito zdevati.
Na veliko mašo je tak praznik: Če se češplja potrese, pa kača doli pade.
Oves je hudoletnik (ker rad obrodi tudi v slabih letih).
O Materi božji (25. marca) trava raste, če jo tudi s kicom nazaj tolčeš.
Petelin je kmetova ura.
Prepelica poje: Ped-pedi, ped-pedi, žito lepo zori.
Pšenica devet dni po žetvi še ne ve, da je požeta (češ da še požeta
zori, navadno v kozolcu).
Ta je buče sadil (pravijo o tem, ki laže).
Vinogradnik živi, ako je dobra letina; ako pa ni, živi ko prase pripeto
(ali naklenjeno na drevo, okoli si mora samo iskati hrane. — Štajersko).