®lmrmidi tekstilec««
GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI TEKSTILNE TOVARNE »SVILANIT« KAMNIK
Kamniški tekstilec v novi obliki
Člani delovne skupnosti se bodo prav gotovo začudili ob novi obliki našega glasila. Uredniški odbor se je odločil na spremembo oblike in tiska časopisa. Analiziral je stroške ciklostilncga tiska in ugotovil, da se cena časopisa v tiskani obliki bistveno ne bo povečala. Upravni odbor je predlog uredniškega odbora obravnaval in sprejel sklep, da se časopis tiska v tiskarni, ki ima najugodnejšo ceno. Časopis bo tiskala Valvasorjeva tiskarna v Krškem. Po možnosti bo izhajal vsak mesec v nakladi 480 izvodov na 4 do 8 straneh. Slike in skice bodo
Dobra dva meseca nas ločita od dneva volitev v predstavniška telesa. Občani in delovne skupnosti bodo volili svoje predstavnike v občinsko, republiško in zvezno skupščino. Aprila letos bodo volitve v tistih volilnih enotah, v katerih je odbornikom in poslancem potekla dvoletna mandatna doba. Kandidiranje novih članov skupščinskih organov mora doseči, da je to najvažnejše vprašanje vseh nas v predvolilnem obdobju.
Kandidiranje mora zajeti vse demokratične oblike, da bodo v organe oblasti predlagani tisti (kandidati) ljudje, ki pri volilcih uživajo največje simpatije kot družbeno-politični delavci, ter da imajo največje delovne in moralne kvalitete. Ti pogoji bi morali biti osnova za izbiro kandidatov. Ljudje s takimi političnimi in delovnimi kvalitetami bodo lahko opravljali svojo odborniško in poslansko funkcijo v predstavniških telesih. Vse te naloge zahtevajo od človeka visoko družbeno zavest in občutek za socialistične družbene odnose.
Osnova predvolilne politične akcije je, na kakšen način kandidiranje izvesti na najbolj demokratičen način. Zato moramo vse politične sile mobilizirati v tej smeri. Zagotoviti moramo najširšo razpravo o kandidatih tako v delovni organizaciji kot na terenu. Naš volilni sistem omogoča
časopis vsekakor poživile in ljudje ga bodo rajši brali.
S samo obliko našega glasila pa še ni zagotovljeno vsestransko obveščanje članov delovne skupnosti. Časopis bo v resnici naš obveščevalec le takrat, kadar bomo z njim vsi sodelovali in preko njega prenašali živo besedo o naših uspehih in slabostih. Uredniški odbor pričakuje, da bodo naši delovni ljudje s svojimi prispevki, predlogi in pripomočki omogočili, da bo časopis redno izhajal in da bo njegova vsebina zadovoljila vsakega bralca.
Uredniški odbor
najširšo razpravo o predlaganju kandidatov. Neposredno sodelovanje občanov pri izbiri kandidatov pa ne smemo razumeti tako, da lahko vsak volilec predlaga svojega kandidata. Taka razprava nam ne bi dala pozitivnih rezultatov. Ona mora potekati tako, da bo zadovoljila interese občanov in proizvajalcev v izbiri kandidata. Zbor volivcev mora izvršiti selekcijo od dobrih najboljše kandidate.
Morda se ob kateri volivec vprašal, čemu tolike pozornosti v izbiri kandidatov? To nam nalagata dve stvari. Prva je izvajanje ustave in rotacija. Druga pa, da tisti odborniki, ki so bili izvoljeni za dvoletno mandatno dobo, ne bodo potisnjeni na stran s svojimi samoupravnimi izkušnjami. Rotacija zahteva, da ne sme biti nihče dvakrat zaporedoma izvoljen v organe oblasti in upravljanja. Mandatna doba odbornika in poslanca traja dve leti. Ustava sicer dopušča, da je v izjemnih primerih nekdo lahko ponovno izvoljen še za eno mandatno dobo. Ta določila pa je treba u-porabiti le izjemoma, ker je vprašanje ali bo izvoljeni lahko o-pravljal svojo dolžnost 6 let, ker se mu za dve leti mandat podaljša.
Tudi v naši delovni organizaciji bomo morali kandidirati novega odbornika za občinsko skupščino. Naša dolžnost je, da si iz-
beremo takega kandidata, ki nam bo najbolj odgovarjal. Da pa bomo uspešno izvršili kandidiranje, se morajo za to nalogo pripraviti politične organizacije in organi
Delavski svet je 29. januarja letos sprejel gospodarski plan za tekoče leto.
Prav je; da se delovni kolektiv seznani z osnovnimi značilnostmi letošnjih nalog, ki so:
Količinska proizvodnja bo narasla napram lanskemu letu za 13,7 % in tako bo proizvedenih 1,800.000 m2 vseh tkanin.
Vrednost proizvodnje pa bo dosegla skoraj 2,400.000.000.- din.
Rezultati iz gornje proizvodnje so predvideni v tem, da bodo sredstva za sklade narasla za 37 %, dočim bodo osebni dohodki narasli od lanskega povprečja 42.300,- din na 48.800,- na enega zaposlenega.
Napram letu 1964 se bo na 1 opravljeno uro povečala
Tudi naša trgovina na drobno ima že svoj plan za letošnje leto, ki predvideva 60 milijonov dinarjev prometa, ali za 1 petino več kot lani.
Da bo to zmogla, je uveden neprekinjen delovni čas.
Za dosego tega plana pa bo i-mela trgovina le 2 delavca v prodajalni, kar je za pol človeka več
delavskega samoupravljanja. Organizirana in aktivna kandidacijska aktivnost bo odraz demokratične in dobre izbire kandidata.
Konda
proizvodnja za	2	%
celotni dohodek	za	4	%
dohodek za	13	%
čisti dohodek za	13	%
osebni dohodek	za	12	%
skladi za	29	%
Če upoštevamo, da bo celotni rezultat našega letošnjega leta dosežen s 44-urnim tednom, potem nam je lahko razumeti, da so naloge, ki stoje pred nami zelo napete in, da bo treba vložiti vse sile, da plan po predvidevanjih tudi dosežemo. S sigurnostjo moremo trditi, da rezerv ni in zato so razumljivi ukrepi, ki jih je delavski svet sprejel ob tem važnem aktu, kot je letni plan podjetja.
kot lani. Ob takem prometu se predvideva, da bo ustvarila 1 milijon dinarjev skladov.
Zelo dober rezultat je trgovina dosegla tudi v lanskem letu, saj je ustvarila za 56 % več prometa kot leto preje in s tem skoro 800 tisoč dinarjev za sklade.
Tako je trgovina v enem letu pokrila vse investicije, ki so bile vložene za njeno poslovanje.
Pogled na tovarniško poslopje »Svilanit«
Moge delovnih skupnosti pred skupščinskimi volitvami
Trgovina na drobno bo imela letos 60 milijonov dinarjev prometa
Sprejet je bil gospodarski plan za leto 1965
SKLEPI ORGANOV UPRAVLJANJA
V	zadnjih dveh mesecih je i-mel delavski svet 3 redne i 1 izredno sejo.
Na 7. redni seji dne 29. decembra so bili sprejeti naslednji sklepi:
V	eksperimentalno-izobraževal-
nem centru je bila potrjena a-nalitska ocena delovnih mest in sicer za delovno mesto vodje EE
-	inštruktor z 670 točkami, ostala delovna mesta pa se gibljejo med 600 in 280 točkami. Potrjena je bila tudi analitska ocena delovnih mest v konfekciji. Delovna mesta so ocenjena z 265
—	640 točkami. Nadalje so bila ustanovljena še nekatera nova delovna mesta z potrjeno analitsko oceno in sicer v EE šivalnici. tkalnici Mekinje in barvarni ter pomožnih obratih in upravi.
Na priporočilo delavskega sveta Induplati, Jarše in na predlog strokovnega sveta je delavski svet imenoval za člana upravnega odbora Modne hiše, Ljubljana, direktorja tov. Marci jan Staneta.
Nadalje je delavski svet sprejel pravilnik o merilih za povečanje amortizacijske stopnje in odobril nakup 1 križno-previjal-nega stroja v vrednosti 4 500 000 din. Potrjena je bila tudi prodaja nerabnih osnovnih sredstev.
Upravni odbor podjetja je dobil s strani delavskega sveta pooblastilo. da v mejah možnosti brez škode za delovno organizacijo dodeljuje izrednim študentom izredne dopuste ali določi skrajšan delovni čas v času polaganja izpitov.
Na 8. redni seji je delavski svet obravnaval predvsem gospodarski plan za leto 1965. Predlog gospodarskega plana je bil sprejet z nekaterimi popravki s tem, da predvidena brutto proizvodnja znaša 2 156 961 894 din, za izobraževanje je predvideno 10 500 000 din, za HTV 1 500 000 din, za investicijsko vzdrževanje 109 450 000 din in za investicijska vlaganja 169 655 000 din. Plan prodaje trgovine na drobno je 60 milijonov din.
Sprejet je bil tudi sklep o spremembah in dopolnitvah pravilnika za trgovske zastopnike s tem, da se jim priznajo dnevnice v višini 3 000 din in nočnine 1 500 din na osnovi predloženega računa.
Na izredni seji dne 8: 2. je delavski svet obravnaval poročilo inventurne komisije. Z ugotovitvami inventure se strinja s tem, da se osebe, pri katerih je ugotovljen primanjkljaj, za tega o-bremene dokler se ne ugotovi vzrok primanjkljaja. Vsi primanjkljaji, ki so bili ugotovljeni predstavljajo vrednost cca 100 000 din.
Na tej seji je bil sprejet tudi sklep, da se poviša cena topli malici za 20 din tako, da bo od
1.	2. 1965. dalje plačeval vsak posamezni delavec za toplo malico 80 din, razliko do 135 din pa krije podjetje iz skupnih sredstev. Nočni malici se cena dvigne za 10 din s tem, da bo vsak delavec plačal 35 din, ostalo razliko pa krije podjetje iz skupnih sredstev. Sklep za nočno malico velja od 8. 2. 1965, za o-stalo pa od 1. 2. 1965. dalje.
Na 9. redni seji dne 12. 1965 je delavski svet sprejel zaključ-
ni račun za poslovno leto 1964 in ugotovil, da je bilo poslovno leto uspešno in da je delovna skupnost dobro gospodarila. Realizacija gotovih proizvodov in storitev je 'znašala 1 939 435 312 dinarjev, terjatve do kupcev
109 585 479 din, plačana realizacija pa znaša 1 829 845 833 din. Člani delavskega sveta ugotavljajo, da je rezultat dober, če upoštevamo, da se je v letu 1964 uvedlo skrajšan delovni čas, plan pa je kljub temu dosežen.
0 zaključnem
računu
podjetja
Dne 12. februarja 1965 je delavski svet potrdil zaključni račun, ki izkazuje prilično ugodne rezultate poslovanja v preteklem letu.
Celotni dohodek je bil za okroglo 150 milijonov manjši kot 2 milijardi dinarjev in je za 22 % višji od leta 1963.
Dohodek podjetja je narasel za 26 % napram letu 1963, čisti dohodek za 42 %, sredstva za osebne dohodke za 45 % in sredstva za sklade podjetja za 96 %. Sprejet je bil tudi sklep o delitvi sredstev za sklade. Tako je namenjeno skladu skupne porabe 17 milijonov dinarjev in od tega 12 milijonov za stanovanjsko zadrugo. Sklenjeno je bilo tudi, da gredo vsi dohodki, ki se stekajo med letom v sklad skupne porabe za stanovanjsko zadrugo. Preostala sredstva pa so namenjena investicijam, o katerih je delavski svet sklepal že ob sprejetju gospodarskega plana za leto 1965.
Na isti seji je delavski svet tudi sklepal o združevanju sredstev za potrebe komune in o-dobril 18 milijonov dinarjev toda ob pogojih solidarnosti in sorazmernosti z drugimi gospodarskimi organizacijami v občini in ob pogojih, da se združijo sredstva v skupen sklad v katerem bo tudi predstavnik podjetja. Plačilo bi se izvršilo v 13 mesecih po sprejetju sklepov.
Važnejši ukrepi za realizacijo letnega plana
Ob sprejetju gospodarskega plana za leto 1965, je delavski svet sprejel tudi ustrezne ukrepe, ki naj bi pripomogli, da bo njegova realizacija potekala nemoteno.
Nekateri važnejši ukrepi so naslednji:
1.	Če nastopi primer višje sile, ki ogroža realizacijo proizvodnje lahko upravni odbor odloči, da se spremeni dinamika prostih sobot.
2.	Ekonomske enote so dolžne spreminjati dinamiko prostih sobot če je iz materialnih razlogov ogrožena realizacija mesečnega plana.
3.	Uvesti je dosledno disciplino pri trošenju sredstev za investicije, velika popravila in drobni inventar. Zato morajo prizadete službe, ki so odgovorne za evidenco voditi točen račun o razpoložljivosti teh sredstev in njih trošenju.
4.	Obračun dopustov ostane ob skrajšanem delovnem času tak kot v preteklem letu.
5.	Izredni dopust, ki pade na prosto soboto se ne more nadoknaditi z drugim delovnim dnem.
6.	Za prihod na delo in odhod z dela veljajo enaka določila kot v preteklem letu. To pomeni, da je prihod na delo obvezen 5 minut pred pričetkom dela in odhod z dela 5 minut po končanem delu.
Kadrovska služba		
Nekaj podatkov iz zaključnega poročila za leto 1964.		
V letu 1964 smo sprejeli v vse ekonomske enote na		razna
delovna mesta		
iz podjetja pa je odšlo		
55 žena	26 moških	
35 moških	18 žena	
skupno:	90 delavcev	skupno:	44 delavcev	
Vzroki odhoda:	M	ž
1. Po odpovedi podjetja	1	-
2. Odpoved delavca	5	8
3. Sporazumna razrešitev	6	3
4. Razrešitev med poizk. dobo	3	-
5. Odsluženje voj. roka	5	-
6. Upokojitev	-	1
7. Samovoljna zap. dela	4	4
8. Disciplinska razrešitev	2	-
9. Odhod v inozemstvo	-	2
Vzroki odsotnosti delovne sile v letu	1964:	
	M	2
1. Bolniška do 7 dni	767	2 269	
2. Bolniška od 7 -— 30 dni	583	1 394	
3. Bolniška nad 30 dni	543	443
4. Porodniški dopusti	1 853	
5. Letni dopusti	2129	4859	
6. Izredni dopusti	343	126
7. Neplačani dopusti	4	24
8. Neopravičeni izostanki	54	64
Pregled nesreč pri delu:		
EE	Obratne nezgode	Nezgode na poti	
št. zamujeni ure	št. zamujeni		ure
dnevi	dnevi	
EE 13	—	—		 .		
EE 20	4	111	888	—	—
EE 30	8	68	544	8	117	936
EE 40	1	15	120	1	34	272
EE 50	8	84	672			
EE 600 (+ 601)	3	28	224	—	—
Nezgoda na akciji izven podjetja 1 —	zamujeni dnevi 37	
— ure 296		
Kako smo porabili sredstva iz sklada	za vzgojo kadrov	
1. za štipendije	1 028 581	din
2. za razne seminarje	899 284	din
3. za izredni študij TTŠ, Kranj	601 147	din
4. za vpise na fakultete in visoke šole	153 800	din
5. za šolo za mojstre	772 491	din
6. za sodelovanje zun. delavcev	226 749	din
7. za opremo in učila (center)	2 295 143	din
8. za patronat	298 200	din
9. za sklad financ šolstva pri OBLO	2 290 000	din
10. za razne stroške	1 028 581	din
Skupno:	9 084139	din
Prihod delavcev na delo iz smeri:		
	M	2
1. Tuhinjska dolina do Vrhpolj	16'	10
2. Stahovica, Stranje in okol.	9	34
3. Godič in okolica	7	7
4. Palovče — Markovo	4	2
5. Tunjice in okolica	3	4
6. Črna	2	1
7. Radomlje — Rova	2	1
8. Nožiče — Preserje — Jarše	2	10
9. Komenda, Suhadole —- Moste — Križ	7	13
10. Mengeš	—	2
11. Ljubljana	2	4
12. Smarca — Volčji potok — Duplica	10	43
13. Vrhpolje	5	17
14. Nevlje	1	7
15. Kamnik okolica	20	58
16. Kamnik	42	117
17. Ostali kraji	3	
5 mesecev na praksi v »Svilanitu«
Ne smemo pozabiti, da je največji proizvajalec frotirja v Jugoslaviji tovarna »Svilanit« — Kamnik. Svilanit ni poznan samo na jugoslovanskem, temveč tudi na inozemskem tržišču. Kvaliteta frotirja, ki jo ima Svilanit, je odraz dobrega strokovnega kadra in dobre organizacije dela.
Predlog za sodelovanje med ••Frotirko« — Delčevo in Svilanitom Kamnik je naletel na ugoden odmev v Svilanitu. Prvi stiki sodelovanja segajo v drugo polovico maja preteklega leta. Končna pogodba o poslovno-tehničnem sodelovanju pa je bila potrjena v oktobru mesecu.
jih bomo najpogosteje srečevali v praksi.
Odnos z inštruktorjem je na najboljšem nivou.
V našem programu so predvideni tudi obiski nekaterih tekstilnih tovarn v Sloveniji, ter obiski turističnih mest.
Do sedaj smo obiskali volnarski kombinat »Novoteks« in tekstilno tovarno v Tržiču. Poleg tega pa smo si že ogledali Bled, Begunje, Dolenjske Toplice in Kamniško Bistrico. Želeli bi obiskati še žičnico na Veliko Planino in si ogledati smučarske terene. Poleg tega bi želeli, če bi se v teh zimskih dneh organiziral v Svilanitu šahovski turnir.
Smatram, da rezultat sodelovanja ne bo samo sodelovanje na papirju, temveč da bo to sodelovanje tako, da bo rodilo obilne sadove. Naša želja je, da tudi mi dosežemo isto kvaliteto in kvantiteto frotirja, kot jo dosegajo v Svilanitu.
praktikant iz Delčeva Likov Djoko
Potovanje na Švedsko, Norveško, Dansko in Zapadno Nemčijo
Zapadna Nemčija
Razdalja več kot 1200 km ne bo vplivala na bratsko sodelovanje med obema tovarnama. To sodelovanje bo koristilo obema proizvajalcema. Prva naloga Svilanita e, da osposobi strokovni kader za •Frotirko« Delčevo. Izobraževanje tega kadra se vrši v sklopu Eksperimentalno - izobraževalnega centra, ki je bil ustanovljen v preteklem letu v Svilanitu.
Že več kot pet mesecev se nahaja v Svilanitu prva grupa praktikantov, ki se pripravljajo za mojstre v tkalnici. Za naše izobraževanje je bil sestavljen program teoretičnega in praktičnega pouka. Teoretski del pouka je tako usklajen s praktičnim, da ni nikakršnih problemov v pogledu dojemanja teoretskega ali praktičnega pouka. Naš razpored pouka zajema montažo novih strojev in delo z njimi.
Teoretski in praktični program sta mi zelo všeč. Mislim pa, da bi bil praktični program še boljši, če bi bil še bolj precizen. Ta program bi moral vsebovati vsa dela s strojem, od najenostavnejših do najbolj kompliciranih. Inštruktor nam je sicer objasnil teoretski in praktični del nastavljanja strojev, vendar pa, ker nas je 6, nismo mogli vsi praktično delati. Pokazalo se je, da tisti, ki so samo poslušali objasnjevanje in gledali praktično nastavitev strojev, ne obvladajo dela v zadostni meri. Sedaj ko smo po trije v eni izmeni. bo vsekakor dovolj časa, da vsi praktično delamo.
S predavatelji sem zelo zadovoljen, saj nam pojasnjujejo stvari toliko časa, dokler jih ne razumemo. Niti enega primera do sedaj še ni bilo, da nam predavatelj ne bi razložil nekega nejasnega vprašanja.
Predavatelji so se največ zadrževali pri tistih problemih, ki
Iz Kopenhagena sva z letalom odpotovala v Diiseldorf — Zapadno Nemčijo. Leteli smo nekaj časa nad Baltskim morjem. Dan je bil sončen, pod nami pa se je lesketalo morje. Gladko smo pristali v Duseldorfu, enem izmed največjih letališč v Zapadni Nemčiji. Diiseldorf je bil med vojno zelo bombardiran, vendar so nove stavbe izpopolnile vrzeli. V tem mestu je veliko industrije raznih strok, nekaj večjih trgovskih podjetij pa ima tudi svoje centrale, ki prirejajo letno dva velika sejma tekstilnega blaga. V okolici Duseldorfa je bila nazdena tudi znamenitost — okostje »Neandertalskega človeka«.
Z avtom smo odpotovali v Coes-feld, mestece v bližini holandske meje, kjer ima sedež zastopnik Združenja za Zapadno Nemčijo. En del smo prevozili po avtostra-di, po kateri se je odvijal ogromen promet v obe smeri. Levo in desno avtostrade so se vrstila industrijska podjetja črne metalurgije. Porurje je srce težke industrije v Zapadni Nemčiji. ,Čim bolj smo se približevali holandski
meji, tem manj je bilo tovarn, večji del pa zavzema agrarno področje. Kar dobro de očem, ko se znebiš dima in črnih zakajenih stavb ter v zelenju in cvetju ugotoviš, kako lepa je narava.
V Coesfeldu smo se pogovarjali z lastnikom in tehničnim direktorjem neke srednje velike tovarne ža frotirke. To podjetje bi hotelo dopolniti njihov asortiment, nimajo pa dovoljno kapacitet. Iščejo partnerje v državah vzhodne Evrope, kjer je še cenejša delovna sila. V Zapadni Nemčiji se trguje frotir na kg. Cene se gibajo za cca 10-15 % nižje kot jih dosegamo na skandinavskih tržiščih. Vendar kupujejo velike količine v eni dimenziji ter nekaj desenih. S to tovarno bomo stopili v poslovno sodelovanje, čim steče proizvodnja v Delčevem.
Tudi v 400 km oddaljeni Frankfurt smo se odpeljali z avtom. To razdaljo smo dosegli v dveh in pol urah. S športnim BMW smo drveli po avtostradi z brzino do 200 kilometrov na uro. Kljub temu, da smo bili opremljeni s pa-
Vtisi s tečaja v Kranju
Zaradi novega načina učenja novink za tkalke sva šli s tovarišico Jereb Marijo na desetdnevni tečaj za tkalske inštruktorje v Kranj.
li vsak dan od pol osmih do pol dveh. Bilo nas je samo pet. Na predavanje je hodil tudi neki tovariš, doma iz Kenije, ki je bil v »Tekstilindusu« na praksi. Ker je bil čisto črn, smo ga sprva gledali bolj z nezaupanjem, potem pa smo se tako navadili nanj, da smo bili nazadnje že zelo dobri prijatelji in sploh nismo opazili, da je temnejši od nas.
Predavanje je bilo zelo zanimivo. Ko sprejmemo novega delavca, ga moramo najprej sprostiti, to se pravi, osvobdditi ga je treba strahu in treme. Važno za nas in učenca je, da spoznamo njegov karakter, ker se mu bomo le na ta način najlaže približali. Zelo važno pa je tudi to, da pri učenju nismo nervozni, ker to zelo negativno vpliva na učenca.
Imeli smo tudi praktične vaje. Te so bile največkrat take, da je bil eden izmed nas inštruktor, nekdo drugi pa učenec. Te vaje so nam zelo koristile.
Hodili pa smo tudi v šolsko tkalnico in predilnico, kjer smo imeli glavne vaje iz opazovanja.
To naj bi bili glavni vtisi s tega tečaja v Kranju.
Flerin Marija
sovi, sem šoferju rekel, da bi raje umrl na domači zemlji, kot da bi svojci morali moje ostanke pobirati v tujini. Vendar se ti ljudje za sentimentalnost precej otopeli. Brzina in drznost — to je parola v tej deželi gospodarskega čudeža. Tudi v poslovnih odnosih so zelo brezobzirni. Kot na Švedskem, se tudi tukaj pri vsakem koraku lahko ugotovi visok standard. Ljudje vseh slojev so lepo oblečeni, vendar ne tako okusno kot na Švedskem. Red in čistoča vladata povsod, pedantnost je njih odlika. Ta narod je rojen za disciplino. Človeku s široko slovansko čustvenostjo, kateremu je osebna svoboda nad vse, bi bilo težko živeti v takem vzdušju, v katerem se precej čuti znani »pruski škorenj«.
Frankfurt, središče poslovnega življenja Zapadne Nemčije, je milijonsko mesto. Železniški, letalski kot cestni promet je ogromen. Industrijski potencial je zelo močan. Ljudje iz vsega sveta se tukaj srečujejo — poslovno in tudi kot turisti. Letališče je ogromno -eno največjih v Evropi. Mnogo se vidi črncev, ki so pripadniki ame-rikanske vojske. Problem imajo z otroki — mulati — plod izven-zakonskih razmerij Nemk s črnci, ki so po materi nemški državljani.
Trgovtine so polne blaga, ki je kvalitetno, lepih barv in vzorcev. Cene so seveda za naše pojme visoke.
V	Frankfurtu' je sedež velikega trgovskega podjetja »Nekermann« in »Hertie«. Z njimi smo navezali prve poslovne stike. Do konkretnih poslov bo prišlo šele, ko bo stekla proizvodnja v Delčevu. Ta podjetja zahtevajo posebno kvaliteto in posebno pakiranje. Vse to zahte\ra daljši čas priprave. Tudi s cenami še nismo na čistem. V glavnem pripravljamo izvoz v Zapadno Nemčijo v letu 1966. Seveda bo potrebno še mnogo kaj pripraviti v naši proizvodnji,'ker so Nemci jako pedantni trgovci ter vsako pošiljko blaga, ki popolnoma ne odgovarja njihovemu naročilu — stavljajo na razpolago.
V	Frankfurtu sva končala naše potovanje. JAT-ova Caravela nas je ponesla spet v domovino. Ko smo leteli nad Kamniškimi Alpami, me je prevzelo toplo čustvo: »Preljubo doma — kdor ga ima!«
Škerlec Jože — Konec —
Nagrajevanje režijskih delavcev
Sistem nagrajevanja je v najtesnejši povezavi s proizvodnimi uspehi, oz. s finančnimi uspehi podjetja. Razumljivo, je, da se mora s spreminjanjem kriterijev dela spreminjati tudi sistem nagrajevanja.
Opažamo pa, da razvijanje sistema nagrajevanja zaostaja za gibanjem proizvodnje in da bo vsled tega potrebno za rešitev tega problema vložiti veliko več dela kot doslej. Posebno očitno je zaostajanje pri nagrajevanju neproizvodnih režijskih delavcev, kar je v veliki meri pogojeno s statusom teh delavcev, bodisi v državni upravi, bodisi v upravi podjetij.
Vendar bomo morali tudi tu napraviti odločnejše korake naprej, če se bomo hoteli tudi na tem področju približati osnovnemu načelu naše ustave: Vsakomur po vloženem delu.
Delno je vplivalo na ta razkorak med proizvodnimi in neproizvodnimi delavci tudi to, da je pri neproizvodnih delavcih veliko težje poiskati neko merilo, na o-snovi katerega bi lahko slonel sistem nagrajevanja. Toda kakršnokoli merilo poiščemo, je boljše, kot pa če ga ni, saj je razumljivo, da bo vsak delavec vložil veliko več truda, če bo vedel, da .bo za svoj trud prejel odgovarjajoči materialni delež.
V letu 1964 smo za režijce v proizvodnih E6 imeli samo en kriterij za vezavo npr. votke, kg, tm. Ta način vezave je imel za posledico to, da so posamezni režijci posvečali večjo pozornost tisti e-noti vezave, na katero so bili sami vezani. Razumljivo pa je, da so poleg količinske proizvodnje ravno tako pomembni kriteriji, kot: kvaliteta, asortiman itd., ki ravno tako doprinašajo k popolni realizaciji predvidenega gospodarskega plana in s tem do predvidenega finančnega uspeha podjetja kot celote.
Doseganje planske kvalitete in asortimana bo v letošnjih pogojih odločujoče vplivalo na višino o-sebnih dohodkov, saj bistvenih rezerv v sami količinski proizvodnji ni, ker je gospodarski plan za letošnje leto sestavljen na podlagi optimalnih kapacitet. Torej če bomo hoteli doseči višje osebne dohodke, bo treba ravno tema kriterijema posvetiti največjo pozornost.
Do sedaj nismo potencirali pomembnosti doseganja asortimana, vendar pa ima nedoseganje tega kriterija velike posledice, ki se odražajo na več načinov:
a)	vezava obratnih sredstev zaradi zastajanja blaga v proizvodnji, oz. skladišču gotovih izdelkov
b)	neizpolnjevanje dobavnih rokov
c)	nedoseganje predvidene finančne realizacije (npr. izdelujemo artikle z nižjo prodajno ceno na račun artiklov z višjo prodajno ceno)
d)	neizpolnjevanje predvidenih izvoznih obveznosti, kar povzroča težave pri najemanju kreditov ali nabavi deviznih sredstev.
Odločujoč vpliv na doseganje vseh teh kriterijev imajo proizvodni režijski delavci (obratovo-dje, mojstri itd.) in pa službe, ki so neposredno povezane s proizvodnjo (vodja proizvodnje, priprava dela). Vsled tega bomo morali te režijske delavce vezati na posamezne kriterije in sicer vsa-
kega toliko, kolikor lahko sam vpliva na določeni kriterij.
Kot sem že omenil, je za proizvodne režijce in gotove službe lahko poiskati kriterije, ker že imamo pri nekaterih službah prijemljiva merila, drugače pa je pri nekaterih službah kot: splošna
Da bi bili osebni dohodki v le-tbšnjem letu razumljivejši, se nam zdi potrebno, da podamo nekaj pojasnil.
Osnova za izračun letošnjih o-sebnih dohodkov je lanskoletno povprečje. Zato je letošnji plan osebnih dohodkov izdelan tako, da je vrednost točke zvišana na 115 din.
Izračun je pokazal, da bo letošnje povprečje OD 48 824 din, dočim je bilo povprečje celotnega lanskega leta 43 440 din.
Tako so osnovni osebni dohodki dejansko planirani tako, da nam garantirajo osebne dohodke lanskega drugega polletja. Seveda pa je pri tem poudariti, da bi bilo napačno, če bi naše sedanje osebne dohodke primerjali z o-
Na zadnji nagradni razpis je prispelo 9 rešitev.
Žreb je določil naslednje dobitnike naših nagrad:
1.	nagrada — Krapež Julči
2.	nagrada — Senožetnik Franc
3.	nagrada — Hribar Anton
ČESTITAMO!
Nagradna
križanka
Vodoravno: 1. tanka, zelo apre-tirana bombažna tkanina, 8. zver iz rodu mačk, 9. okrajšano mo-
□ □ 14
služba, računovodstvo, del tehničnih služb, kjer enostavnih meril ni zaradi raznolikosti dela. Vendar pa tudi ta problem ni nerešljiv, potrebno je le, da pri tem delu vsi sodelujemo in da skupaj poiščemo kriterije, ki bodo pravilni in pravični in ki bodo izpolnjevali načelo: Vsakomur po vloženem delu.
Kamnik, 1. II. 1965
Ing. Ribaš Slavko
sebnimi dohodki meseca decembra in novembra 1964, ker so bili ti osebni dokodki s posebnim sklepom upravnega odbora višji za 5 110. Tako je bilo povprečje v decembru lajni preko 52 000 din.
Izplačila osebnih dohodkov v januarju in februarju letos zato ni smatrati kot akontacije ampak kot dokončen obračun za te mesece, pa čeprav je bil obračun izvršen po lanskih tarifah, ker so se te tarife povišale prav tako v sorazmerju z osnovno vrednostjo točke.
Cim bodo znane nove tarife bo zaradi kontrole izvršen ponoven izračun po teh tarifah, vendar moramo poudariti že naprej, da ta obračun ne bo prinesel bistvenih sprememb, ki bi mogle vplivati na višino dohodkov.
ško ime, 10. osebni zaimek, 11. žensko ime, 12. pomladanski mesec, 13. začetnici mesta v zahodni Sloveniji, 14. navlaka, krama, 15. priimek dveh sodobnih slovenskih kiparjev, 17. alpski prelaz med Tirolami in Vorarlbergom, Innom in Illom, porečjem Donave in Rena, 20. oblika stare ruske zadruge, 21. utežna mera, 23. kratica za »alpinistični odsek«, 24. ameriška družba, 25. tretja potenca števila, 26. okrajšava za »srednji«, 27. cedika, 28. dežela v zahodni Afriki ob Gvinejskem zalivu, 30. oddelek ladjevja ali letal.
Navpično: 1. preprosta svetilka, 2. arzenova spojina z žveplom živo rdeče barve, 3. visok hrib, 4. delujoči ognjenik na Filipinih, 5. predlog, 6. gozdni delavec, 7. misel, zamisel, 12. znamenit francoski impresionistični slikar (Edouard), 14. svinčeno zrno, 16. naziv za travnato ravnino v Južni Ameriki, 18. francoski fizik in zoolog, ki je sestavil termometer z vreliščem pri 80 stopinjah, 19. mesto, kjer je dno daleč pod vodno gladino, 21. iveri, 22. dekor, okit, 25. pripadnik upornega ljudstva, ki živi v glavnem v Iraku, 27. starogrška boginja zemlje, 29. začetnici sodobnega slovenskega pesnika in prevajalca.
UGANKA
Kmet ogovori gručo smučarjev, ki odhaja v koloni na smučišče. »No kam pa kam, 100 smučarjev?«
Pa se oglasi zadnji v vrsti. »O oče, nas pa ni sto. Bilo bi nas sto, če nas bi bilo še enkrat toliko in še pol toliko in še četrt toliko, pa še vi oče zraven, potem bi nas pa res bilo 100«.
Vaša naloga je, da ugotovite, koliko smučarjev je bilo v koloni.
Nastane zato vprašanje, zakaj so letos indeksi toliko nižji. Predvsem je tu po sredi plan, ki je zajel v glavnem vse možne rezerve. Drugo, kar pa je še važnejše pa je to, da so se proizvodnim delavcem spremenile urne tarife na 192 ur od prejšnjih 208 ur. Tako je sedaj urna tarifa višja, kar mora vplivati na to, da se indeks znižuje, oz. ga sploh ni. Je pa tak način obračunavanja pravilnejši, ker že vsak delavec dobi svoj osebni dohodek že po delu samem in ne more biti po sredi neko izračunavanje indeksa od zgoraj. Zato danes moremo trditi, da je vsaj v proizvodnji plačilo odvisno izključno od dela. Ni pa to še primer v režijskih enotah, kjer se sedaj pripravlja nov način plačevanja osebnih dohodkov. Sprememba sistema pa ni lahka stvar in zato ga ni mogoče ustvariti čez noč.
Smatramo tudi, da bo treba spremeniti način neposrednega vplivanja na delitev osebnih dohodkov. Treba je doseči to, da bodo ekonomske in obračunske enote same razpolagale z osebnimi dohodki, predvsem pa da bodo same odločale v presežkih sredstev. Zato bo uvedena posebna kartoteka in posebno obveščanje o stanju sredstev za OD in sveti ekonomske enote bodo sami sprejemali sklepe o delitvi.
Upamo, da bo to kmalu mogd» če, ker bodo delavskemu svetu predloženi tozadevni predlogi.
Pravilna rešitev
križanke s prejšnje številke
STRAN 1. Križanka. Vod.: 1. liska, 6. Počkaj, 12. akcent, 14. bi-reta, 15. triptik, 17. sirek, 18. Nila, 19. nameček, 21. ica, 22. okno, 23. es, 24. K A, 25. blatnik, 27. pr., 29. or, 30. Rita, 31. zlo, 32. Smetana, 34. Siam, 35. klima, 36. antanta, 38. raketxa, 40. Drakon, 41. Španec, 42. grana.
NALOGA
Znamka Din	Št. znamk	Din
100	5	500
30	1	30
5	94	470
	100	1000
Koliko poznaš tovarno?
1.	VRH DIMNIKA — DNO VODNJAKA OB KOTLOVNICI.
2.	PARNI MERILEC V KOTLOVNICI — PRI TLAČNEM VENTILATORJU KLIMATSKE NAPRAVE.
3.	458 - 24. 12. 1964.
4.	PARNI KOTEL (VEČJI).
5.	95 KOM.
6.	(237)
7.	KONCILJA CVETO, ZOBAV-NIK STANE, PREGL LEON, GRILC FRANC, GORDEN FRANC, STANKOVIČ BRANE
Nagrajevanje v letu 1965
IZŽREBANI DOBITNIKI NAŠIH NAGRAD IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE