v vzgojno varstveno usta- novo v Slovenskih Konjicah smo prišli po prazniku ma- mic, a se je vse poznalo, da so tu praznovanje vzeli za- res. Po stenah je bilo toliko pajacev, muck, zamorčkov, petelinčkov, šopkov in rožic, ki so jih pridne ročice napra- vile mamicam v čast, da se v njihovem labirintu nismo zna- šli. Sploh ima človek v tem vrtcu občutek, da je zašel med palčke, ker visijo na majhnih kljukicah majhni pla- ščki, ki lulajo na majhnih straniščkih, in se umivajo v miniaturnih umivalnikih. Se- dijo na majcenih stolčkih, za majcenimi mizami. Pa so to samo naši preljubi otroci, ki jim nov dom pomeni del nji- hovega življenja! Tudi tovari- šice stopajo vanj, v življenje namreč tako, da jih uče m.ali- cati in razpoznavati prve med- sebojne odnose. Med njimi se poraja ljubosumnost, nevošč- Ijivost, jezikavost, pa kdo bi vse našteval, saj jih poznate! Ko smo malčke v vzgojni varstveni ustanovi v Slovenj- skih Konjicah zmotili ob ma- lici, smo naleteli na eno ta- kih lastnosti. Na tožarjenje ali temu bi lahko rekli užalje- nost. Pred neskončno potr- pežljivo tovarišico se je po- stavilo nekaj deklic, pa tudi deček je bil med njimi, vsi pa so pripovedovali, da nima- jo pravega sedeža. Vsi bi radi sedeli pri tovarišici, a to nam je postalo jasno šele potem ko nam je to ona sama raz- ložila. Ze smo namreč poza- bili, da ko smo bili majhni, smo tudi mi radi segali po tovarišicinih stvareh. In ta- koj smo malčkom tožarjenje oprostili. Modra mora biti ta tovarišica! Nobenemu se ne «me zameriti, srca otrok so občutljiva in krhka da je kaj! Pa se je odločila tako, da je na svoje mesto v času malice posadila dečka in kreg med deklicami je zamrl. Temni čopki so se povesili, ^Miki miška v rokah deklice pa se je pripravila na slikanje. Za- daj na steni so jih gledale mame. ki so jih posrečeno upodobili za njihov praznik, če so narisali kaj drugega, naj naši zamejavi oproste, morda pa so bili oni sami, kdo ve! Potem so posedli k malici, mi pa smo odšli. sz ONESNAŽENA PAKA Skozi mesto Šoštanj teče reka Paka, ki je nekoliko iz- ven mesta pri termoelektrar- ni še zajezena. Paka, ki je si- cer regulirana, že več let ni bila očiščena, zato se je v njej nabralo ogromno odpad- kov. Ker je voda sila nizka, saj ne presega niti 50 cm vi- šine, na nekaterih mestih pa je še nižja, iz nje štrlijo raz- lični predmeti in odpadki, ki povzročajo smrad. Na nedavni konferenci SZDL mesta Šoštanj je pred- sednik Martin Primožič ostro kritiziral Vodno skupnost Ce- lje, ki vkljub opozorilom ozi- roma obljubi ni očistila stru-] ge reke Pake že dobri dve le- ti. Bližajo se topli dnevi in, šoštanjčani se upravičeno bojijo smradu, ki se bo širil iz Pake, saj je postala že pra- vo gnojišče. PRIZADEVNA MLADINA v tej maü hribovsko vasi- ci, ki nosi isto ime kot go- ra, pod katero so raztresene posamezne kmetije, je zelo prizadeven vaški aktiv Zveze mladine. Le-ta je pripravil že več iger, s katerimi so gosto- vali v okoliških krajih. Tako so v nedeljo, 18. mar- ca , gostovali s komedijo Mar- tin Krpan v gorski vasici Be- le vode nad Šoštanjem. Igro so izvajali popoldne v dvora- ni osnovne šole in je bila le- po obiskana. Taka dejavnost aktiva Zveze mladine v Ple- šivcu, ki bo z igro gostovala še v Lokovici pri Šoštanju, zasluži vsekakor vso pohvalo in priznanje. TEKSTILNA ZA SZDL v ponedeljek dopoldne so v Tekstilni tovarni v Preboldu pripravili prijetno slovesnost. Delavski svet Tekstilne to- varne Prebold se je odločil, da bo krajevnim organizaci- jam SZDL Prebold, Tabor, Sešče, Gomilsko, Vransko, Tr- nava, Šempeter, Braslovče, Polzela, Griže in Žalec dode- lil po zaključnem računu do- tacije za družbeno politično in ostalo dejavnost v znesku 40.000 dinarjev. Krajevne or- ganizacije SZDL bodo razde- lile ta sredstva za potrebe v krajih, kjer živijo tudi delav- ci TekstUne tovarne v Prebol- du. Ob prejemu virmanskih nalogov za sprejete dotacije so se pKjgovorili tudi o pro- blemih krajevnih skupnosti in življenja občanov v njih. Vse- kakor zasluži odločitev Tek- stilne tovarne Prebold prizna- nje in je za vzgled tudi osta- lim. GRADNJA STANOVANJ Danes dopK>ldne ob 8. uri bo v sejni sobi skupščine ob. čine Šentjur pri Celju 2. redna seja upravnega odbora solidarnostnega stanovanj- skega sklada. Na seji bodo pregledali sklepe prve seje, obravnavali predlog srednjeročnega pro- grama stanovanjske graditve v občini Šentjur za obdobje 1974-77, predlog odloka o ugotovitvi vrednosti stano- vanjskih hiš in stanovanj ter predlog odloka o nakupu in doplačilu za nakup stanovanj za upokojence. PLAZ GROZI V ponedeljek nas je v ured- ništvu obiskal odbornik skupščine občine Šentjur pri Celju, za območje KS Plani- na pri Sevnici Slavko Dober- šek. Spregovoril je o proble- mu, ki tare vaščane Doro po. Ija. Cestno podjetje je pred leti tam odprlo kamnolom. Bazstreljevanje je povzročilo, da je FK>tok prestavil svojo strugo in pričel ogrožati cesto, ki se vsako leto pogreza, plaz pa grozi tudi kmetijam. Kam- nolom je prenehal s svojim delom, vaščane pa iz leta v le- to bolj skrbi, kako bo s ce- sto, ki jo cestno podjetje sa- mo nasipa. V skrbeh so tudi kmetje, ki imajo obdelovalne površine na nasprotni strani plazu in zaradi njega ne mo- rejo do svojih njiv. Pravijo celo, da ne bodo več plačevali davka, če se to ne bo kmalu uredilo. Od kmetij je najbolj ogrožena kmetija Zdravka Go- riška tik pod plazom. Pravijo, da bi jo že močnejši naliv lah- ko potegnil v dolino. že večkrat so jKJstavili vpra- šanje rešitve tega res hudega problema na sejah skupščine občine. Na zboru volivcev, ki je bil preteklo nedeljo, je predsednik občine Vinko Ja- godič obljubil, da dobo sku- šali to čimprej rešiti. Vaščani so poudarili, da potrebujejo samo 2 do 3 milijone starih dinarjev, večino del pa bi ta- ko opravili sami, saj je to v njihovem skupnem interesu. Pomlad je tu, treba bo pri- četi z delom, plaz pa grozi in se ne ozira na zaskrbljene va- ščane Doro polja. Z rešitvijo bo treba pohiteti. POKOPALIŠČA Krajevna skupnost v Sloven- skih konjicah namerava v bližnji prihodnosti deloma povečati in razširiti pokopali- šče. Računajo, da bodo s predvidenim prostorom pri- dobili površino za 300 do 350 grobov, kar bi zadoščalo za prihodnjih deset let. Letno namreč umrje na tem območju okoli 70 ljudi, od tega pa jih polovico po- kopljejo v grobnice. DOLG IZPOLNJEN Večina delovnih organiza- cij je za lansko leto že na- kazala svoj prispevek za ure- janje različnih komunalnih del, ki je znašal 20.000 starih dinarjev na zaposlenega de- lavca. Tiste delovne organi- zacije, ki tega niso storile, pa so obljubile, da bodo zne- sek nakazale čimprej. Za le- tos pa so predlagali, da bi prispevek povečali na 25.000 dinarjev na zaposlenega de- lavca. Pričakujejo, da bodo delovne organizacije denarne zneske nakazale krajevnim skupnostim do meseca juni- ja. PRAPOR PROSVETE Prosvetno društvo v Žičah, ki je lansko leto slavilo 75- letnico obstoja in uspešnega delovanja, si želi v tem letu nabaviti lastno opremo. V ta namen se je že obrnilo za denarne prispevke na de- lovne in politične organiza- cije. Posamezni občani so svo- je deleže že darovali. Med njimi se je izkazal predsed- nik krajevnega odbora Franc Pavšar, ki je prispeval 400 dinarjev. 70 VOLIŠČ Občinska konferenca SZDL zbira preko svojih krajevnih organizacij predloge za čla- ne volilnih odborov, ki mo- rajo biti pripravljeni osme- ga aprila, na dan referendu- ma za samoprispevek. Pred- videvajo, da bodo ta dan od- prli 70 volišč. To bo omogo- čilo občanom, da bodo v bli- žini doma opravili svojo dr- žavljansko dolžnost. Za delo v odborih bodo potrebovali 420 volivcev ali okoli i^/o vo- lilnih upravičencev. Vsak od- bor bo štel tri člane in rav- no toliko namestnikov. LAPAJNE NA OBISKU Prejšnji teden je komisija za idejna vprašanja pri ko- miteju občinske konference ZKS Celje povabila na razgo- vor o nekaterih idejnih vidi- kih planiranja v družbenem in ekonomskem sistemu Iva- na Lapajneta, namestnika di- rektorja Zavoda za plan SRS. Na razgovoru so bili ekono- misti iz celjskih delovnih or- ganizacij, ki so predavatelju postavili več vprašanj v zve- zi s ponovno afirmacijo pla- niranja v naši ekonomski po- litiki in v zvezi s tem opozo- rili tudi na mnoge pomanjk- ljivosti v dosedanjem načrto- vanju. Sprašuje: Milenko Strašek Odgovarja: Vlado Štukelj Tudi tokrat bomo naš mali intervju posvetili vi- nogradniku, le s to razli- ko, da smo ga poiskali v središču virštanjskih go- ric, v Virštanju. Naš prej- šnji sogovornik je bil nam- reč iz Buč. če se še spom- nite. Da smo ravnali tako, ni naključje, pač pa je to čisto namenoma. V Viršta- nju čedalje bolj govore o modernem vinogradništvu, o v.nogiadiii ter o vo- dilno vlogo igral stroj, umetna gnojila in znanost nasploh. Ce potujete da- nes preko virštanjskega grebena, boste že videli be. le betonske stebre in v oči vam bodo padli majhni traktorji, podeč se po str- minah. V Virštanju se čas obrača. Obrača pa se tudi Vladu Štuklju. »Koliko vinogradniških površin imate? Nekako od 50—60 arov je vinograda, pol je nove- ga, pol pa starega. Upam pa, da bom kmalu moder- niziral vse. Nekaj strojev že imam.« »Včasih so se vinograd, niki pritoževali, da jim gre vino slabo v promet. Da je temu bilo tako, je büo najbrž preveliko mešanje sort, odjemalci pa imajo radi bržkone eno ali naj- več dve kvalitetni sorti. Kako je s tem pri va^?« »Pretežno imam v vino- gradu rizling, razen tega pa še nekaj drugih vrst, kar pa ni omembe vredno. S prodajo nimam težav. Kolikor pridelam, toliko prodam in če bi imel vina še več, bi ga prodal še več. Iz tega torej sledi, da ima pri nas vinogradništvo velike perspektive. Moralo Ija bo biti seveda modemi- : zirano, če bomo hoteli ko- rakati s časom naprej.« »Z živinorejo se ne uk. varjate, če sem prav razu- mel?« ! »To je res. Imam sicer dve kravi, vendar je to , postranska stvar. Z živino- rejo se ne nameravam uk- varjati. Drobljenje gospo- darstva nima pomena, to Si bomo morali biti slej ' ko prej na jasnem.« i »Kako financirate vašo I dejavnost?« »Pozabil sem povedati, 1 da imam tudi črni ribez. I Ta mi vrže toliko, da z iz. kupičkom krijem stroške za vinograd, ki mi ob dob- ri letini da od devet do deset polovnjakov (okoli 3000 litrov) vina.« »Zadnje čase se precej govori o kmečkem turiz- mu, o vinski cesti, blizu so Atomske toplice ...?« »Vse to pozdravljam, vendar zaenkrat še ni nič. Ko pa karkoli bo, se bom prav gotovo vključil v pro- gram, ne samo zaradi se- be, pač pa zaradi splošne, ga napredka. Ne bi bilo slabo, če bi iz Atomskih toplic vozil k nam avto- bus: gostie bi si gotovo ra- di ogledali tudi okolico teh znanih toplic in ne nazad- nje poizkusili tudi naše priznano vino. To bi bil začetek našega, kmečkega, vinogradniškega turizma, kozjanskega turizma.« Kot vsi ostali napredni kmetje vinogradniki, tudi Vlado računa s svojimi ot- roki. Dal jih bo v kmetij- sko šolo, potem pa bo, kar bo. Znanje nikoli ne ško- di... Okolje VEL Sneg, ki je skopn^i nje obdobje sončn^ zapustila v Celju zelo ne razmere na ce^ pločnikih. Kamorkoli damo, je stanje nev. Prahu in peska je to ga ekipa 27 čistilcev jih premore podjetji naprave v ta namen,] očistiti. Skupna po^ odpade na vse te znaša 492.000 kvadi« tre, torej odpade rg čistilca ca. 20.000 ^ metra dnevno, česai veda ne zmore. Pa naštejmo: — Pri gradnji žel«^ mostu na cesti v ; dnevno 12 kamion^ blatno zemljo z ob^i ceste na cesto in v ^ ko da je to blato f^ V Matkah ifflil novo prenekatero f in raznim priredit« ko so z uspehom o( Pravijo, da razmil večjih rediščih, si« razvedrilo sami p« snemale, saj stoje i zatrjujejo, ne bo zk Odbor za »POLZ TOVAf POI objavi) prosto de SOI DEI Kandidati — nega mesta i"! — imeti moraF delavce in ^^^ delu v gospoo»* Kandidati — ^^ stega delovneg zahtevanih podjetja v